Kaj bi se zgodilo, če bi kar ena Milena M. postala varuhinja človekovih dolžnosti?

"Včera je bil dan človekovih pravic. Ljudje so klicarili na radio in stresali neumnosti; Mi je bil pa všeč en ata z Dolenjske, ki je rekel, da bi bolj kot varuha človekovih pravic potrebovali varuha človekovih dolžnosti. No, to. (Blanca S)"



Menda smo edina država na svetu, ki ima enega od državnih praznikov, posvečenega kulturi, kajne? Mar ne bi bilo zanimivo, če bi imeli kot edini v širnem vesolju tudi Varuha človekovih dolžnosti? Lahko tudi Ministrstvo za dolžnosti slovenskih državljanov. Ne, ne smejte se, resno mislim!

O človekovih pravicah se veliko pogovarjamo. Če gre kaj narobe, tako doma kot tudi v družbi v kateri živimo, najprej pomislimo na pravice, ki so nam kratene. Poznate koga, ki bi se v takšnih situacijah resno spraševal, če se je znašel v zosu zaradi opustitve dolžnosti?

Je čas, v katerem živimo, bolj naklonjen pravicam ali dolžnostim? Težko vprašanje. Zdi se mi, da je vse odvisno od položaja, ki ga nekdo ima. Niže kot smo na družbeni lestvici, manj imamo pravic in več dolžnosti. Na tem področju še dolgo ne bomo enakopravni, četudi papir prenese vse in marsikaj.

Poznate koga, ki bi se resno spraševal, če se je znašel v zosu zaradi opustitve dolžnosti?

Predstavljate si, kako bi bilo, če bi si, malo za šalo malo za res, vzeli pravico postaviti dolžnosti na prvo mesto! Na primer v šoli, v zakonu, v odnosu do narave, v avtomobilu, na ulici, v parlamentu, gostilni, v postelji …

Kaj bi se zgodilo, če bi se potem kar ena Milena M. prijavila na delovno mesto varuhinje človekovih dolžnosti? Bi se še tam v Ljubljani krave smejale njeni drznosti? Bi jo prej, preden bi preštela do tri, z vso pravico nagnali domov, nazaj za štedilnik? O, pa bi imela jako veliko dela! Čez glavo dela!

Povprečnemu državljanu se pogosto zdi, da so varuhi različnih pravic državljanov sila sramežljivi ljudje! Ste že slišali za varuha bolnikovih pravic? Dvignite roko vsi, ki ga poznate po imenu! In če, kako dobro poznamo njegove delovne naloge? Kako deli pravico in kako opozarja na dolžnosti tistih, ki bi morali vso svojo skrb posvečati bolnikom? Ne, ne sprašujte mene, ker nimam pojma! Če ne bi pred petimi minutami na Googlu naletela nanj, ne bi niti vedela, da obstaja.

Morda bi bilo vse drugače, če bi imeli Varuha bolnikovih dolžnosti. Pravzaprav bi se svet vrtel okoli ene same: kako čim prej in po najhitrejši poti pridi do ustreznega zdravnika! Nemudoma, že prvi dan, bi stresli iz hlač zavarovalnice, kaj se to pravi, da toliko časa mučkajo okoli čakalnih vrst, pa državnega zdravstva! Slišal bi jih tudi Minister za zdravstvo, zaprmej, da bi jih! Prej, preden bi prešteli do deset, bi se naučil, kakšne obveznosti in dolžnosti ga vežejo do najbolj ranljivih skupin državljanov! Bolnik bi s takšnim varuhom postal kralj! Ne bi bilo več čakalnih vrst in zdravniki bi z veseljem sledili Hipokratovim besedam, ki so se jim nepreklicno zavezali ob koncu izobraževanja!

Malo zabave in dobre volje pa bi si, če bi bila varuhinja, privoščila na Uradu gledalčevih dolžnosti. Morda bi spotoma napisala tudi knjigo o uspešnem delu varuha gledalčevih pravic, od katerega ni, tako pravi soseda Mica, čisto nobene koristi! Bolj, kot se hodi okoli riti v levi varžet, globlje se dotični skriva v mišji luknjici. Ali tam, slep in gluh, razmišlja o božični potici ali o dolžnostih do državljanov, verjetno še sam ne ve.

Kot varuhinja gledalčevih dolžnosti bi pred čudnimi resnicami, ki jih ubogi državljani, ki vztrajajo pred TV ekrani, poslušajo in jim, za povrh, tudi verjamejo, zaščitila slehernega, tudi najbolj naivnega in lahkovernega! Moja sveta dolžnost bi bila, da bi poslanci sprejeli zakon, ki bi določal, da mediji za vsako laž, ki izrečejo, plačajo državljanom en (1) evro – nič več in nič manj! V nekaj mesecih bi postali druga Švica.

V Uradu za varovanje nekih splošnih dolžnosti državljanov bi moral za pisalno mizo sedeti sam Salomon. Živimo v državi, v kateri bi prej odvozlali gordijski vozel kot razsodili tako, da bi bilo vse po ustavi in zakonu. Pa še ljudem pisano na kožo.

Soseda Mica me je čisto resno vprašala: "Bi kot varuhinja dolžnosti vztrajala, da državljani ljubijo domovino zato, ker tako čutijo ali zato, ker jo morajo?" Nerodna reč, mar ne? Sploh, ker še o vremenu dva Slovenca ne razmišljata enako.

So državljani dolžni, da brez ugovarjanja sedejo na vlak, na katerega jih hočejo posesti tisti, ki se želijo preko trupel ponovno povzpeti na oblast? Je njihova dolžnost, da potegnejo zavoro? Četudi bi bila svečenica Pitija in bi sedela v Delfih namesto v Uradu za dolžnosti, ne bi znala odgovoriti tako, da bi bil volk sit, koza pa cela.

So državljani dolžni, da brez ugovarjanja sedejo na vlak, na katerega jih hočejo posesti tisti, ki se želijo preko trupel ponovno povzpeti na oblast? Je njihova dolžnost, da potegnejo zavoro?

S kakšnim užitkom bi stopila v parlament in povedala gospodom in gospem, ki tam sedijo, nekaj o dolžnostih, ki jih imajo do nas, državljanov! Le na vprašanje, koliko in kdaj bi lahko Varuh dolžnosti mešal štrene v hramu demokracije tistim, ki nam po službeni dolžnosti krojijo našo usodo, ne vem odgovora.

Po lepi slovenski navadi bi se verjetno prej, preden bi Urad varuha dolžnosti sploh začel delovati, vneli prepiri, kaj je bilo prej kura ali jajce. Oziroma, kaj je v demokraciji pomembneje: pravice ali dolžnosti. Kdo bi zmagal?

Če bi poslušala kavčne politikante, bi verjela, da lahko v demokraciji vsakdo dela, kar hoče. Samo otroci (tudi ta odrasli niso izvzeti), verjamejo, da je demokracija krasna ureditev zgolj zato, da lahko dan za dnem jedo tortice in sredi zime ližejo tudi sladoled.

Z dolžnostmi je že od nekdaj križ. Pogosto so nadležne kot kamenčki v čevlju. S kakšno pravico bi Slovenci potemtakem prenašali še Varuha dolžnosti vseh državljanov? Sploh ob misli, kako gromozanski stroški bi bili z njim! V njegovi palači bi po lepi slovenski navadi kraljevalo cel kup uradnikov, tajnic in različnih fikusov, ki bi tam pristali po vezah in poznanstvih. To pa ne bi bilo poceni. Lahko si le predstavljam škrtanje z zobmi, ko bi davkoplačevalci nekega lepega dne sešteli, koliko jih dolžnosti tudi stanejo!

Ne dam sicer roke v ogenj, a zdi se mi, da bi Varuha dolžnosti prej ali slej, če ne drugače pa z referendumom, preprosto - ukinili.