Kaj je Črnogorce tako razburilo, da so blokirali prometnice in v parlamentu metali steklovino? Bo znova počilo na Zahodnem Balkanu?

Črna Gora je pred novim letom sprejela zakon o  svobodi veroizpovedi in pravnem položaju verskih skupnosti, ki je v sredo stopil v veljavo. Že med sprejemanjem so opozicijski poslanci v predstavnike vladajoče stranke metali kozarce in steklenice ter trgali mikrofone.

Številni Črnogorci, približno tretjina se jih opredeljuje za Srbe, so proteste začeli že pred njegovim sprejemom, po njem pa so začeli protestirati še bolj množično in blokirati pomembne prometnice. Kasneje pa so se jim v množičnih protestih verniki srbske pravoslavne vere pridužili tudi ponekod v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Tudi v ZDA živeči Srbi, si želijo s peticijo doseći, da bi ZDA proti Črni Gori uvedla sankcije.

Razburil jih je zakon, ki bi podržavil cerkveno premoženje

Država bi s spornim zakonom v enem letu podržavila vse verske objekte, zgrajene do decembra 1918, za katere verske skupnosti ne bi mogle dokazati svojega lastništva.

Tedaj se je namreč Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri čemer je Črnogorsko pravoslavno cerkev prevzela Srbska pravoslavna cerkev, ki je pri tem prevzela tudi vse njeno premoženje. Srbi ob tem trdijo, da bo novi zakon privedel do zasega premoženja srbske pravoslavne cerkve v Črni gori ter se sklicujejo na pravico do samourejanja cerkve.

Zakon bi najbolj prizadel Srbsko pravoslavno cerkev, ki je največja, pa tudi muslimansko versko skupnost in katoličane. Slednji, bolje organizirani in manj razdrobljeni, računajo na dogovor Vatikana s Črno Goro, po katerem bi katoliški objekti ostali v upravljanju rimskokatoliške verske skupnosti.

Vse tri verske skupnosti pa opozarjajo, da je zakon neustaven in pozivajo, naj ne stopi v veljavo, saj je bil sprejet brez dialoga z verskimi skupnostmi.

Zakaj je bil torej sporni zakon sprejet?

Ključni razlog za sprejem zakona je bil, da je črnogorska pravoslavna cerkev še vedno združena s srbsko, s tem pa tudi njeno premoženje. Črnogorska vlada si želi to prekiniti in zagotoviti neodvisnost verskih skupnosti v državi od srbskih, s čimer bi zagotovila, da bi vse premoženje njenih cerkva ostalo v državi.

Srbija in Črna gora sta bili federacija do leta 2006, ko je Črna Gora razglasila neodvisnost, cerkvena delitev pa se ni zgodila. Srbski patriarh Irinej je Črni Gori očital, da je z novim zakonom “zanikala svojo zgodovino” ter da želi oblast oslabiti črnogorsko zavest o njenem srbskem izvoru. Črnogorski predsednik pa je Srbsko pravoslavno cerkev obtožil, da spodkopava črnogorsko državnost in promovira prosrbske politike.

Komu bi zakon koristil?

Poleg črnogorske vlade, ki bi dosegla delitev, pa bi zakon koristil še eni “verski skupnosti.” Edina, ki je zakon podprla, je Črnogorska pravoslavna cerkev, ustanovljena leta 1993. Slednja bi po zakonu prejela vse cerkve, samostane in druge verske objekte v Črni Gori, ki so sedaj v lasti Srbske pravoslavne cerkve. Črnogorska pravoslavna cerkev je sicer uradno priznana le od kijevske patriarhije, v Črni Gori pa je registrirana kot nevladna organizacija.