Kdo bi vladal Sloveniji, če bi volili na ameriški način?

Nori tedni volilne kampanje v ZDA so prišli v zadnjo etapo, pred torkovimi splošnimi volitvami v mnogih zveznih državah že predčasno glasujejo. Američani pa v teh dneh ne volijo le predsednika države (Trump-Biden), ampak potekajo tudi volitve v kongres, volitve za guvernerja in lokalne kongrese, senate, župane, v posameznih zveznih državah potekajo tudi referendumi.

Ameriški sistem volitev poteka bistveno drugače, kot smo vajeni pri slovenskem volilnem sistemu (večinski sistem, federalizem, elektorji ipd.). Da bi bralcem približali ameriški sistem, smo pripravili simulacijo slovenskih volitev na način, da smo na našo državo preslikali ameriški volilni sistem.

Danes objavljamo, kako bi izgledal slovenski kongres (predstavniški dom in senat), jutri pa si boste lahko prebrali, kdo bi postal predsednik države, če bi v Sloveniji imeli elektorski sistem.

V modelu smo sprva oblikovali volilni sistem, ki bi bil primerljiv z ZDA, nato pa analizirali rezultate predčasnih parlamentarnih volitev iz leta 2018. Za namen analize smo, tudi z nekaj neizogibnimi kompromisi, razdelili stranke, ki so kandidirale na volitvah leta 2018, med republikance in demokrate, nato pa sestavili slovenski predstavniški dom in senat. Pri analizi smo poskusili upoštevati čim več elementov ameriškega sistema, vseh vidikov pa v raziskavi seveda nismo mogli upoštevati.

Slovenski "republikanci" in "demokrati"

Ključ do uvrstitve določene stranke je bil ideološka podstat, program ali stališča vidnih predstavnikov. Razdelili smo tudi neparlamentarne stranke, saj v nekaterih slovenskih okrajih te dosegajo tudi nad 10 %, in zato bistveno vplivajo na razplet volitev.

Med republikance smo uvrstili: SDS, NSi, SLS, DD, Zelene, SNS, Združeno desnico, LNBP, ReSET, SSN, GAS, Zsi in ZD. Med demokrate smo uvrstili LMŠ, SD, Levico, SaB, Desus, Pirate, Solidarnost, Socialistično partijo in Združeno levico.

Glasove, ki so jih volivci namenili SMC-ju, smo razdelili na polovico, pol smo jih pripisali demokratski stranki, polovico pa republikancem. Razloge za to in druge metodološke podrobnosti si lahko preberete na koncu članka v rumenem okvirju.

Ameriški kongres

Ameriški kongres predstavlja zakonodajno oblast, ki se voli neodvisno od izvršilne veje, torej vlade, ki jo sestavi predsednik države. V Sloveniji volimo zakonodajno oblast, ta pa potem izglasuje premierja, ki sestavi vlado.

Ameriški kongres je sestavljen iz dveh domov parlamenta – predstavniškega doma in senata. Vsak od njiju ima svoje pristojnosti v okviru koncepta kontrole in ravnotežja ("checks and balances"), zato se volitve v vsakega izmed njiju zelo razlikujejo.

Predstavniški dom je nacionalni organ, kongresnik je predstavnik določenega števila ljudi, ki ga izvolijo. Senat pa odseva federalno urejenost ZDA, po dva senatorja iz zvezne države predstavljata svojo zvezno državo, ne glede na število prebivalcev te zvezne države.

Volitve v predstavniški dom

Zvezne države v ZDA so glede na število prebivalcev razdeljene na kongresne okraje, v vsakem okraju se po večinskem sistemu voli predstavnika v 435-članski predstavniški dom. Vsak okraj predstavlja malo več kot 700 tisoč volivcev.

Kongresne okraje v ZDA lahko primerjamo z volilnimi okraji v Sloveniji. Teh je 88 (za vsak sedež v parlamentu – dva sedeža sta rezervirana za narodni skupnosti) in vsak predstavlja približno 20 tisoč volivcev. Odstopanje glede na število prebivalcev je v zadnjih letih močno naraslo, a kljub temu so okraji dober približek za primerjavo z ameriškim sistemom.

Slovenski predstavniški dom bi torej imel 88 kongresnikov, vsak od njih bi bil izvoljen v svojem kongresnem okraju. V obstoječem sistemu Slovenci volimo stranko (in ne kandidata), v primeru prestopa parlamentarnega pragu pa se po določenem ključu določi, kdo bo sedel v parlamentu. V ZDA imajo večinski sistem, kar pomeni, da v okraju volijo kandidata (in ne stranko), zmagovalec okraja pa zasede mesto v kongresu.

Kako bi izgledal slovenski predstavniški dom?

Analiza rezultatov je pokazala, da bi slovenski predstavniški dom imel demokratsko večino (48 - odtenki modre barve), republikanskih kongresnikov bi bilo 40 - odtenki rdeče barve).

V mnogih okrajih bi bila volilna bitka zelo tesna, kar v 15 okrajih je razlika manjša od 4 odstotne točke (rumena barva na zemljevidu), v nadaljnjih 19 pa bi zmagovalec volitev zmagal z do 55 % podporo. Kar nekaj okrajev bi imelo močno (>60 %) podporo demokratom (ljubljanski okraji, Zasavje, Obala, Nova Gorica, Kočevje), teritorialno večji okraji z večjim deležem ruralnih območij pa bi pripadali republikancem (Grosuplje, Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Ribnica, Lendava).

Zagotovo bi se v primeru takega sistema pri nas bistveno spremenila volilna kampanja, ta bi bila bolj individualna (ne toliko strankarska) in lokalno omejena. Kandidat bi moral biti prepoznan predstavnik lokalnih skupnosti, saj bi ga direktno izvolil okraj. Trend bi verjetno ostal enak, mesta središča bi volila demokratsko, najbolj ruralni okraji republikansko, največji boj bi se bil v primestnih okoljih.

Volitve v senat

Senat je zgornji dom ameriškega parlamenta, ki ima 100 članov, vodi pa ga podpredsednik države (v ZDA trenutno Mike Pence). ZDA so federalno urejene, ameriški senat pa je zagotovilo zastopstva zveznih držav z manjšim številom prebivalcev. Vsaka zvezna država, ne glede na velikost, ima dva senatorja s šestletnim mandatom.

V Sloveniji nimamo »zveznih držav«, močna politična centraliziranost pa onemogoča celo poskuse ustanavljanje pokrajin in razvoj obmejnih območij. Osnovni koncept predlogov strokovne skupine za ustanovitev pokrajin je bila njihova številčna enakovrednost (zato sta po zadnjem predlogu desetih pokrajin združena Šaleška in Koroška), s čimer bi zagotovili enakovredno moč. Koncept ameriškega senata pa je ravno obraten, ne glede na število prebivalcev imajo zvezne države enako moč. Kalifornija ima denimo 40-krat več prebivalcev kot Montana, a imata v senatu obe po dva senatorja.

V primeru ameriškega sistema bi bilo za razvoj ruralnih področij v Sloveniji smiselno ustanoviti večje število manjših pokrajin (npr. predlog 18 pokrajin). Vendar smo za voljo naše analize uporabili nedavni predlog strokovne skupine, ki predlaga 10 pokrajin. Ta predlog sicer predvideva posebni status Ljubljane in Maribora, a smo to v naši analizi izključili, saj tudi v ZDA glavno mesto (še) nima posebnega statusa in svojih senatorjev.

V ZDA za vsakega od dveh senatorjev v posamezni zvezni državi potekajo volitve posebej, običajno ne v istem letu. To pomeni, da je lahko eden izmed senatorjev demokrat, drugi pa republikanec. Tega v naši analizi nismo mogli simulirati, ker smo obravnavali le ene volitve, tako da so predstavljeni rezultati le ocena. V pokrajinah, kjer so razlike majhne (razlika manj kot 4 odstotne točke), sta izvoljena demokratski in republikanski senator, če je razlika večja (>52 %) oba mandata pripadata stranki, ki na volitvah zmaga.

Rezultati volitev v "slovenski senat"

Če bi upoštevali zadnji predlog pokrajin, bi v senatu sedelo 20 senatorjev (brez posebnih statusov mest). Tesno večino v senatu bi imeli republikanci (11:9).

Glavni spopad bi potekal v treh pokrajinah (Gorenjska, Goriška in Koroško-šaleška pokrajina), kjer je razlika med republikanci in demokrati manj kot 4 odstotne točke (48–52 %) – tam bi volivci odločali skoraj o tretjini sedežev v senatu. Predvsem vzhodna Slovenija (Savinjska, Štajerska, Pomurska in Dolenjsko-belokranjska pokrajina) je obarvana rdeče (republikanci), volivci Osrednjeslovenske, Zasavsko-posavske pokrajine, predvsem pa Primorsko-notranjske pokrajine pa bi volili demokrate.

Sestava zakonodajnih teles podobna tisti v ZDA

Rezultati naše simulacije kažejo, da bi bila sestava zakonodajnih teles zelo podobna sestavi v ZDA po volitvah 2018. V predstavniškem domu imajo večino demokrati, senat pa nadzorujejo republikanci.