Kdo bo odgovoren, če zagori na OŠ Milke Šobar - Nataše v Črnomlju?

OŠ Milke Šobar - Nataše v Črnomlju. Vir: google maps

Maja bosta minili že dve leti, odkar je bila zaključena sanacija nekdanjega dijaškega doma v Črnomlju, kjer prenovljene prostore uporabljajo OŠ Milke Šobar - Nataše, Mladinski center BIT in Knjižnica Črnomelj. A objekt skoraj dve leti po prenovi še vedno nima uporabnega dovoljenja, ni požarnih stopnic, dvigala, še vedno ni aktiviran avtomatski javljalnik požara.

Sanacija, rekonstrukcija in izgradnja dvigalnega jaška so skupaj znašale 1,1 milijona evrov, pri čemer so za izgradnjo dvigalnega jaška prispevale vse tri belokranjske občine (Črnomelj. Metlika, Semič). Prostore uporabljajo Osnovna šola Milke Šobar - Nataše, Mladinski center BIT in Knjižnica Črnomelj. Zaradi prostorske stiske so začeli pouk na tej šoli, namenjeni učencem s posebnimi potrebami – z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju, izvajati že septembra 2023, toda stavba v lasti Občine Črnomelj vse do danes še nima uporabnega dovoljenja. V skladu z zakonodajo torej objekt sploh ne bi smel biti v uporabi.

V skladu z zakonodajo torej objekt sploh ne bi smel biti v uporabi.

Vprašanje požarne varnosti

Nedavno je Slovenijo pretresel požar v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, v katerem je bilo poškodovanih 11 dijakov. Toda izvedeli smo, da niti v s strani Občine Črnomelj prenovljeni šolski stavbi v Črnomlju ni ustrezno poskrbljeno za požarno varnost. Kot pravijo poznavalci, tam še vedno ne delujejo javljalniki požara, prav tako ni požarnih stopnic (je le en izhod iz objekta), ni dvigala. Na občino pod vodstvom župana Andreja Kavška smo vprašali, kako bodo poskrbeli za varnost otrok s posebnimi potrebami. Zakaj dovolijo uporabo objekta, ki nima uporabnega dovoljenja, in zakaj ga še vedno niso pridobili (izdajajo ga upravne enote, v tem primeru gre za Upravno enoto Črnomelj)? Zakaj čisto na sveže prenovljena stavba ni opremljena z javljalniki požara, požarnimi stopnicami in dvigalom? Kako je organizirana evakuacija v primeru požara, če ni požarnih stopnic? Ali obstaja začasna rešitev za varen umik v primeru požara? So učenci, starši in zaposleni obveščeni o morebitnih tveganjih?

Pravijo, da je občina na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu državnega premoženja v svojo last od Republike Slovenije prevzela stavbo bivšega dijaškega doma Črnomelj. Mladinski center BIT Črnomelj in Osnovna šola Milke Šobar - Nataše Črnomelj sta uporabnika prostorov v stavbi že od leta 2016, medtem ko je Knjižnica Črnomelj prostore uporabljala kot najemnik že leta prej. Začeli so z obnovo prostorov po fazah. Izvedena je bila energetska sanacija stavbe, za lažjo mobilnost učencev in učiteljev so stavbo povezali s povezovalnim hodnikom z matično šolo OŠ Milke Šobar - Nataše.

Nedavno je Slovenijo pretresel požar v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, v katerem je bilo poškodovanih 11 dijakov.

Zakaj ni uporabnega dovoljenja

Pri prvi fazi sanacije so uredili sanitarije, kletne prostore – arhiv za knjižnico, pritličja ter 1. nadstropje stavbe za potrebe šole. »V nadaljevanju smo po celotni stavbi postavili še požarna vrata in požarne stene, tako da so prostori v stavbi sedaj ločeni po požarnih sektorjih. V stavbi je nameščen avtomatski javljalnik požara (AJP), ki bo aktiviran v najkrajšem možnem času. Občina je s projektantom in upravno enoto v navezi glede izdaje novega uporabnega dovoljenja za stavbo.« Dodajajo, da so se od prevzema stavbe tako varnost kot tudi pogoji dela v njej za vse uporabnike bistveno izboljšali, kar jim potrjujejo tudi uporabniki. Letos bodo prijavili drugo fazo sanacije tega objekta na javni razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI). »V okviru nadaljevanja investicije bo urejeno drugo in tretje nadstropje stavbe ter postavljeno dvigalo v že pripravljen dvigalni jašek.« Dodatno smo poizvedeli, kaj je težava, da v letu in pol občina še ni uspela pridobiti uporabnega dovoljenja in se objekt dejansko uporablja še vedno nezakonito. Objavljamo njihov odgovor v celoti: »Ker žal ni bilo primernega javnega razpisa za sofinanciranje tovrstne investicije, smo kljub temu na Občini Črnomelj sklenili, da bomo dela izvajali fazno, glede na finančne zmožnosti občinskega proračuna, ker smo prepoznali nujnost po prenovi prostorov za potrebe šole. Tovrstna odločitev pa zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (dokazovanje izvedenih del), na podlagi katerega bo moč pridobiti novo uporabno dovoljenje.«

Župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek v skoraj dveh letih ni poskrbel za uporabno dovoljenje. Vir: Občina Črnomelj
Občina Črnomelj: V stavbi je nameščen avtomatski javljalnik požara (AJP), ki bo aktiviran v najkrajšem možnem času.

Na vrsti inšpekcijske službe

Vprašanje je, kdo bo odgovoren, če pride do nesreče (na primer požara) v stavbi brez uporabnega dovoljenja. Bodo vse zvalili na ravnateljico Judito Rupnik, ali bo odgovornost prevzel župan Kavšek, saj je občina tista, ki bi morala poskrbeti za zakonitost in varnost pri uporabi objekta? Pojasnila bomo poiskali tudi pri pristojnih inšpekcijskih službah.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v stilu »mi nimamo nič s tem«

Na opisano situacijo v Črnomlju smo opozorili tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) pod vodstvom ministra Vinka Logaja. Zanimalo nas je, kako bo ministrstvo poskrbelo za varnost otrok s posebnimi potrebami. Drži, da so ustanoviteljice osnovnih šol občine, toda gotovo varnost otrok in zakonitost uporabe prostorov ni zgolj njihova stvar. A prejeli smo odgovor, ki gre natanko v smeri »mi nimamo nič s tem«.

Na MVI so zapisali, da ministrstvo skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neposredno skrbi za objekte, kjer delujejo vzgojno-izobraževalni zavodi, ki jih je ustanovila Republika Slovenija (srednje in višje šole, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, dijaški domovi). Za zavode, ki jih ustanovijo občine (med drugim osnovne šole), pa skrbijo slednje. Ministrstvo pri tem zagotavlja sredstva za strokovne in druge delavce ter za programsko odvisne materialne stroške. Glede rekonstrukcije objekta za potrebe šole opozarjajo, da nastopa kot investitor lokalna skupnost, ki »mora za uporabo objekta pridobiti uporabno dovoljenje.« Nadalje so navedli, da mora imeti vsaka šola tudi požarni red in drugo z zakonom predpisano opremo, zato so »nemudoma po zadnjem požaru (v dijaškem domu v Ljubljani) vse šole in zavode posebej pozvali, da ponovno preverijo vse svoje postopke in aktivnosti, ki jih izvajajo za zagotavljanje varstva pred požari in varnosti v šolskih objektih.«

Vsem šolam predlagajo, da poleg vaj evakuacije, ki jih na osnovi požarnega načrta izvajajo v skladu z vsakoletnim delovnim načrtom, v naslednjem obdobju osvežijo znanje udeležencev z evakuacijskimi potmi, zbirnimi mesti, osnovnimi napotki za ravnanje v primeru nevarnosti ter izvedejo dodatne vaje evakuacije. Prav tako naj posebno pozornost namenijo pregledu požarnega načrta in vseh elementov, ki jih vsebuje. Po potrebi naj tudi preverijo in posodobijo usklajenost opredeljenih ukrepov za zagotavljanje varstva pred požari z zakonskimi določili. Med drugim, ali je ustrezno število oseb, usposobljenih za začetno gašenje požarov v skladu s Pravilnikom o požarnem redu, ali so zapisani protokoli, vzpostavljeno sodelovanje s civilno zaščito, izvedena izobraževanja ter dodatna usposabljanja za zaposlene. Sredstva za odpravo eventualnih pomanjkljivosti v primeru šol s prilagojenim programom zagotavljajo lokalne skupnosti. »Ministrstvo se zaveda pomena zagotavljanja varnega učnega okolja tudi v zavodih, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, zato načrtuje, da bo do julija 2025 objavilo javni razpis za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovno šolstvo. Lokalne skupnosti bodo lahko na razpis prijavile tudi investicije v prostore, v katerih delujejo osnovne šole s prilagojenim programom.«

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike