Kmetje zablokirali Pariz in Berlin, protest napovedan tudi v Milanu
Francoski kmetje so že pred zoro zablokirali ceste v Pariz in dostop do več mestnih znamenitosti – v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu Mercosur, ki ga namerava Bruselj podpisati z južnoameriškimi državami. O sporazumu bodo članice EU predvidoma odločale v petek, kmetje pa se bojijo, da bo po sporazumu EU preplavila poceni uvožena hrana. V petek so napovedani protesti tudi v Italiji, ki se nagiba k temu, da sporazum podpre.
Francoski kmetje so v francosko prestolnico zapeljali približno 100 traktorjev, in sicer v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu Bruslja s petimi južnoameriškimi narodi. Sporazum zajema Brazilijo, Argentino, Bolivijo, Paragvaj in Urugvaj. Protestniki so zaobšli policijske bariere, da bi dosegli prestolnico in pariške znamenitosti. Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je središče francoske prestolnice doseglo približno 20 traktorjev, pri čemer so nekateri parkirali v bližini Slavoloka zmage (Arc de Triomphe), drugi pa so demonstrirali pred Eifflovim stolpom. Na desetine traktorjev je že pred jutranjo konico oviralo avtoceste, ki vodijo v prestolnico, kar naj bi povzročilo 150 km zastojev. Policija se je izogibala spopadom s protestniki, je za francoske medije povedal minister za promet Philippe Tabarot. »Kmetje niso naši sovražniki,« je dejal.
»Smo nekje med ogorčenjem in obupom. Imamo občutek, da so nas pustili na cedilu, pri čemer je Mercosur le eden od primerov,« je za Reuters pod Eiffelovim stolpom povedal Stephane Pelletier, višji član sindikata Coordination Rurale (Podeželska koordinacija). Pri Eifflovem stolpu so se jim na mirnih demonstracijah pridružili še kmetje iz sindikatov FNSEA in sindikata mladih kmetov. Francoski kmetje pravijo, da bi sporazum škodoval njihovemu preživetju. Francoska ministrica za kmetijstvo Annie Genevard je v sredo dejala, da se bo Francija, tudi če bi članice EU podprle dogovor, proti njemu še naprej borila v Evropskem parlamentu, katerega odobritev bo prav tako potrebna za uveljavitev sporazuma.
Kmetje zahtevajo tudi konec vladne politike klanja govedi zaradi močno nalezljive bolezni vozličasti dermatitis, ki se jim zdi pretirana. Izvajalo naj bi se namreč masovne poboje celih čred, tudi če je okužena le ena žival. Namesto tega kmetje zagovarjajo cepljenje, opozarjajo pa tudi na visoke stroške in pretirano regulacijo. Izpostavljajo dvojna merila – EU od njih zahteva drastično zmanjšanje pesticidov in gnojil, medtem ko bi Mercosur omogočil uvoz mesa in pridelkov iz držav, kjer ti standardi ne veljajo (npr. uporaba snovi, ki so v EU prepovedane že desetletja).
S podporo Italije bi bilo glasov dovolj – tudi brez Francije
Evropska komisija je ta teden predlagala, da bi kmetom v naslednjem sedemletnem proračunu EU predčasno namenili 45 milijard evrov sredstev. Strinjala se je tudi z znižanjem uvoznih dajatev na nekatera gnojila, da bi na svojo stran pridobila države, ki omahujejo pri podpori sporazumu Mercosur. Sporazum podpirata npr. Nemčija in Španija, zdi se, da bi komisija lahko pridobila tudi podporo Italije. Ta bi pomenila, da ima EU dovolj glasov za odobritev trgovinskega sporazuma – s francosko podporo ali brez nje. Kot pišejo tuji mediji, je predsednik Emmanuel Macron v težkem položaju – če bo popustil EU in dovolil podpis sporazuma, tvega glasovanje o nezaupnici, kar bi lahko zrušilo njegovo vlado.
Čeprav italijanska vlada pravi, da je sporazum zdaj »dober«, največja italijanska kmetijska združenja (Coldiretti in Filiera Italia) temu ostro nasprotujejo. Za v petek so napovedali velike proteste v Milanu in nekaterih drugih mestih pod geslom »Ne Mercosurju«. Kmetje namreč ne verjamejo obljubam o recipročnosti. Pravijo, da bo italijanski trg preplavilo poceni goveje meso in sladkor, kar bo uničilo domače proizvajalce. Italijanski mediji poudarjajo, da gre za »zadnji krik« pred glasovanjem v Bruslju.
Kmetje protestirajo tudi v Nemčiji
Traktorji tudi v Nemčiji blokirajo dovoze na avtoceste, pri čemer je v Berlinu prizadetih več povezav. Združenje kmetov zvezne dežele Brandenburg od zjutraj protestira – »Kmetje smo zaradi tega močno prizadeti, saj tuje blago ni nadzorovano tako strogo kot nemški proizvodi,« je za RBB pojasnil soorganizator protesta. Kmetijski proizvodi bi v EU prihajali po znatno nižjih cenah, izdelki pa bi bili proizvedeni po slabših standardih. Čeprav nemška vlada sporazum uradno podpira, so kmetje v Berlinu danes jasno pokazali solidarnost s francoskimi kolegi – čeprav sta državi kmetijsko pogosto na nasprotnih bregovih.
Pogajanja o sporazumu potekajo že od leta 1999, s podpisom bi nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot 700 milijoni prebivalcev. Nezadovoljstvo so decembra kmetje izrazili tudi v Središču Bruslja – po ocenah organizatorjev se jih je zbralo okoli 10 tisoč in več kot 40 kmetijskih organizacij iz 27 evropskih držav. Med njimi tudi skupina slovenskih kmetov in predstavnikov kmetijskih organizacij.
Naša ministrica meni, da so varovalke dovolj močne
Spomnimo – kot je opozarjal tudi KGZS, sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim Mercosurjem predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani z upoštevanjem enakih okoljskih standardov pridelave kot v EU. Ta kmetom postavlja stroge zahteve, zato je hrana, pridelana v EU visoko kakovostna. »Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačnem nivoju, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji,« je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in ocenil, da je sporazum z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. »Verjetno je dober za ostale panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu,« je zatrdil.
Čeprav je Komisija Državnega sveta že konec novembra lani na pobudo Antona Medveda (Sindikat kmetov Slovenije) sprejela ostre sklepe in vlado pozvala k zaščiti domačega kmetijstva, kmetje danes opozarjajo, da so ostali preslišani. Takrat zahtevane sektorske analize tveganj za govedorejo, perutninarstvo in čebelarstvo vlada do danes ni pripravila, prav tako ni vzpostavila zahtevanih nacionalnih zaščitnih mehanizmov. Sredi množičnih protestov v Parizu in Berlinu sindikat zdaj ministrstvu očita, da s podpora sporazumu Mercosur neposredno krši novembrske usmeritve Državnega sveta, ki je sklenitev sporazuma pogojeval z jasno zaščito slovenskega trga pred nelojalno konkurenco.
O sporazumu so v sredo na neformalnem srečanju govorili kmetijski ministri članic EU. Ministrica Mateja Čalušić je po srečanju ocenila, da so varovalke za zaščito evropskega kmetijskega trga pred negativnimi učinki sporazuma dovolj močne. Dejala je, da je Slovenija izredno majhen trg, zato se pričakuje manjši vpliv na gospodarstvo in kmetijstvo.
16 komentarjev
Ljubljana
Jaz tej ali tem EU komisijam ne verjamem.NIC !
Eno vodi udbakos drugo layen, tretja je vplivala na Slo USodisce
Dokler EU goni LGBT , ne zareze v migracije, se gre drago zeleno agendo, ni zaupanja.
Saj tud zdaj uvazamo hrano iz Juzne Amerike...pac trzno.
Peter Klepec
Mislim, da sploh ne veste v cem je debata. Predlagam, da preberete v Politico za kaj gre in kaj s tem pridobimo oz. kdo ima skodo od Mercosoura. Kratek povzetek, kmetje profitirajo (!!!), ker dobijo dodatnih 45 milijard kar tako, mocno izgubi Trumpi in Kitajci. It, the economy, stupid! Ne gre ne za pedre in slovenske vije vaje.
Peter Klepec
Pa se nekaj vam moram prisepnit glede zelene agende: V Evropi nimamo ne plina, ne nafte in smo zato ekstremno ranljivi. Na teh resourcih se bo odlocalo kdo bo izgubil. Vsi nasi nasprotniki imajo te energije mnogo vec. CO2 izpusti niso (vec) motiv,
Ljubljana
Dobro Klepec , sem vzel na znanje vase zapise. ....
Ljubljana
Veliko bolj kot EU komisijam in Politici, ki je trobilo EU, verjamem predsedniku Kmetijske zbornice Slo. Ki je izrecno proti temu sporazumu. Ker se ne delam pametnega kadar ni treba verjamem ljudem ki poznajo razmere....
Igor Ferluga
Tvoj pogled na hrano in kmetstvo je zelo banalen. Ne vkljucuje bistvenega: da smemo želeti zdravo, okusno in cim bolj svezo hrano. In da potrebujemo vitalno kmetstvo, ki spostuje tradicije in naravo, ce zelimo imeti lepo urejeno podezelje. In da toliko bolj potrebujemo lastno pridelavo hrane v primeru izrednih razmer. Zato lastnega kmetijstva ne smemo prosto prepustiti globalnemu trgu, ker bo rezultat katastroficen, ceprav bo hrana na trgovskih policah v prvem trenutku morda cenejša. Zelo sumim, da je EU zaradi drugih interesov ( izvoza avtov ipd) evropskim kmetom s tem sporazumom povzrocila dodatne tezave in bo opuscanje kmetij se intenzivnejše. Kratkovidno in nesprejemljivo!
Peter Klepec
Ze danes dobite v trgovini dobro, bio, a tudi nekoliko drazjo hrano. Poleg tega pa ostalo, manj „kemicno“ hrano in konzerve. Lahko se odlocite, stvar vasega interesa. Govorite o „prepuscanju globalnemu trgu“. Ali veste kaksne silne subvencije dobijo evropski kmeti, samo zato, da imamo svojo proizvodnjo hrane? To ni prepuscanje globalnim trgom. V zahodni Evropi prakticno ni neobdelanih kmeckih povrsin. V Sloveniji jih je veliko. Ker se kmetom oz. njihovim naslednikom ne ljubi nicesar pridelovati. Zadnjic sem gledal reportazo s Finske o kmetu, ki na veliko prideluje ribez. Seveda najbrz brez provizije ne gre. Ce gre na mrzlem Finskem, bi v SLO najbrz tudi slo. In ce tako radi govorite z „mi“, par km iz Ljubljane je ogromno kmetijske zemlje, kjer raste trava kar v tri dni. Najemite jo in pridelajte kaj uzitnega!
Igor Ferluga
Repliciral sem Petru Klepcu
Igor Ferluga
Mislim, P.K., da slovenskim kmetom delas krivico. V večini kar garajo od zore do mraka. Njihova povprečna starost je pa nad 60 let. In s tem tudi primerna vitalnost. Drzi pa, da pogosto njihovi nasledniki niso voljni nadaljevat z delom doma na kmetiji, ker je drugje zasluzek lazji. In dekleta se ne zelijo primozit na kmetijo, kmecki fantje pa ostajajo sami. To je vse hudo narobe. Tudi sam zal nisem več v letih in dovolj vitalen, da bi brez vsakih kmeckih izkusenj uposteval tvoj predlog. Z veseljem kaj malega pridelam ali pomagam pridelati, zlasti sadja, ampak ne v kolicinah za trg.
Ljubljana
Jaz sem tudi proti temu sporazumu, posebej ker je zraven Brazilija.
Sploh pa je hrana ta cas v EU in pri nas precej poceni,
Ta iz Juzne Amerike s stroski prevoza pa naj bi bila , kaj , se cenejsa ??
Ob tem da ima EU precej viskov hrane , doma pridelane...
Peter Klepec
USA je velika, ker ima trg. EU je majhna, ker imajo drugi trg. Imeti Brazilijo in co. v rukzaku, je zato koristno za EU. Ne jaz, ne vi nisva prebrala te pogodbe. Zaupam vladi v Bruslju, da brani interese EUja in ne Amerike.
Peter Klepec
Nekoc je od sto ljudi, 90 delalo hrano za vseh 100. In je bila hrana zelo draga, ves dohodek je sel za hrano. Danes 1% ljudi dela hrano in je te hrane prevec, tako da je ni mogoce vse prodati. Precej ostane neprodane. Dohodek iz prodane hrane mora seveda kriti tudi strosek neprodane hrane. Ampak, ker je standard (premozenje) visok, si to lahko privoscimo. Govorim v povprecju, verjamem, da je veliko „starih mamc“, ki dajo celo pokojnino za hrano.
Andrej Muren
Šibkemu slovenskemu kmetijstvu bo sporazum Mercosur najbrž še bolj škodoval kot močnemu francoskemu. Poceni hrana lahko preplavi Evropo že po vstopu Ukrajine v EU.
Peter Klepec
Prej bi si predstavljal, da so nase krave bolj na antibiotikih kot argentinske.
Ce hocemo, da bodo Argentinci kupili nase avte, kemijo in zdravila, moramo od njih kupiti tisto kar oni pridelujejo.
helena_3
Precej narobe si predstavljate, Peter. Ker pac ne poznate predpisov in kontrol, s katerimi imajo opravka slovenski pridelovalci hrane.
Peter Klepec
Ste proti sporazumu, ne veste pa kaj tam pise. Ne razumete, da EU poskusajo uniciti z ene in druge strani. Ce jim uspe, vasi kmetje ne bodo rabili nobenih predpisov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.