[Leto pod črto] Po Frančišku je novi pastir Cerkve postal Leon XIV.

Leto 2025 je zaznamovala menjava na vrhu največje svetovne verske skupnosti. Papeža Frančiška, ki se je s tega sveta poslovil na velikonočni ponedeljek, je nasledil papež Leon XIV. Prvi meseci njegovega pontifikata so pokazali zlasti poudarke na medverskem dialogu, solidarnosti s preizkušnjami v dostojanstvu življenja in tradicionalni družini kot temelju miru in pravičnosti v družbi.

Zazvonilo 88-krat za 88 let papeža Frančiška

14. februarja bo minilo leto dni, kar so papeža Frančiška zaradi pljučnice odpeljali v bolnišnico Gemelli. Ko se je sredi marca že zdelo, da se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje in ko je še na veliko noč 20. aprila pozdravil 35.000-glavo množico vernikov na Trgu svetega Petra, se je na velikonočni ponedeljek vrnil v Očetovo hišo.

Argentinec Jorge Mario Bergoglio je bil v marsičem prvi: prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral naziv Frančišek. Med svojim pontifikatom je poudarjal socialno pravičnost, reformiral je rimsko kurijo in vatikanske finance. Bil je tudi prvi jezuit na čelu Cerkve.

Papeževo smrt, ki je bila posledica možganske kapi, so prvi naznanili vatikanski zvonovi, ki so udarili 88-krat za 88 let življenja Jorga Maria Bergoglia. Tako v vernikih kot ostalem svetu je dogodek prebudil tudi globok poklon Svetemu očetu, ki je zemeljsko življenje zapustil ravno ob prazniku Kristusovega vstajenja.

Navdihoval milijone

Vest sveta. Glasnik miru. Zagovornik odrinjenih. Ljudski papež, ki je s svojo ponižnostjo in čisto ljubeznijo do manj srečnih navdihoval milijone. Njegova zapuščina bo še naprej vodila k bolj pravičnemu svetu. Sveti oče, ki sta ga vodila ponižnost in vera v usmiljenje Boga. Veliki duhovni voditelj, neutruden zagovornik miru. Glas za mir, strpnost in spravo. S temi besedami so Frančiškovo izjemno vlogo, značaj in zapuščino ob smrti opisovali svetovni voditelji.

Papež Frančišek je učil preprostost in skromnost, pozornost do ubogih in do stvarstva. Vztrajno si je prizadeval za očiščenje v vrstah Rimskokatoliške cerkve, saj je reformiral kurijo, da bi povečal transparentnost in učinkovitost cerkvenih struktur. V duhu Svetega Frančiška Asiškega je pozornost namenjal okolju in leta 2015 izdal encikliko s pozivom k skrbi za okolje.

Neutrudno si je prizadeval in molil za mir na kriznih žariščih po svetu, od Ukrajine, Konga in Sudana, pa vse do Mjanmara. Spodbujal je k dialogu med različnimi veroizpovedmi in se z mnogimi voditelji drugih religij tudi srečeval. Zavrnil je možnost ukinitve duhovniškega celibata, kljub nekaterim drugačnim interpretacijam pa je bil jasen tudi glede zakramenta zakona, ki ga lahko skleneta le moški in ženska.

Od papeža Frančiška se je na pogrebu 26. aprila poslovilo 250.000 ljudi, med njimi voditelji iz 150 držav sveta. Tudi slovenska delegacija, ki pa je, kot je zapisal nekdanji ustani sodnik Jan Zobec, na pogrebu z iskanjem fototerminov in priložnosti za samopromocijo »simbolizirala vse, kar je v kričečem nasprotju s tistim, za kar je pokojni papež živel in dobesedno izgoreval«.

Habemus papam

Po 12 letih Frančiškovega mandata se je v Sikstinski kapeli začel konklave. Papeža je volilo 133 kardinalov, od tega: 52 iz Evrope (17 iz Italije), 23 iz Azije, 17 iz Afrike, 16 iz severne Amerike, 4 iz srednje Amerike, 17 iz južne Amerike in 4 iz Oceanije. Po dobrem tednu dni se je iz njenega dimnika pokadil bel dim. »Oznanjam vam veliko veselje: Imamo papeža,« je z balkona na Trgu svetega Petra 8. maja razglasil kardinal Dominique Mamberti. Tudi izvoljeni papež Robert Francis Prevost je v marsičem prvi: Prvi papež, rojen v ZDA in prvi iz Reda svetega Avguština.

Izvolitev papeža Leona XIV. je bila za mnoge precejšnje presenečenje. Čeprav Prevost sprva ni bil v ožjem krogu favoritov, so mu v ožjih cerkvenih in diplomatskih krogih pripisovali veliko možnosti. Nasploh pa je bilo tako v laičnih kot cerkvenih krogih čutiti izjemno odobravanje, kar navdušenje nad izbiro, saj gre na eni strani za prijetnega človeka, ki je takoj očaral množico, na drugi strani pa tudi za strokovno izjemno podkovanega misleca.

Pričakovanja, da bo nadaljeval tako delo svojega predhodnika Frančiška kot tudi Leona XIII. kot utemeljitelja krščanskega socialnega nauka, so se že v prvih mesecih njegovega pontifikata izkazala za upravičena.

Čas za gradnjo mostov

V relativno kratkem času je pokazal miren, dialoški in sočuten stil vodenja. Že v svojih prvih nagovorih in pri mašah je močno poudaril pomen molitve, pa tudi poslušanja Svetega duha, ki naj vodi k medsebojnemu razumevanju med ljudmi. Ob več priložnostih je pozival tudi k dialogu med različnimi narodi, verskimi skupnostmi in kulturami in poudarjal odgovornost za človekovo dostojanstvo in socialno pravičnost.

Že v dneh po imenovanju je v Vatikanu tako pozdravil delegacije nekatoliških cerkva in poudaril zavezanost ekumenizmu in medverskemu dialogu. Ob 1700. obletnici nicejskega koncila je poudaril, da je edinost med kristjani »lahko le edinost v veri«. »Danes je čas za dialog in gradnjo mostov,« je dejal.

Zavezanost medverskemu dialogu je papež Leon XIV. potrdil tudi z njegovim prvim apostolskim potovanjem. Med 27. novembrom in 2. decembrom je tako obiskal najprej Turčijo in nato še Libanon. Med obiskom v Istanbulu sta s patriarhom Bartolomejem med drugim podpisala skupno izjavo o prizadevanjih za skupni datum praznovanja velike noči.

Ob 1700. obletnici nicejskega koncila je poudaril, da je edinost med kristjani »lahko le edinost v veri«. »Danes je čas za dialog in gradnjo mostov,« je dejal.

Odločno za dostojanstvo življenja

Poudarki njegovih javnih nastopov so obsegali tudi zavzemanje za dostojanstvo življenja, solidarnost do socialno šibkih, do beguncev in migrantov. V majskem nagovoru diplomatom je poudaril, da je stabilna družinska vez med moškim in žensko temelj miru in pravičnosti v družbi. Obenem pa je ostro nastopil proti zakonu, ki je v ameriški zvezni državi Illinois dopustil medicinsko asistenco pri samomoru.

V svojem prvem božičnem nagovoru Mestu in svetu pa je pozval tudi k miru na območjih konfliktov, kot sta Gaza in Ukrajina ter izrazil solidarnost s trpečimi zaradi nasilja in humanitarnih kriz. Ne nazadnje pa se je v luči tehnološkega napredka zavzel tudi za digitalno evangelizacijo in uporabo tehnologije za širjenje cerkvenega nauka in dialoga s sodobnimi generacijami.

V svojem prvem božičnem nagovoru Mestu in svetu pa je pozval tudi k miru na območjih konfliktov, kot sta Gaza in Ukrajina ter izrazil solidarnost s trpečimi zaradi nasilja in humanitarnih kriz.