Mednarodne medijske organizacije verjamejo le "pogumnim neodvisnim novinarjem", zaslužnim, da "v Sloveniji še imamo medijski pluralizem"

Rok Čakš
Virtualna novinarska konferenca Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR)
Slovenija je nov bolnik Evrope in le "po zaslugi pogumnih neodvisnih novinarjev" pri nas, za razliko od Poljske in Madžarske, "še obstaja medijski pluralizem", so prepričani v Pobudi za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR), v kateri sodelujejo različne mednarodne novinarske organizacije. In svoboda ter neodvisnost dela teh novinarjev je vse bolj ogrožena.

Do takšne ugotovitve so prišli po opravljeni dvotedenski virtualni misiji za ugotavljanje dejstev v Sloveniji, ki so jo povzeli v poročilu z naslovom Nazadovanje svobode medijev v Sloveniji pod trenutno vlado Janeza Janše. 

A kot že naziv misije pove, tuji novinarji Slovenije niso obiskali "na terenu" ter iz prve roke preučili medijskega poročanja in objav v času desnosredinske vlade. Zadovoljili so se z mnenji, ki so jim jih o Sloveniji podali skrbno zbrani sogovorniki; v slovenski javnosti zadnje mesece in tudi poprej izpostavljeni kot izraziti kritiki desnosredinske politične opcije. 

Med redkimi izjemami, ki ne sodijo v ta kalup, izstopa ime predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča. Povprašali smo ga, kako je zgledala ta "virtualna misija", oziroma kako profesionalno in objektivno je po njegovem pristopala k svojem delu.

V Sloveniji smo priča "zaskrbljujočemu nazadovanju svobode medijev", v katerem se ustvarja "vse bolj sovražno medijsko okolje, ki ga zaznamujeta polarizacija in t.i. poskusi uravnoteženja medijske krajine. To povzroča negativne posledice in veča nezaupanje v demokracijo," je bistvo svojih ugotovitev, podanih v poročilu, na novinarski konferenci povzela moderatorka Renate Schroeder. 

Zanjo je najbolj šokanten poskus razgradnje Slovenske tiskovne agencije.

Stanje medijske situacije v Sloveniji vidijo kot nekakšno zgodnjo fazo Orbanizacije madžarskega medijskega prostora, ki pa se jo še da preprečiti.

Namreč po zaslugi "pogumnih nedovisnih novinarjev", še vedno obstaja medijski pluralizem, za razliko od Madžarske in Poljske. "Se pa pojavljajo neliberalni trendi. Vsi vlaki gredo v napačno smer," je ocenila Schroederjeva.

Člani pobude MFRR so poročilo o nazadovanju medijske svobode v Sloveniji sestavili na podlagi pogovorov z: Barbaro Štrukelj in Bojanom Veselinovičem (STA), Katjo Sevšek in Janezom Markešem (Delo), Borisom Tomašičem (Nova24), Manico Janežič Ambrožič (RTV SLO), Anuško Delić, (Oštro); Leom Oblakom (Radio 1), Igorjem Kaduncem (bivšim direktorjem RTV), Anžetom Boštic in Lenartom Kučićem (Pod Črto), Matjažem Zorcem in Robertom Mohoričem (Radio Študent), Primožem Cirmanom (Necenzurirano), Blažem Zgago, Domnom Savičem, Jurem Tepino, Tjašo Slokar Kos, Anžetom Božičem in Niko Kunaver (POP TV), Hansom Mahrom, (Central European Media Enterprises) ter Petro Lesjak Tušek, Alenko Potočnik in Petro Bezjak Cirman iz DNS ter dr. Matevžem Tomšičem iz ZNP.  S profesorjema Markom Milosavljevičem (FDV) in Petrom Čakšem (FERI), z vladne strani pa Urošem Urbanijo, Uršulo Menih Dokl in Mitjo Iršičem


Poročilo ne sporoča ničesar bistveno novega, kar v Sloveniji vsakodnevno ne slišimo tako s strani Društva novinarjev Slovenije, novinarjev levo usmerjenih medijev, profesorjev novinarstva s FDV in politikov leve opcije na čelu s Tanjo Fajon. V njem lahko denimo preberemo, da so napadi SDS-a na medije in druge demokratične institucije v zadnjem letu Slovenijo potisnili proti iliberalni demokraciji pod pokroviteljstvom Viktorja Orbana. Vendar je obenem med misijo mnogo sogovornikov izpostavilo, da upanje za medijsko svobodo v Sloveniji v prihodnosti obstaja.

So pa člani mednarodnih novinarskih organizacij (Mednarodni inštitut za tisk, Evropsko združenje novinarjev ...) v sklopu virtualne misije po stališču povprašali tudi vladno stran (Ukom). In ocenili, da pretekle izkušnje z nenadzorovano privatizacijo in prepletanjem medijskega z drugimi posli v Sloveniji sicer predstavljajo nekatere upravičene izzive. Ampak na splošno je zanje SDS-ovo prikazovanje slovenske medijske krajine "preveč poenostavljeno in ni podprto z dokazi."

Dr. Matevž Tomšič: imeli so že vnaprej izdelano mnenje o situaciji v Sloveniji


Na našo prošnjo po komentarju "misije" ter končnem poročilu nam je dr. Matevž Tomšič dejal, da ga vsebina poročila žal ne preseneča.

"V pogovoru z njimi je bilo že od vsega začetka jasno, da ima ta ekipa že vnaprej izdelano mnenje o situaciji na medijskem področju v Sloveniji. Vprašanja so bila zelo enostranska in sugestivna. Nekatere tematike, denimo vprašanje pluralizma in uravnoteženosti medijskega prostora, jih sploh niso zanimale," pravi predsednik Združenja novinarjev in publicistov.

Izpostavlja, da člani "misije" niso upoštevali podatkov iz raziskav, denimo tiste, ki jo je lani opravila Fakulteta za medije, ki dokazujejo, da je večina medijev izrazito naklonjenih levi opciji.

Profesor s Fakultete za uporabne družbene študije dodaja, da je tudi pripravljeno poročilo rezultat takšnega pristopa, zelo enostransko ter ne odraža dejanske medijske situacije v Sloveniji.

"Tako denimo zapišejo, da je stopnja medijske pluralnosti na visoki ravni, kar je ustreza empiričnim dejstvom. Ignorirajo tudi evidentno pristranost t.i. mainstream medijev," navaja.

Po njegovih besedah je očitno, da so se opirali zgolj na informacije levičarskih novinarjev in predavateljev s FDV. Medtem ko so ostale, tudi njega, ignorirali.

"Pravzaprav je samo poročilo napisano tako, kot da bi ga pripravili v teh krogih. Kot kaže, takšne 'misije' služijo predvsem določeni politično-ideološki agendi," zaključuje svoje stališče o virtualni misiji mednarodnih novinarskih organizacij pri nas.

KOMENTAR: Rok Čakš
Napačni predpostavki, zaradi katerih je poročilo le ničvreden papir
Predstavniki slovenskih osrednjih medijev, politiki levih parlamentarnih strank ter novinarji mednarodnih združenj torej o Sloveniji govorijo praktično isti jezik. Kako je to mogoče, je relevantno vprašanje, ki ima dva možna odgovora: da smo o slovenski medijski realnosti bodisi zavedeni vsi ostali, ki tega jezika ne razumemo. Ali pa je o slovenski medijski realnosti zaveden nekdo drug - v tem primeru novinarji pričujočih mednarodnih medijskih združenj. Objektivno je to težko verjeti - navsezadnje gre za ugledne profesionalce, ki si česa takšnega ne bi dopustili. A nejevera izpuhti zgolj če vzamemo v ozir nekaj dejstev. Recimo, da poročila in zaključke še vedno vlečejo zgolj na podlagi pogovorov in zaupanju v verodostojnost točno določene skupine slovenskih medijskih akterjev (in ne recimo drugih kot je dr. Matevž Tomšič). Ter - nobena od teh "misij" do zdaj še ni resnično zagrizla v teren in v Sloveniji medijsko krajino (s prevajalci, če ne gre drugače) vsaj nekaj časa spremljala sama. Ugotovitve poročila so zato v veliki meri napačne, saj temeljijo na dveh zgrešenih predpostavkah. Prva je črno-bela slika, da imamo na eni strani visoko profesionalne, objektivne in neodvisne (dominantne) medije, izven tega kroga pa obstajajo sama propagandna strankarska glasila. In drugo, da smo imeli vse do zdaj v Sloveniji visok nivo medijskega pluralizma, ki je od nastopa 3. Janševe vlade ogrožen. Prav navedba, da ravno po zaslugi teh "pogumnih in neodvisnih novinarjev" ki jih zdaj desnosredinska oblast baje zatira, v Sloveniji še imamo medijski pluralizem, ki nas loči od Poljske in Madžarske, na najbolj bizaren način karikira osnovno zmoto in nerazumevanje tujih novinarjev in politikov glede slovenske medijske krajine. Vsem tukaj živečim je namreč jasno, kateri svetovni nazor ali ideologija je v slovenskih medijih vseskozi izrazito prevladujoča in katera potisnjena na obrobje in ji po svojih skromnih zmožnostih zadnja leta mesto odpirajo šele projekti kot je Domovina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Verica Trstenjak: Slovenija potrebuje več odgovornosti, manj izgovorov
  • 21. 05. 2026
filmska_kamera.jpg
Življenje pod žarometi
  • 04. 05. 2026
Pisma bralcev kot poligon za ustvarjanje javnega mnenja – kdo v resnici drži pero?
  • 12. 03. 2026

Prihajajoči dogodki

JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026 - veselica
19:00 - 22:00
Ogled koledarja