Medtem ko Avstrija in Hrvaška znižujeta davke na hrano, Slovenija ustvarja nove podražitve

Ko se življenjski stroški po vsej Evropi še vedno gibljejo visoko in številna gospodinjstva težko sledijo rasti cen, se nekatere države odločajo za neposredne ukrepe za zaščito kupne moči prebivalstva. Avstrija in Hrvaška sta v zadnjem obdobju posegli v davčno politiko ter znižali oziroma ohranili nižje davčne stopnje na osnovna živila in energente. Slovenija medtem ne napoveduje podobnih korakov, temveč se sooča z novim valom podražitev.

Avstrijska vlada je v okviru protiinflacijskih ukrepov razširila nabor izdelkov, za katere velja znižana ali ničelna stopnja davka na dodano vrednost. Med njimi so kruh, mleko, moka, jajca ter izbrano sadje in zelenjava – osnovna živila, ki jih vsakodnevno kupuje večina prebivalstva. Namen ukrepa je neposredno znižati cene na policah in preprečiti, da bi draginja najbolj prizadela socialno šibkejše.

Avstrijska vlada je v okviru protiinflacijskih ukrepov razširila nabor izdelkov, za katere velja znižana ali ničelna stopnja davka na dodano vrednost, z namenom neposredno znižati cene na policah in preprečiti, da bi draginja najbolj prizadela socialno šibkejše.

Podobno politiko vodi tudi Hrvaška. Tamkajšnja vlada je že pred časom znižala DDV na več skupin osnovnih živil, ukrepe pa ohranja in po potrebi prilagaja. Poleg hrane so v ospredju tudi energenti, saj cene elektrike in plina močno vplivajo na celotno verigo stroškov – od proizvodnje do končnega izdelka.

Mnenje ekonomistov

Ekonomist dr. Matej Lahovnik poudarja, da je znižanje DDV na osnovna živila eden redkih ukrepov, ki ima lahko hiter in neposreden vpliv na cene: »Če država res želi pomagati ljudem, je znižanje davkov na hrano bistveno bolj učinkovit ukrep kot zapleteni transferji. Pri osnovnih dobrinah se vsak evro razbremenitve hitro pozna v denarnici potrošnika.«

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Ekonomski fakulteti Univerze v Mariboru ob tem opozarjajo, da so davki na osnovne življenjske potrebščine socialno najbolj občutljivi, saj relativno bolj prizadenejo gospodinjstva z nižjimi dohodki.

Tudi na Ekonomskem inštitutu v Ljubljani ter na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v svojih analizah poudarjajo, da lahko znižanje davkov na osnovna živila v obdobjih visoke inflacije pripomore k ohranjanju kupne moči in zmanjševanju socialnih razlik.

Medtem ko Avstrija in Hrvaška tovrstne razbremenitve uporabljata kot orodje proti draginji, v Sloveniji o znižanju DDV na osnovna živila ni zaznati resnih razprav. Vlada se osredotoča predvsem na ciljno usmerjene pomoči in enkratne ukrepe, davčnih razbremenitev pri hrani pa ne napoveduje.

Hkrati pa se obetajo novi dejavniki, ki bodo cene še dodatno potisnili navzgor. Dvig minimalne plače pomeni višje stroške dela za podjetja, ti stroški pa se praviloma prelijejo v končne cene izdelkov in storitev. K temu je treba prišteti še višje stroške energentov, ki vplivajo na proizvodnjo, transport in trgovino.

Dvig minimalne plače pomeni višje stroške dela za podjetja, ti stroški pa se praviloma prelijejo v končne cene izdelkov in storitev.

Mnenje mednarodnih institucij

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih analizah navaja, da so znižane davčne stopnje na osnovna živila lahko učinkovit začasni ukrep za zaščito kupne moči ranljivih skupin prebivalstva v času visoke inflacije.

Tudi Evropska komisija je v priporočilih državam članicam poudarila, da lahko začasna znižanja DDV na osnovne potrebščine pomagajo ublažiti inflacijske pritiske, če so ciljno usmerjena in časovno omejena.

Različni pristopi, različne posledice

Primerjava s sosednjimi državami kaže na različno razumevanje vloge države pri blaženju draginje. Medtem ko Avstrija in Hrvaška neposredno posegata v davčno politiko, Slovenija večinoma prepušča oblikovanje cen trgu in se odziva z občasnimi socialnimi pomoči.

Vprašanje, ali si Slovenija lahko privošči, da ostaja brez davčnih razbremenitev ob vse dražjem življenju, postaja vse bolj aktualno. Primeri Avstrije in Hrvaške kažejo, da je tudi v okviru odgovorne fiskalne politike mogoče najti prostor za ukrepe, ki ljudem prinesejo otipljivo olajšanje.