Mikroplastiko našli v možganskem tkivu. Lahko bi celo povzročala demenco

Vse več znanstvenih dokazov kaže, da se mikroplastika kopiči tudi v človeških notranjih organih, vključno z možgani. Majhni delci plastike so danes v vodi, hrani in celo v zraku. Prav zato raziskovalci pozivajo k odločnejšim ukrepov pri zajezitvi onesnaževanja s plastiko.

Majhnim delcem plastike smo ljudje danes izpostavljeni že na vsakem koraku, kar ni nenavadno, saj tudi uporabljamo veliko izdelkov narejenih iz plastike ali zapakiranih v plastiko. Mikroplastiko v naše okolje vnašamo s plastičnimi izdelki, ki počasi propadajo, z abrazijo pnevmatik med vožnjo, uporabo kozmetičnih izdelkov, denimo bleščic, majhnih delcev plastike, ki jih lahko kupimo kot otroške igrače, za lepljenje in podobno. Mikroplastika v hrano hitro zaide preko plastične embalaže, v kateri jo kupimo. Nekateri v mikrovalovni pečici celo segrevajo živila zavita v plastično embalažo, kar močno poveča vsebnost mikroplastike v živilih. Mikroplastiko danes celo vdihujemo. Izjemno zaskrbljujoče pa je, da se lahko nalaga tudi v naših notranjih organih.

Strokovnjaki so drobne delce plastike odkrili tudi v človeških pljučih, placentah, reproduktivnih organih, jetrih, ledvicah, kolenskih in komolčnih sklepih, krvnih žilah in kostnem mozgu. V eni zadnjih študij, ki je bila objavljena na strani ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, pa so odkrili posebej zaskrbljujoče kopičenje mikroplastike v možganih, ki bi lahko bili vzrok tudi za pojav demence.

V študiji so med obdukcijo pregledali jetra, ledvica in možgane človeških teles in pokazalo se je, da vsi organi vsebujejo mikroplastiko. Kljub temu je bilo največ mikroplastike v možganih. 91 vzorcev možganov je v povprečju vsebovalo približno 10- do 20-krat več mikoplastike kot drugi organi. Kot je za The Guardian povedal vodja študije Matthew Campen, toksilog in profesor farmacije na Univerzi v Novi Mehiki, so bili ti rezultati zanj šokantni: »V naših možganih je veliko več plastike, kot sem si predstavljal. V študiji smo odkrili, da so možgani eno najbolj onesnaženih tkiv s plastiko. To je zelo zaskrbljujoče.«

Vzporedna študija, ki jo prav tako vodi Matthew Campen, vendar še ni bila objavljena, pa je pokazala, da bi lahko mikroplastika v možganih vplivala tudi na pojav demence. Raziskovalci so pregledali 12 vzorcev možganov ljudi, ki so umrli zaradi različnih vrst demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Ti možgani so vsebovali 10-krat več plastike kot zdravi vzorci. Ugotovili so tudi, da je količina mikroplastike v vzorcih možganov iz leta 2024 približno 50 odstotkov višja od skupne količine v vzorcih leta 2016, kar nakazuje, da se koncentracija mikroplastike v človeških možganih povečuje s podobno hitrostjo kot koncentracija mikroplastike v okolju, je ocenil Campen.

Raziskave, ki potrjujejo, da je mikroplastila prisotna v vse več človeških organih, so zelo zaskrbljujoče, pa je dejala Bethanie Carney Almroth, eksotoksikologinja iz Univerze Gothenburg na Švedskem: »To so kar zastrašujoče raziskave.« Dejala je, da so do sedaj mislili, da bi lahko krvno-možganska pregrada, ki sicer možgane varuje pred prodiranjem povzročiteljev bolezni iz krvi v možgane, zaščitila možgane pred mikroplastiko, a se je sedaj pokazalo, da pri tem ni tako učinkovita, kot so mislili. Povedala je, da je danes mikroplastika prisotna že povsod: »Danes ni več kotička sveta, kjer ne bi bilo mikroplastike. Od globin morja, atmosfere do človeških možganov.«

Kljub vsemu zdravstvena tveganja mikroplastike v človeškem telesu niso dobro poznana. Nedavne študije so nakazale, da bi lahko povečala tveganje za različna stanja, kot je oskidativni stres, poškodbe celic, vnetja in bolezni srca in ožilja. Študije na živalih so mikroplastiko povezale tudi s težavami s plodnostjo, različnimi vrstami raka, motenim endokrinim in imunskim sistemom in motnjami učenja ter spomina. Prav zato se je ob objavi rezultatov zadnje študije oglasil tudi Sedat Gundogdu, ki preučuje mikroplastiko na Univerzi Cukurova v Turčiji, in dejal, da je »zdaj nujno razgalsiti globalne izredne razmere za reševanje onesnaženosti s plastiko«.