Mladina 2020: Mladi bolj samostojni, odgovorni in kreativni, a bolj pod stresom, osamljeni in s stanovanjskimi težavami

Tadeja Zabret
Tiskovna konferenca ob predstavitvi raziskave Mladina 2020, foto: Peter Merše
Raziskava Mladina 2020, narejena vsakih 10 let, kaže sladko-grenko podobo stanja mladih v Sloveniji, je na današnji predstavitvi rezultatov raziskave dejal njen vodja dr. Miran Lavrič.

Tako je denimo pozitivno, da so sodobni mladi bolj avtonomni, odgovorni, kreativni, vse bolj jih zanima politika, so tudi vse bolj politično aktivni ter bolj skrbijo za zdrav življenjski slog kot pred desetletjem. A imajo na drugi strani več težav z duševnim zdravjem, poglablja se stanovanjska problematika mladih, ki je povezana tudi z naraščajočim trendom prekarnosti med mladimi. 

Močno se pri t.i. generaciji Z kaže tudi sprememba vrednot. Mladi so vse bolj liberalni, a se hkrati med njimi kaže tudi vse močnejša polarizacija, večja občutljivost na sovražni govor, a tudi večja nagnjenost k uporabi nasilja - a več o tem na Domovini v prihodnjih prispevkih, ko bomo natančneje analizirali podatke omenjene raziskave.

Raziskava razbija mite o mladih, ki dolgo živijo pri starših, so neodgovorni in jim je vseeno za dogajanje v družbi


Letošnja raziskava Mladina tako na osebnem področju razbija mite o mladih, ki jim je vseeno za družbo, ki popivajo, jim je vseeno za dogajanje v družbi in politiki in vse dlje živijo v »hotelu mama«.

Mladi so tako bolj kot pred desetletjem odgovorni na področju svojega zdravja. Tako bistveno manj kot pred desetletjem pijejo alkohol, kadijo, več se jih ukvarja s športom, je navedel Lavrič. Hitreje se odseljujejo od staršev. Če je bilo pred desetletjem dolgotrajno odseljevanje od staršev eden ključnih problemov mladih, se je stanje na tem področju izboljšalo. Mladi se namreč danes od staršev v povprečju odselijo dve leti (pri 27,7 letih) prej kot pred desetletjem, kar je pozitiven trend glede na širše evropsko okolje, kjer se ta starost ni znižala.

Več zanimanja za politiko, bolj dejavni in osveščeni državljani in potrošniki


Mladi se tudi vedno bolj zanimajo za politiko. Na tem področju je sicer še veliko dela, a delež tistih, ki jih politika vsaj malo zanima, je narasel iz 65 na 75 odstotkov. Občutno se je povečal delež tistih, ki bi ali so že kontaktirali politike ter ki bi ali so podpisali peticijo, prav tako je več tistih, ki se po njihovem mnenju razumejo na politiko.

Dr. Tomaž Deželan je izpostavil, da so sodobni mladi tudi bolj dejavni državljani, ki se zelo dobro zavedajo moči svoje denarnice, se bolj okoljsko osveščeni in trajnostni potrošniki in se bolj zavedajo pomena lokalnosti, ogljičnega odtisa in globalnega potrošništva. Od tradicionalnih oblik politične participacije kot so volitve, so bolj prešli na dejavno, v smislu poskusa prisiliti politike, da storijo, kar so obljubili.

Bolj umetniška in kulturnejša mladina


»Prihaja kreativna generacija,« je dejal Lavrič. Dejal je, da mladi v bistveno večji meri umetnostno ustvarjajo; se ukvarjajo z glasbo, likovno umetnostjo, gledališčem … Nekoliko se je povečal tudi delež tistih, ki berejo in pišejo. Delež tistih, ki jih umetnost in kultura zelo zanimata ali zanimata se je iz 23 odstotkov pred desetletjem dvignil na 43 odstotkov danes.

Bolj mobilni, bolj delovno fleksibilni


Narašča tudi mobilnost mladih, ki so se bolj kot pred desetletjem pripravljeni preseliti tako znotraj Slovenije kot tudi v drugo evropsko državo ali na drug kontinent.

Mladi so danes tudi bolj delovno fleksibilni. Bolj so pripravljeni poprijeti za vsako delo, se v večji meri dodatno izobraževali, da bi se izognili brezposelnosti ter v ta namen tudi bolj pripravljeni prevzeti začasno delo ter delo z nižje ravni in plačila. Bistveno se je povečal tudi del tistih, ki se udeležujejo najrazličnejših oblik neformalnega izobraževanja.

Podvojil se je tudi delež mladih, ki menijo, da je izobraževalni sistem pri njih vzpodbudil željo po podjetništvu. Med mladimi je vse več prekarnosti, ki je v Sloveniji nesorazmerno na plečih mladih, pri čemer po besedah Lavriča izstopamo glede na druge evropske države. Glede na leto 2010 je danes tudi več kršitev delovne zakonodaje oz. pravic mladih na področju dela.

Poslabšanje na področju duševnega zdravja in stanovanjske problematike


Na drugi strani je raziskava Mladina 2020 zaznala izrazito poslabšanje na področju duševnega zdravja, pri katerem gre za strukturne spremembe, na katere po oceni raziskovalcev novi koronavirus ni bistveno vplival. Tako se je od leta 2010 podvojilo število mladih, ki več dni na teden občutijo stres, potrojilo pa število osamljenih (iz 9 na 30 odstotkov).

K stresu med drugim pripomore podaljšanje časa pred zasloni, prav tako tudi odnosi na delovnem mestu (kjer se ne splošno poslabšuje) oz. v šoli (kjer se ni poslabšalo). So se pa na splošno poslabšale razmere v slovenskih družinah, kjer se je močno povečal delež mladih, ki se slabo razumejo s svojimi starši.

Občutno se je povečal tudi delež mladih, ki stanovanjsko problematiko vidijo kot velik osebni problem (takšnih je 45 % medtem ko jih je bilo pred desetimi in 20 leti 15 odstotnih točk manj). Močno je upadlo pričakovanje mladih, da jim bodo pri reševanju stanovanjske problematike pomagali starši. A tisti, ki so prišli do svojega stanovanja, do njega v bistveno manjši meri kot pred desetletjem pridejo s pomočjo kredita. Več se jih odseli v najemniško stanovanje, kar pa je predvsem izhod v sili, ne preferenca.

Lavrič je opozoril, da se problemi mladih med seboj povezujejo, zato bi jih bilo potrebno nasloviti celostno. Tako sta na primer prekarnost in  stanovanjski problem povezana z občutkom stresa in duševnimi težavami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Medvrstniško nasilje – glavna preventiva je zdravo starševstvo
  • 12. 01. 2026
janez-podobnik.jpg
Janez Podobnik: »Nekaj najbolj normalnega je, če se oblast zamenja«
  • 25. 04. 2026
Dr. Leonida Zalokar: Percepcija, da so mladi manj empatični, ni zgolj nostalgična
  • 21. 12. 2025