Nova helikopterja, stare zakulisne igre

Vprašanje privatizacije helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) ima v Sloveniji že dolgo brado, poskusov naj bi bilo že več, za kratek čas je uspelo le enkrat. Država je leta 2006 zagnala projekt HNMP z zunanjim pogodbenim sodelavcem – brez razpisa je izbrala AMZS, ki je za podizvajalca vzel družbo Flycom. Zgodba se je hitro končala, na ZZZS so ocenili, da so policijski in vojaški leti bolj ugodni. Zasledili smo, da je družba Flycom Aviation prisotna tudi v aktualni zgodbi – po podatkih Erarja so predstavniki nedavno lobirali na ministrstvu za zdravje.

Zdravstvena stroka si je premislila, vsaj tako so pred dnevi pisali mediji. Predstavniki zdravstvene stroke in letalske policijske enote so se pretekli četrtek srečali na neformalnem operativnem sestanku in sklenili, da bosta delo reševalnih ekip in oskrba bolnikov z novimi namenskimi helikopterji Leonardo AW 169 boljša kot doslej. Ugotovili so, da so bile zahteve zdravstvene stroke večinoma upoštevane, in prišli do spoznanja, da bo zdravnik intubacijo med letom lahko izvedel z uporabo videolaringoskopa, ki ga v enotah helikopterske nujne medicinske pomoči že več let uporabljajo – z modificiranim pristopom od strani.

Sporočilo za javnost, pod katero so se podpisali vodja HNMP Brnik Uroš Lampič in zdravnika Iztok Tomazin ter Luka Camlek, sicer ni slišati najbolj prepričljivo, marsikoga je zelo presenetilo. Kot smo izvedeli, je bil na dotičnem sestanku prisoten tudi mariborski reševalec Thomas Germ, ki s sporočilom za javnost sploh ni bil seznanjen. Prav tako je preobrat presenetil Matevža Privška iz Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Kmalu so se pojavile špekulacije o razlogu spremenjenega stališča, na spletu je bilo tudi očitano, da gre za zdravnike »dvoživke«, ki poleg helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) opravljajo tudi gorsko reševalno službo (GRS). Po tem scenariju naj bi letalska policijska enota (LPE) zdravnike postavila pred dejstvo, da se lahko poslovijo od GRS, če svojega mnenja glede helikopterjev Leonardo AW 169 ne spremenijo.

Dve ekipi: Airbus in Leonardo

Nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske medicinske prve pomoči je Slovenijo razdelil na dva pola – na ekipo Airbus in ekipo Leonardo. K temu, da smo čez noč vsi postali strokovnjaki na področju helikopterske prve pomoči, so pripomogli predvsem nekateri reševalci – sekciji urgentnih zdravnikov in reševalcev sta v začetku avgusta namreč pozvali k ustavitvi razpisa za helikopterja, na katerem je bil izbran Leonardo AW 169.

Sekciji sta v odprtem pismu poudarili, da je bila izvedba razpisa pomanjkljiva in strokovno sporna ter da pri pripravi razpisa niso bila v celoti upoštevana strokovna izhodišča in priporočila stroke, ki so jih predlagali predstavniki izvajalcev HNMP Brnik in HNMP Maribor ter obeh sekcij. Navedli so, da mora konfiguracija helikopterja za potrebe HNMP omogočati optimalne pogoje za oskrbo življenjsko ogroženega bolnika, vključno z možnostjo izvajanj posegov med letom, hkrati pa zagotavljati varnost tako za bolnika kot za izvajalce. Nakupu so najbolj glasno nasprotovali tudi nekateri zdravniki, ki so nato čez noč spremenili mnenje.

V tehnične podrobnosti helikopterjev se na tem mestu ne bomo spuščali. Lahko le omenimo, da naši viri iz pilotskih vrst (ne iz LPE) zatrjujejo, da je Leonardo AW 169 dobra izbira. Ker gre za večji helikopter, morda celo boljša – ko je enkrat naložena vsa posadka in oprema, je podoba kabine namreč precej drugačna od tiste na promocijskih fotografijah. Piloti tudi dvomijo o navedbah, da bi s pomočjo vitla v zraku, tj. brez pristanka, bolnika lahko naložili v H 145. Omenjeni helikopter ima po njihovih besedah ravno zato zadnja vrata, ker je nalaganje od strani praktično nemogoče ali pa vsaj zelo oteženo – sploh če kabina ni prazna. Ob tem naj še omenimo, da nalaganje bolnika skozi zadnja vrata v zraku ni možno. Treba je še opozoriti, da se kabina HEMS pri Leonardu lahko konfigurira na več različnih načinov. Opaziti je celo možnost, ki omogoča premik nosil oz. postelje iz prečnega v vzdolžni položaj.

A zaenkrat še ni povsem jasno, kakšna konfiguracija bo dobavljena oz. kaj se bo dokupovalo naknadno, zato se na tem mestu od špekulacij oddaljujemo. Morda le še to: »ekipa Airbus« pogosto navaja podatek, da ima večina držav za opravljanje HNMP prav Airbus H 145, kar naj bi po njihovi oceni kazalo na to, da je ta helikopter tudi bolj primeren. Vendar pa naši viri opozarjajo, da v večini držav HNMP opravljajo zasebne službe, ki se zaradi optimizacije stroškov raje odločijo za cenejši helikopter.

Ob tem so se pojavila vprašanja, ali so se za nakup Leonarda morda odločili tudi zato, da pilotom ne bi olajšali morebitnega bega čez mejo, kjer bi jih bolje plačali. Viri iz LPE so sicer te navedbe zavrnili in dodali, da se je to v preteklosti že dogajalo – nekateri piloti so odšli npr. na Hrvaško, kjer so jim plačali tudi licenco. Na MNZ zatrjujejo, da je bil razpis napisan tako, da ni favoriziral nobenega od obeh helikopterjev. Je pa nekoliko nenavadno, da je Airbus naredil nekaj lapsusov – za stvari, ki jih lahko zagotovijo, naj bi v prijavi napisali, da jih ne morejo. Morda jih naročilo dveh helikopterjev niti ni pretirano zanimalo; Nemčija je namreč leta 2023 naročila 82 helikopterjev H 145.

Naši viri iz pilotskih vrst zatrjujejo, da je Leonardo AW 169 dobra izbira. Ker gre za večji helikopter, morda celo boljša.

Štirje poslanci SD

Zanimivo je, da so pred kratkim v »ekipo Airbus« prestopili tudi štirje poslanci stranke SD: Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič, ter zahtevali objavo novega razpisa za helikopterja, ki bosta zadoščala minimalnim merilom stroke. V poslanski pobudi so zapisali, da so se nanje obrnili predstavniki reševalcev in urgentnih zdravnikov. 

Vendar pa je notranji minister Boštjan Poklukar zatrdil, da ni razlogov za razveljavitev javnega razpisa, pogodba o nakupu dveh helikopterjev Leonardo AW169 naj bi bila podpisana v kratkem, ko se bodo dogovorili o vseh podrobnostih. Po seji vlade se je oglasila še ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je dejala, da je bila stroka v pogovore o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč vključena že od samega začetka. Po njenih besedah so se strinjali s tehničnimi specifikacijami in niso imeli pripomb. Poudarila je, da je bil v razpisu naveden standard, ki zagotavlja dostop do vseh vitalnih delov telesa poškodovanca, tak standard pa izpolnjujeta helikopterja obeh proizvajalcev.

»Ko MNZ nabavi dva nova helikopterja, je konec s sanjami kradljivca goriva z reševalne postaje Ljubljana in njegovih botrov o privatizaciji helikopterske nujne pomoči in koncesijah za njihova podjetja. Samo za to gre,« pa je na Facebooku dan pred tem, ko so trije zdravniki spremenili mnenje, zapisal poslanec Svobode in predsednik odbora za obrambo ter s tem sprožil še nekaj dodatnih vprašanj.

Zanimivo je, da so pred kratkim v »ekipo Airbus« prestopili tudi štirje poslanci stranke SD.

Interesi po privatizaciji?

Vprašanje privatizacije HNMP v Sloveniji ima sicer že precej dolgo brado. Slovenija je leta 2006 zagnala projekt HNMP z zunanjim pogodbenim sodelavcem – AMZS. AMZS (izvajalec ni bil izbran preko javnega razpisa) pa je za podizvajalca izbral zasebno podjetje Flycom. Sodelovanje se je končalo že po manj kot dveh mesecih, saj so leteli brez prave podpisane pogodbe z ZZZS. ZZZS se namreč z izbiro AMZS in Flycoma ni strinjal, saj so ocenili, da je ta dražja od policijskih oziroma vojaških helikopterjev. Vlada je zato sprejela spremembe uredbe o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč, po katerih bi izvajalca helikopterske nujne medicinske pomoči izbrali z mednarodnim javnim razpisom. Vlada je napovedala, da bo oddala tudi koncesijo za izvajanje helikopterskih prevozov, ob tem pa je določila, da bo do izbire novega izvajalca na javnem razpisu helikopterske prevoze nujne medicinske pomoči izvajala letalska policijska enota slovenske policije. Generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič je sicer že pred tem izjavil, da razpisa za izbiro izvajalca nujnih helikopterskih prevozov ne bo.

Vmes se je vmešala še letalska šola Hel-Air (lastnik Peter Breznik naj bi prvo vlogo za opravljanje HNMP vložil že leta 1997), ki je vložila kazensko ovadbo zoper »neznanega podpisnika« tistih sprememb uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, po katerih je bila za novega prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči določena AMZS. Nato so ovadbo vložili še zoper državo oz. ministra za zdravje. Junija 2007 je portal 24ur poročal o nenavadni zgodbi Breznika, ki naj bi mu nekdo ponujal prirejen razpis; predstavil se je kot sodelavec vlade oz. sodelavec direktorja družbe SL Consult iz Ljubljane – to je bilo pri celotni zgodbi sicer še najmanj nenavadno. Na ministrstvu za zdravje, ki ga je vodil Andrej Bručan, so zavrnili, da bi podjetju SL Consult prepustili pripravo javnega razpisa.

Nekaj mesecev kasneje je Bručan »zaradi napadov in neresničnih očitkov« odstopil. V stranki SNS so mu med drugim očitali, da pripravlja teren za to, da postane zdravje tržna dobrina. V Hel-Airu niso bili najbolj zadovoljni niti z naslednjim ministrom Janezom Remškarjem, ki je razmišljal o tem, da bi bilo morebiti bolj ugodno, da reševalni helikopter kupi ministrstvo za zdravje. Policijski helikopter naj jim ne bi bil vedno na razpolago, zato so zdravniki pritiskali na ministrstvo. S takratno neustrezno ureditvijo so bili nezadovoljni, želeli so si, da bi bile stvari urejene tako, kot so bile urejene v (kratkem) času namenskega helikopterja. In tako je ostalo vse do danes.

Sum sistemske korupcije

Portal 24ur je v začetku leta 2020 pisal o tem, da imamo na področju helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji dve struji – državno in zasebno. Obe struji pa imata seveda svoje interese in želje. »Robert Sabol je zelo aktiven pri reševanju problematike helikopterske reševalne službe, a kot so nas opozorili nekateri sogovorniki, najverjetneje ne zgolj iz altruističnega vzgiba,« so pisali o reševalcu na UKC Ljubljana in ob tem tudi pojasnili, da Sabol sodeluje s hrvaško-italijanskim podjetjem EliAdriatik. To je podjetje, ki izvaja helikoptersko reševanje v Italiji in ponuja storitve tudi za druge države. Po pisanju 24ur Sabol povezave niti ni skrival, na družbenih omrežjih je redno objavljal posnetke marketinških predstavitev in poudarjal prednosti helikopterja EC145 (sedaj H145), ki ga uporablja EliAdriatik. Sodeč po objavah na družbenem omrežju, Sabol sodeluje tudi z letalsko družbo Flycom oz. direktorjem družbe Juretom Griljcem. Pred časom je na Facebooku zapisal: »Kdor želi slišati resnico o HNMP v Sloveniji, naj se udeleži dogodka, na katerem bova z Juretom Griljcem predstavila dolgoletno problematiko v zvezi s HNMP v Sloveniji.«

Skratka, Sabol je sistem kritiziral že v preteklosti, med drugim je zagovarjal idejo o nakupu štirih namenskih helikopterjev in postavitvi treh namenskih baz. V medijih je sicer že večkrat poudaril, da se zavzema zgolj za učinkovit sistem HNMP in reševanje življenj. Kabinet predsednika vlade so leta 2019 obiskali tudi predstavniki podjetja Hel-Air, ki so prav tako (ponovno) želeli javni razpis, preko katerega bi lahko sodelovali pri zagotavljanju HNMP. V kabinetu predsednika vlade je bil kot lobistični stik zabeležen še obisk javnega uslužbenca UKC Ljubljana.

Gre torej pri nakupu dveh helikopterjev Leonardo za sistemsko korupcijo, kot je ocenil poslanec SDS Žan Mahnič? Lahko da. Gre za naročilo, ki ni upoštevalo stroke, ker nameravajo helikopterja uporabljati še za kaj drugega? Tudi možno. Nekdanji generalni direktor nacionalke Igor Kadunc je nakup helikopterjev za reševanje prijavil na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo – upajmo, da čim prej – opravila svoje delo in morda odgovorila na naša vprašanja.

Je pa v tej zgodbi vsekakor treba upoštevati možnost, da so v ozadju (tudi) interesi privatizacije helikopterske nujne medicinske pomoči. Na to ne nazadnje kaže podatek, ki smo ga zasledili na Erarju: julija letos (10. 7.) je bil na ministrstvu za zdravje zabeležen lobistični stik – ministrstvo je obiskal predstavnik družbe za letalske in komunikacijske storitve Flycom Aviation. Na sestanku so zaposleni podjetja Flycom predstavili svoje delovanje v Sloveniji in tujini. Na podlagi svojih izkušenj z izvajanjem nujne medicinske pomoči s helikopterji v Avstriji so predlagali, da se vključijo v izvajanje te dejavnosti tudi v Sloveniji.

V zgodbi je vsekakor treba upoštevati možnost, da so v ozadju (tudi) interesi privatizacije helikopterske nujne medicinske pomoči.