Nova madžarska jedrska elektrarna z ruskim denarjem, ki buri duhove
Madžarska se veseli, da bo lahko do leta 2023 že izkoriščala nove jedrske reaktorje v jedrski elektrarni, ki bo narejena skorajda izključno iz ruskega denarja.
Od Evropske Unije so že dosegli potrditev postopka, a kot kaže se vseeno zapleta, saj proti-jedrsko usmerjena Avstrija skuša madžarski projekt na vsak način postaviti pod vprašaj.
Ob tem, da bodo praktično na svojem pragu imeli jedrsko elektrarno, se jim sporno zdi tudi rusko financiranje, ki gre najbolj v nos nemškim in avstrijskim podjetjem.
Nasprotniki gradnje pa se bojijo tudi vse večjega vpliva Rusije v srednji Evropi.
Prav zato je odločitev evropske komisarke Margrethe Vestager, da dodeli zeleno luč projektu, naletela na neodobravanje. Mnogi so kot signal tega, zakaj je EU tako hitro dovolilila izvedbo projekta videli v dejstvu, da je bil Günther Oettinger, evropski komisar za digitalno tehnologijo, opažen v privatnem letalu skupaj s poslovnežem, ki ima dobre veze z Rusijo in samim projektom Paks 2 na Madžarskem.
Mnogi zaradi tega svarijo pred vdorom ruskega lobija v samo Evropsko komisijo. Očitki letijo predvsem na to, da moskovska diplomacija ravno pri najbolj strateških gradnjah in projektih zmaguje ter s tem širi svoj vpliv znotraj EU in še posebej srednje Evrope.
Največji nasprotnik je zagotovo avstrijska vlada, ki stoji na prepričanju, da jedrska energija prinaša preveč nevarnosti. Tako so že izrazili dvom nad podobnim jedrskim projektom v Veliki Britaniji.
Še bolj pa je avstrijski državni vrh kritičen do jedrskih elektrarnah praktično na njihovi meji. Avstrijci se namreč obojijo, da bo zelena luč za madžarski projekt, hitro postal praksa za podobne projekte v regiji.
"Če Komisija meni, da je državna pomoč jedrskemu projektu Paks 2 dovoljena, bo Avstrija razmislila o pravnih sredstvih, tudi o tem, da bi primer odnesla na Evropsko sodišče," je povedal podpredsednik vlade in energetski minister avstrijske vlade Reinhold Mitterlehner.
Odločitev Komisije bodo poiskušali izpodbijati s tem, da zaradi vnaprej prijavljenega investitorja, ki ga je pripravila madžarska vlada, ostala podjetja iz regije niso imela nobenih možnosti, da konkurirajo z alternativnimi projekti. Tako so druge možnosti obnovljive energije, kot so recimo sončne in hidroelektrarne, bile v tem primeru zapostavljene.
A Madžarska zavrača podobne trditve in pravi, da je upravičena do tega, da postavi tisto vrsto elektrarne, ki jo želi sama.
Nasprotniki Paksa 2 se obešajo tudi na finančne izračune. Ruski investitorji naj bi plačali 10 milijard evrov, gradnja pa naj bi stala precej več, zato nekateri madžarski vladi očitajo, da bo gradnjo (so)financirala iz lastnih sredstev, kar pa je v nasprotju z evropsko zakonodajo. A Madžarska odgovarja, da je upravičena do projekta, ker samo pridela samo tretjino lastne energije.
Od Evropske Unije so že dosegli potrditev postopka, a kot kaže se vseeno zapleta, saj proti-jedrsko usmerjena Avstrija skuša madžarski projekt na vsak način postaviti pod vprašaj.
Ob tem, da bodo praktično na svojem pragu imeli jedrsko elektrarno, se jim sporno zdi tudi rusko financiranje, ki gre najbolj v nos nemškim in avstrijskim podjetjem.
Nasprotniki gradnje pa se bojijo tudi vse večjega vpliva Rusije v srednji Evropi.
Prav zato je odločitev evropske komisarke Margrethe Vestager, da dodeli zeleno luč projektu, naletela na neodobravanje. Mnogi so kot signal tega, zakaj je EU tako hitro dovolilila izvedbo projekta videli v dejstvu, da je bil Günther Oettinger, evropski komisar za digitalno tehnologijo, opažen v privatnem letalu skupaj s poslovnežem, ki ima dobre veze z Rusijo in samim projektom Paks 2 na Madžarskem.
Mnogi zaradi tega svarijo pred vdorom ruskega lobija v samo Evropsko komisijo. Očitki letijo predvsem na to, da moskovska diplomacija ravno pri najbolj strateških gradnjah in projektih zmaguje ter s tem širi svoj vpliv znotraj EU in še posebej srednje Evrope.
Avstrija: preverili bomo pravna sredstva
Največji nasprotnik je zagotovo avstrijska vlada, ki stoji na prepričanju, da jedrska energija prinaša preveč nevarnosti. Tako so že izrazili dvom nad podobnim jedrskim projektom v Veliki Britaniji.
Še bolj pa je avstrijski državni vrh kritičen do jedrskih elektrarnah praktično na njihovi meji. Avstrijci se namreč obojijo, da bo zelena luč za madžarski projekt, hitro postal praksa za podobne projekte v regiji.
"Če Komisija meni, da je državna pomoč jedrskemu projektu Paks 2 dovoljena, bo Avstrija razmislila o pravnih sredstvih, tudi o tem, da bi primer odnesla na Evropsko sodišče," je povedal podpredsednik vlade in energetski minister avstrijske vlade Reinhold Mitterlehner.
Odločitev Komisije bodo poiskušali izpodbijati s tem, da zaradi vnaprej prijavljenega investitorja, ki ga je pripravila madžarska vlada, ostala podjetja iz regije niso imela nobenih možnosti, da konkurirajo z alternativnimi projekti. Tako so druge možnosti obnovljive energije, kot so recimo sončne in hidroelektrarne, bile v tem primeru zapostavljene.
A Madžarska zavrača podobne trditve in pravi, da je upravičena do tega, da postavi tisto vrsto elektrarne, ki jo želi sama.
Nasprotniki Paksa 2 se obešajo tudi na finančne izračune. Ruski investitorji naj bi plačali 10 milijard evrov, gradnja pa naj bi stala precej več, zato nekateri madžarski vladi očitajo, da bo gradnjo (so)financirala iz lastnih sredstev, kar pa je v nasprotju z evropsko zakonodajo. A Madžarska odgovarja, da je upravičena do projekta, ker samo pridela samo tretjino lastne energije.
Madžarska ima na svojem ozemlju 4 jedrske reaktorje. Prvi je začel delovati leta 1982. Z njimi pridela približno 30% energije, ki jo potrebuje.
Paks 2 je bil s strani madžarske vlade odobren februarja 2015, v parlamentu je projekt podprlo 256 poslancev, 29 jih je bilo proti. V sporazumu piše, da bo rusko podjetje Rosatom v gradnjo vložilo 10 milijard evrov.
Madžarska naj bi ta dolg odplačala v 21. letih delovanja elektrarne. Obresti posojila so v prvih 11. letih pod 4%, nato pa 4,95%.

Paks 2 je bil s strani madžarske vlade odobren februarja 2015, v parlamentu je projekt podprlo 256 poslancev, 29 jih je bilo proti. V sporazumu piše, da bo rusko podjetje Rosatom v gradnjo vložilo 10 milijard evrov.
Madžarska naj bi ta dolg odplačala v 21. letih delovanja elektrarne. Obresti posojila so v prvih 11. letih pod 4%, nato pa 4,95%.
Zadnje objave

Dr. Ernest Petrič: »Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red«
16. 3. 2025 ob 15:10

Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05

Maksimiljan, mehiški cesar – brat cesarja Franca Jožefa
16. 3. 2025 ob 9:07

France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00

1944: »Zavezniško« sejanje množične smrti pri Gorici (10. del)
15. 3. 2025 ob 19:10

[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00

Čokoladni kolač s hruškami
15. 3. 2025 ob 11:58
Ekskluzivno za naročnike

Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05

France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00

[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
MAR
16
MAR
18
MAR
20
Video objave

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18

[Video Odmev tedna] Milena Miklavčič: Tretja svetovna vojna že traja
7. 3. 2025 ob 17:12
Izbor urednika

Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
15. 3. 2025 ob 9:00

Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?
15. 3. 2025 ob 0:31

Že je zunaj 191. številka tednika Domovina
12. 3. 2025 ob 6:10

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.