Novinar, ki se je pritožil zaradi jaslic v avli RTV-ja, ni bil diskriminiran

Na RTV Slovenija so v letošnjem božičnem času v skladu z lokalno kulturo in tradicijo v hali stavbe na Kolodvorski ob božični smrekici postavili tudi jaslice.

Božična postavitev je tako zmotila novinarja MMC RTV Slovenija Borisa Vaseva, da je Zagovorniku načela enakosti podal prijavo o diskriminaciji na osnovi verskega prepričanja.

A z urada zagovornika postopka ugotavljanja diskriminacije niso sprožili, saj njemu ali drugim ljudem s postavitvijo jaslic ni bila kršena nobena pravica, kar pa je predpogoj za ugotovitev diskriminacije. 

Postavitev jaslic na javnih mestih in v javnih objektih v Zahodni kulturi ni nič nenavadnega, nenazadnje so jih letos postavili tudi v Evropskem parlamentu.

A Jožef, Marija in Jezušček v avli slovenskega javnega medija ne nagovarjajo prav vsakega, kot bi si to želel direktor Televizije Slovenija, Uroš Urbanija. Nasprotno, novinar MMC-ja Vasev se je zaradi jaslic pritožil tako Zagovorniku načela Enakosti, javno pa ukrepanje zoper "verske fanatike v vodstvu RTV-ja" zahteval tudi od Ministrstva za kulturo.

https://twitter.com/borisvasev/status/1605247558267408384

Vasev je v prijavi zapisal, da gre s postavitvijo jaslic za "diskriminacijo nepripadnikov enega dela krščanske verske skupnosti." Obenem pa je zanj poteza nesprejemljiva, "ker gre za javni in ne cerkveni zavod, zato so verski simboli kršitev načela sekularnosti in videza nepristranskosti, ki ga mora javni medijski zavod ohranjati."

Zagovornik načela enakosti: Postavitev jaslic ne krši pravic drugih ljudi

Zagovornik je v odgovor Vasevu pojasnil, da je za postopek ugotavljanja diskriminacije nujen obstoj naslednjih elementov diskriminacije: osebna okoliščina; poseg v človekovo pravico, svoboščino, drugo pravico, pravni interes ali ugodnost; prikrajšanje v primerjavi z drugimi posamezniki ali skupinami v primerljivem položaju; vzročna zveza med osebno okoliščino in obravnavo, ki jo je predlagatelj deležen; odsotnost izjem od prepovedi diskriminacije.

Navedel je, da iz opisa ne izhaja, kako naj bi postavitev jaslic v avli ob vhodu v javni zavod ovirala, zmanjšala ali izničevala enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti oziroma v katere pravice oz. pravne interese/ugodnosti zaposlenih v javnem zavodu naj bi posegala.

Stranki je dodatno pojasnil, da je vera sicer osebna okoliščina, ki je v ZVarD pravno varovana, ter da stranka utemeljeno opozarja na ustavno načelo ločenosti države in verskih skupnosti.

Dodal pa je, da morebitnih kršitev tega načela ni mogoče enačiti z diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja. Ponovil je, da mora biti za ugotovitev kršitve prepovedi diskriminacije nujno podana tudi kršitev določene pravice drugih ljudi. Iz navedenega primera pa ne izhaja, da bi postavitev jaslic imela tak učinek. Zagovornik zato postopka ugotavljanja diskriminacije ni uvedel.

Razočarani Vasev: Institucionalizacija privilegiranosti

Vasejeva objava na Twitterju je sprožila številne, tudi neokusne in neprimerne, odzive na njegov račun. A v bran jaslicam kot kulturnemu simbolu so se postavili tudi številni deklarirani neverniki, kar je Vaseva posebej zmotilo.

Takšno stališče je pripisal "stocholmskemu sindromu," torej psihološkemu stanju, ko se žrtev identificira z agresorjem, oziroma se nanj čustveno naveže:

https://twitter.com/borisvasev/status/1605498227427622917

V enem od naslednjih tvitov je zavračanje narodove identitete označil za "korak v pravo smer", obregnil se je tudi ob božično-novoletno poslanico direktorja Televizije, kjer je dejal, da lahko postavljene jaslice nagovorijo vsakogar. "V prevodu: moja identiteta je norma, moja vera je univerzalna", je sporočilo razumel Vasev.

Razočaranega pa ga je pustila tudi ugotovitev Zagovornika načela enakosti, ki, kot je Vasev zapisal na Twitterju, "ni ugotovil diskriminacije drugače verujočih in neverujočih v očitnem favoriziranju ene verske skupnosti s strani vodstva javnega zavoda." Obenem zagovornik "od vodstva ni zahteval niti enake obravnave vseh verskih skupnosti, torej postavitve tudi njihovih simbolov ob njihovih praznikih, kaj šele doslednega spoštovanja načela enakosti."

V takšnem stališču novinar MMC-ja prepoznava "institucionalizacijo priviligiranosti".