Obeti gospodarske rasti za Slovenijo izboljšani, a skrb še vedno vzbujajo nezadostni ukrepi vlade in manjši izvoz

vir: freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Po tem, ko je Nemčija zdrsnila v tehnično recesijo, so se pojavile skrbi, da se bo to kmalu odrazilo tudi na kondiciji slovenskega gospodarstva. Glede na napovedi Banke Slovenije bi se zdelo, da so skrbi odveč. Napoved letošnje gospodarske rasti je bila namreč popravljena s prvotnih 0,8 na 2 odstotka. 

Kljub temu pa se je pojavila zaskrbljujoča statistika, ki kaže na močan padec industrijske proizvodnje v Sloveniji. Ta je v aprilu na mesečni ravni padla za 7,9 odstotka, kar je največ v Evropski uniji. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je upad nedvomno pokazatelj, kako občutljiva je slovenska industrija na visoke stroške energentov.

Enega od razlogov za padec industrijske proizvodnje gre iskati tudi v padcu izvoznih naročil. Mnoga slovenska podjetja omenjajo padec povpraševanja, nekatera med njimi celo v višini dvajsetih odstotkov. Temu pa pritrjujejo tudi statistični podatki.

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je ob predstavitvi najnovejših napovedi dejala, da bo v Sloveniji gospodarska rast višja kot v evrskem območju, kjer naj bi bila 0,9-odstotna. Letošnja inflacija naj bi bila v Sloveniji 7,5-odstotna, naslednje leto se bo predvidoma znižala na 3,6 odstotka, leta 2025 pa na 2,6 odstotka.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo po napovedih Banke Slovenije spremljala rekordno nizka brezposelnost, kar bo po besedah viceguvernerke stopnjevalo tesnost na trgu dela in poganjalo rast plač. S tem se bodo krepili tudi domači cenovni pritiski, tako na podlagi višjih stroškov kot na podlagi robustnega povpraševanja.

Slovenija aprila z največjim padcem industrijske proizvodnje

Aprila se je industrijska proizvodnja v evrskem območju v primerjavi z mesecem prej okrepila za 1 odstotek, medtem ko je bila rast na ravni Evropske unije 0,7-odstotna, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Med članicami so se pojavile izrazite razlike v mesečni rasti. Države z največjo rastjo so bile Irska (21,5 odstotka), Litva (2,8 odstotka) in Švedska (1,4 odstotka). Na drugi strani je Slovenija zabeležila največji mesečni padec – industrijska proizvodnja se je skrčila za kar 7,9 odstotka v primerjavi z marcem.

Tudi na medletni ravni pa smo zabeležili visok, 8,8-odstotni padec. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, nas to uvršča na rep lestvice.

Vir: Eurostat

GZS: To je znak nezadostnih ukrepov s področja energetike

V GZS menijo, da padec jasno kaže, kako občutljiva je slovenska industrija na visoke cene energentov. Opozorili so, da opažajo že od začetka leta padajoče trende, pri čemer je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla za več kot 20 odstotkov.

GZS tako poziva k uvedbi cenovne kapice za velika industrijska podjetja, saj je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig, od nje pa so odvisna številna mala in srednje velika podjetja. V primeru pomanjkanja konkurenčnih poslovnih pogojev za to industrijo pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na dobavitelje industrijskih podjetij.

Ob tem opozarjajo, da bi Slovenija, če ne bo zaščitila gospodarstva, lahko izgubila več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov letno. Gospodarska združenja sicer že nekaj časa pozivajo vlado, naj regulira cene električne energije za velika in energetsko intenzivna podjetja na podoben način kot za gospodinjstva in mala podjetja.

Skrb vzbuja tudi upad izvoznih naročil

Enega od razlogov za padec industrijske proizvodnje gre iskati tudi v znižanem povpraševanju iz tujine. Kot je za Finance povedal Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor skupine Impol, zaznavajo v primerjavi z lani približno 20-odstoten upad naročil. "V odsotnosti kakršnekoli pozitivne makro novice pričakujemo, da bo preostanek drugega polletja poslovno zahteven in ni pričakovati nič dobrega. Tudi cene upadajo, stroški poslovanja pa še kar rastejo."

S podobnimi težavami se soočajo številna izvozno naravnana podjetja. Na manjše število naročil pa kažejo tudi statistični podatki. Kazalnik izvoznih naročil je že eno leto negativen. Maja je padel na vrednost -22, kar je toliko kot v času pandemije, ko je bilo poslovanje močno upočasnjeno. To ima velik vpliv na industrijsko proizvodnjo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike