Po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju bi morali zvoniti vsi alarmi v državi

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izrazil začudenje, da ob stagnaciji gospodarstva v prvem polletju ni nobene prave reakcije s strani vlade oz. države. Glede na predstavljene podatke bi po njegovi oceni morali v državi goreti vsi alarmi. »Vlada bi se morala pripravljati z ukrepi za sanacijo te situacije,« je poudaril Gorenšček in dodal, da na GZS ves čas opozarjajo na pomembnost slovenskega poslovnega okolja. »Naš davčni primež je trenutno 46,6 odstoten, v zakonodajni proceduri pa imamo zakon o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo, ki govori o dodatnem možnem poviševanju davčnega primeža,« je opozoril Gorenšček. 

Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ponovno izpostavljajo nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja. Na GZS so pred dvema letoma dali pri mini davčni reformi kar nekaj konkretnih predlogov, kako razbremeniti stroške dela v slovenskem gospodarstvu, a žal zadeve niso šle v to smer – prej nasprotno.

Po sprejetju zakona o dohodnini, ki je začel veljati leta 2023, ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek in ob uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo se je relativna obremenitev stroškov dela v državi še povečala. »Naš davčni primež je trenutno 46,6 odstoten, v zakonodajni proceduri pa imamo zakon o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo, ki govori o dodatnem možnem poviševanju davčnega primeža,« je opozoril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Po njegovih besedah se na tak način zmanjšuje potencial potrošnje državljanov, in sicer na letnem nivoju za 1,2 milijarde evrov, kar se že čuti v šibki rasti potrošnje gospodinjstev. Hkrati imamo v Sloveniji eno večjih inflacij – predvsem na področju hrane in pijače, kar je tudi posledica dviga reguliranih delov cen – torej trošarin in drugih davščin. »S tem preusmerjamo potrošnjo slovenskih gospodinjstev v tujino in zmanjšujemo potrošnjo tujcev v Republiki Sloveniji,« je pojasnil izvršni direktor. V prvi polovici leta se je tako potrošnja Slovencev v tujini povečala za kar 85 milijonov evrov, potrošnja tujcev v Sloveniji pa le za 64 milijonov.

Vlada ima »rešitev« tudi za pozitivne rezultate, ki jih prinaša rast turizma

»K pozitivni gospodarski rasti v drugem kvartalu letošnjega leta je pripomogla tudi rast turizma, vendar pa ima tudi za to slovenska vlada že rešitev – v obliki novele zakona o gostinstvu, o katerem bo Državni zbor ponovno odločal septembra,« je Gorenšček spomnil, da predlagani zakon o gostinstvu omejujejo oddajanje turističnih kapacitet za najem, s čemer bo v Sloveniji manj nočitev in posledično tudi manjša potrošnja.

Kar se tiče slabih rezultatov v gradbeništvu, je pojasnil, da je glavni problem gradbeništva to, da ne črpamo evropskih kohezijskih sredstev in tudi oz. še vedno problem zakona o čezmejnem opravljanju storitev. Ta dejavnost se je precej skrčila, slovenska podjetja pa imajo na trgu nekonkurenčen položaj.

Gorenšček je še spomnil, da so v aktualni vladi večkrat poudarjali, da ta vlada dela za ljudi. Ob tem je navedel, da zasebni sektor nudi 700 tisoč delovnih mest – če vlada ne bo poskrbela za dober standard v gospodarstvu, bodo podjetja odhajala iz države, zmanjševal se bo rezultat, obseg industrijske proizvodnje, delovnih mest in tudi pritoka v javne blagajne. »Posledično bodo to občutili tudi vsi ljudje, za katere vlada pravi, da so njen glavni fokus. Če hočejo biti čuteči do socialno šibkih, morajo poskrbeti za močno gospodarstvo – to je temelj standarda v državi,« je bil jasen.

GZS je julija pozdravila sprejetje Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, s katerim država vzpostavlja ciljno naravnano podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer. Prav iz tega razloga je GZS na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovila poziv, da v skladu z zakonom začne postopek aktivacije tega ukrepa. »Glede na podatke o gospodarski rasti in rasti industrijske proizvodnje je iniciativa MDDSZ, ki je potrebna za dejansko sprožitev tega mehanizma pomoči, res nujna,« je poziv ponovil Gorenšček.

Z zakonom o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo bi nam še dodatno dvignili davčni primež

Na vprašanje, kaj bi morala storiti vlada, je Gorenšček najprej poudaril, česa naj ne stori. Še enkrat je ponovil, da je v zakonodajni proceduri zakon o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo (predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka) – govori se o dodatnih dveh odstotkih – kar nam bo davčni primež še dodatno dvignilo. Tega naj po Gorenškovem nasvetu vlada torej ne stori, prav tako pa naj vlada umakne zakon o gostinstvu, ki bo negativno vplival na obseg turistične aktivnosti in potrošnje.

Glede tega kaj naj vlada stori, pa je predlagal, naj popravi napake preteklih ukrepov, popravi zakon o dohodnini, ki je vzel potencialno potrošnjo prebivalcem v višini ca. pol milijarde evrov, poleg tega pa naj vlada oceni, kakšna je dejanska potreba po prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo – do danes ni bilo nobene študije oziroma številk ki bi gospodarstvenike prepričale, da je pobiranje prispevkov v takšnem obsegu res potrebno. »Tudi mi si želimo nadgradnje dolgotrajne oskrbe, vendar ne brez predhodnih študij,« je poudaril in dodal, da se je treba ozreti nazaj in popraviti napake, da se potem lahko naredi prave korake naprej.

Kot že rečeno, so na GZS dali že kar nekaj predlogov, vendar pa vlada stroke ne posluša. Gorenšček je pozval, naj vlada prisluhne državljanom in sprejme tudi ukrepe, ki jih na zbornici dobronamerno predlagajo.

V zakonodajni proceduri je zakon o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo (predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka) – govori se o dodatnih dveh odstotkih.

Priča smo stagnaciji slovenskega gospodarstva

Pogled na prvo oceno gospodarskih gibanj v drugem četrtletju v Sloveniji bi nas lahko na prvi pogled navdahnil z optimizmom, saj je bila navsezadnje četrtletna gospodarska rast 0,7-odstotna, kar nas postavlja na 3. mesto med 19. državami, ki so oceno o gospodarski dinamiki že razkrile (za osem držav podatki na Eurostatu še niso na voljo) ter nad dinamiko v EU-27 (0,2 %).

»A nas ti podatki lahko hitro zavedejo. Že drugo zaporedno četrtletje je bila namreč gospodarska dinamika v Sloveniji nižja od povprečnih pričakovanj analitikov, ki sodelujejo pri raziskavi Focus Economics,« je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »V prvi polovici letošnjega leta smo glede na enako obdobje lani priča stagnaciji slovenskega gospodarstva. Tudi ob upoštevanju bolj optimističnih gospodarskih gibanj v drugem polletju bo povprečna letna gospodarska rast blizu enega odstotka, kar je precej manj od povprečne desetletne rasti (2,9 %). S tem bo tudi nižja kot v EU-27,« je dodal. Najbolj šibek del slovenskega BDP so predstavljale nižje investicije v osnovna sredstva (-3 %) in padec izvoza blaga (-0,8 %), ki odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 %) kot tudi veliko krčenje stanovanjske gradnje (-12 %).

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 odstotka (21. mesto med 27. državami), medtem ko je na nivoju EU-27 porasla za 1,1 odstotka. »K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,« je navedel Ivanc. Sloveniji izzive predstavlja predvsem konkurenca, izgubljamo tržne deleže, kar bo po Ivančevih besedah statistika verjetno pokazala šele z dvoletnim zamikom. Opozoril je na padec v industriji kovinskih izdelkov (7%) in pojasnil, da je dodana vrednost pri kovinskih izdelkih podobna kot v farmaciji – ta industrija je za Slovenijo pomembna.

Ivanc je opozoril, da tudi struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih 5.800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in 2.300 več v javnem sektorju. Skupaj pa je bilo nižje v povprečju za 3.500. Izpod peresa glavnega ekonomista GZS »Šibkost gospodarskih trendov potrdil tudi BDP v 2. četrtletju« je možno prebrati na povezavi.