Pot do končanja kanala C0 si utirajo z batinami, Janković kot buldožer brez dovoljenj čez zemljo starke

Tednik Domovina

V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.  ... Lastniki zemljišč so to sumili, ker so pri gradnji cevi na občini zavarovali območje gradnje in tja postavili varnostnike iz varnostne službe Alfa. Zato so najeli zasebno geodetsko službo, ki je pretekli torek, čeprav so jo pri delu prav tako ovirali varnostniki, izmerila nove okoliščine; namreč, da kanal poteka po meji med zemljiščema, ki pripadata S. G. in M. V. na eni ter F. C. na drugi strani. Iz geodetskih dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Domovine, je jasno razvidno, da je občina služnost in ustrezno gradbeno dovoljenje pridobila samo za parcelo G. in V., medtem ko za parcelo 85-letne C., ki ji njene pravice zdaj pomagajo uveljaviti aktivisti, ni pridobila niti služnosti niti gradbenega dovoljenja, čeprav kanal skupaj z varovalno ograjo posega na njeno zemljišče v širini najmanj treh metrov in v dolžini več kot 500 metrov ...  In kako resna je možnost poškodbe kanala zaradi morebitnega potresa? Strokovnjaki se strinjajo, da bi poškodba kanala lahko botrovala stiku fekalij s pitno vodo, kar bi pomenilo ekološko katastrofo, kakršne pri nas še nismo videli, potres pa seveda predstavlja najslabši možni scenarij. A tudi nanj je Geološki zavod Slovenije v svoji študiji opozoril. ARSO je zahteval izdelavo presoje vplivov na okolje za še nedokončani del kanala, tudi zaradi betonskih kinet, ki jih bodo položili v zemljo, občina pa mora soglasje pridobiti do sredine aprila. Agencija za okolje se je namreč obregnila ob potresno varnost, saj je ugotovila, da tveganje večje potresne nevarnosti v občinski projektni dokumentaciji ni zadosti dodelano. Občina je svoje stališče utemeljevala s študijo Ocena potresne varnosti na trasi kanala zbiralnika C0 iz leta 2017. Toda te študije agenciji za okolje nikoli ni predložila, zato slednja ni mogla preveriti, ali študija vključuje tudi ta poseg. Na podlagi predložene dokumentacije ARSO ni mogel izključiti možnosti, da v času obratovanja ne bi prišlo do pomembnih vplivov na vire pitne vode in s tem na zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč. ... Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in kupcem tekoče številke tednika Domovina. Naročnino lahko sklenete spodaj ... Oglejte si vročo temo o kanalu C0:

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.