Poznavalci politike: če že, naj Janša zaupnico veže na glasovanje o kakšnem pomembnem zakonu

Foto: Kabinet predsednika vlade
Po tednu zatišja, ki je sledil drugemu neuspešnemu poskusu zamenjave predsednika državnega zbora, v zraku še vedno visi vprašanje, ali bo predsednik vlade v parlamentu iskal zaupnico in če, na kaj jo bo vezal.

Prva priložnost za to je že torkovo glasovanje o novem kandidatu za pravosodnega ministra. A poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu mesečnega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, večinsko menijo, da če že, naj premier zaupnico veže na katerega od pomembnih zakonov - denimo davčno reformo. 

Velika večina pa jih tudi meni, da je vztrajanje koalicije pri zamenjavi predsednika državnega zbora za vsako ceno nesmiselno. 

 Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, dr. Miha Kovač, Dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Alen Salihović, Aljuš Pertinač, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Igor Vovk, Bojan Požar, Rok Čakš 


Sodelujoče analitike smo povprašali, na katero vprašanje bi bilo smiselno, da predsednik vlade veže zaupnico. Pet jih je odgovorilo, da na kakšnega od pomembnih zakonov, dva sta predlagala glasovanje o ministru za pravosodje, štirje pa, da iskanje zaupnice v parlamentu sploh ni smiselna poteza. Prav nihče ne meni, da bi bilo smiselno vezati zaupnico na razrešitev predsednika državnega zbora, na kar je neposredno po spodletelem drugem poskusu namigoval poslanec SDS, Branko Grims.



 

"Če že, potem na davčno reformo," meni dr. Žiga Turk. Kot pravi bi se  zelo lepo dalo prodajati stavek "vlada padla, ker je znižala davke." Poudarja pa, da je vse odvisno od tega, kdaj si vlada želi volitev. "Volitve septembra so vrabec v roki, spomladi 2022 pa golob na strehi."

Novinar Radia Ognjišče Alen Salihović meni, da bi bilo glede na preteklo dogajanje prav in tudi primerno, da se koalicija prešteje in da z novim ministrom ter tako popolnjeno ekipo in brez odvečne prtljage začne predsedovanje.

Drugačnega mnenja je Marko Pavlišič: "Vezava zaupnice na posamezno odločitev je smiselna, kadar gre za odločitev, brez katere vlada ne more uspešno delovati naprej," poudarja. In ker trenutno takšne odločitve ne vidi, in bi bilo po njegovem glasovanje o zaupnici bolj kot ne kazanje mišic in dviganje temperature.

"Tudi, če bi predsednik vlade vezal zaupnico na glasovanje v DZ, česar po mojem mnenju tako ali tako ne bo storil, bi to pomenilo zgolj, da poslanci glasujejo o tem, ali si bodo skrajšali mandat ali ne. Kako se bi razpletlo tako glasovanje, pa vemo že vnaprej," ocenjuje Aljuš Pertinač. 

In v tem bi lahko bilo tudi kaj koristi za Janšo, izpostavlja Bojan Požar. "Po eni strani morda res ni smiselno, toda po drugi strani bi se z izglasovano nezaupnico položaj Janeza Janše vsekakor (še) okrepil."

Podobno priložnost v tem za predsednika vlade vidi Sašo Ornik: "Razmerje v državnem zboru je takšno, da večina očitno noče na predčasne volitve. Janša lahko to izkoristi, da disciplinira tisto peščico poslancev, ki se nahajajo nekje na pol poti med koalicijo in opozicijo in ki jim predčasne volitve niso v interesu."

Svetovalec gospodarskega ministra Boštjan Jeretič meni, da bi bilo bolje zaupnico vezati na ključno vsebino do poletja in šele potem ponovno poskusiti z zamenjavo predsednika državnega zbora. 

dr. Matej Lahovnik pa razume, da je bila zaupnica premierju že nekajkrat podeljena. "Predsednik vlade in vlada sta pri najbolj pomembnih protikriznih ukrepih do sedaj vsakič prejela prepričljivo zaupnico v DZ, saj so bili protikrizni ukrepi vedno izglasovani s prepričljivo večino in je s tem tudi vprašanje ali vlada uživa zaupanje dobilo že veliko prepričljivih odgovorov v DZ."

Kdo že je Igor Zorčič?


Klik za povečavo


Kot vemo, Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora in velika večina sodelujočih je mnenja, da njegov položaj ni vreden, da si vladna koalicija na njem polomi zobe. Drugače menijo le trije od trinajstih sodelujočih poznavalcev politike.

Eden med njimi je Alen Salihović. "V osnovi bi dal odgovor »ne«, če bi predsednik državnega zbora bil sposoben dialoga. Ker pa se je postavil popolnoma na stran opozicije, je prav, da to mesto prepusti tistemu, ki bo politično kulturo v državnem zboru vsaj poskušal dvigniti na višji nivo."

"Slovenske demokracije ne bo konec, če koalicija ne bo mogla zamenjati predsednika Državnega zbora," ocenjuje bloger Sašo Ornik. In dodaja, da tudi koalicija ne bo zaradi tega propadla, ali opozicija dobila vetra v jadra, če bo Zorčič ostal na svojem položaju.

Še bolj kategorično odklonilen je Bojan Požar: "Ne, saj vsaj zaenkrat kaže, da iz Igorja Zorčiča na tak način, s ponesrečenimi zamenjavami, po nepotrebnem delajo mučenika. Kar pa on definitivno ni."

Kot pravi nekdanji poslanec Pavlišič, bi bilo najbolj smiselno, če bi se to uredilo v okviru "tihe diplomacije", oz. da se s predsednikom DZ zmeni za fair sodelovanje, kar zavračanje dnevnega reda ni. "Ni pa to trenutno vprašanje, kjer bi bilo nujno ukrepanje. Lahko se pa to spremeni, če se bo nagajalo," poudarja. 

Tudi profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček meni, da bi koalicija morala razmisliti o kohabitaciji s predsednikom DZ in skleniti o tem dogovor s poslansko skupino nepovezanih.

"Glede na to, da gre za tajno glasovanje, bi tudi vrnitev ministra Počivalška v DZ ne garantirala 46-tega glasu, po drugi strani pa bi vezana zaupnice za to odločitev bila nesmiselna, saj predsednik DZ vendarle ne prestavlja tako zelo ključne odločitve za delovanje koalicije kot npr. proračun ali kakšne zelo pomemben zakon (demografski sklad) ali reforma (davčna)."

V boju za stolčke oziroma ohranitev le-teh prave politične koristi ne vidi tudi voditelj Faktorja Aljuš Pertinač. "Predvsem pa je popolnoma nekoristen za državo in državljane," dodaja. 

Dr. Žiga Turk pa meni, da je bilo nespretno in nespametno že, da četverici, ki je odšla, življenja v koaliciji niso naredili znosnega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike