Ukrasti vam želijo še veliko noč

Tradicionalni velikonočni koncert v Radencih na veliki četrtek, Vlado Kreslin bo na velikonočnem koncertu v Mariboru prepeval na veliki petek, v Radljah bo prav tako Velikonočni koncert na veliko soboto, v Ravnah na Koroškem pa na veliko noč.

Ponujajo nam tudi velikonočni SPA oddih. Da bi pričarali »velikonočnega duha«, bodo na njem vašim otrokom ponudili pester velikonočni animacijski program. V Murski soboti bo na veliko soboto velikonočna diskoteka, kjer se bo plesalo, da bodo udeleženci oblečeni v piščance in zajklje »po koncu večera (oz. zgodaj zjutraj) lahko polni kondicije odšli proti svojim velikonočnim zajtrkom«, nekaj podobnega se bo odvijalo tudi v Ljubljanskem Cirkusu. Oglasni panoji med vožnjo me sprašujejo: »Ste pripravljeni na veliko noč?«. Pripravljena? Skrbi jih, ali sem si privoščila piling obraza!

Morda ste opazili, da trgovci pridevnika velikonočni niso pripeli le koncertom, zajcem, hrani, košaricam, aranžmajem in drugi priložnostni prčkariji. Ni dovolj, da imajo »top« ponudbo kamorkoli se obrnete, »Družinski ponedeljek«, »Sveži torek«, »Bum« ponudbo za vikend, super popuste in prihranke za dni vmes in tri kupone za vsak slučaj, pa točke, pike, nagradne igre …

Trgovine naj služijo ljudem, ne obratno. Ne pustite si ukrasti praznikov.

Ne; še vsak praznik ali dan česarkoli že je treba zlorabiti in zbanalizirati, da bi bil le izplen čim večji, vsebina pa čim manjša. In tako imamo seveda povsod tudi velikonočne popuste. Ni pomembno ali gre za hrano, odeje, posodo ali omare. Važno je, da se prodaja. Bojim se, da bom kmalu lahko kupila tudi velikonočni pralni prašek, pivo in mačjo hrano.

Razumljivo je, da ima Slovenija tudi množico ljudi, ki niso kristjani, Velike noči ne praznujejo in si želijo ta čas popestriti s kulturo, zajci ali čimerkoli že. Hkrati tem istim ljudem, ki so namesto na obredih velikega tedna na koncertu, prav enako nič ne pomeni, pa naj se koncert imenuje velikonočni ali pa koncert XY avtorja, ki tako nima nikakršne zveze s praznikom. Enako velja za vse drugo. Neumni smo, ko padamo na primitivnost prodaje, zreducirane na spreminjanje pridevnikov.

Karkoli je moč vsaj malo raztegniti, je marca naprodaj najprej za dan žena, nato za valentinovo, po njem še za gregorjevo, s pridihom zelene in vrčkom piva še za na sveže uvožen dan sv. Patrika. Nato za materinski dan in z le nekaj dnevi zamika hitro še za Veliko noč. To je več praznikov kot je tednov v mesecu! Lahko jih tudi praznujete v trgovini.

Potrošništvo relativizira vsakršen praznik. Ker na enkrat vsi praznujejo v trgovini, vsi imajo vsiljene zahteve o tem, kaj bi morali početi, kaj vse imeti in koliko za to zapraviti. Območje praznovanja nato razširi na vse, kar prinaša profit. Sredstva so pa omejena. Če se torej v štartu ne upremo, potem smo obsojeni, da bomo nesrečni. Trgovine naj služijo ljudem, ne obratno. Ne pustite si ukrasti praznikov.

Vsako druženje s piščanci, zajci ali popusti pač še ni velikonočno praznovanje, vsak koncert v teh dneh še ni velikonočni koncert. Praznik nikakor ni vsakdan, v katerem bi nam vedno radi prodali vse.