Predlogi za praznično branje: zahtevno in kakovostno

V zadnjem članku smo zbrali nekaj predlogov za lahkotnejše, a kakovostno branje, po katerem lahko posežete v prazničnih dneh, ko tema pokriva svet večji del dneva. Tokrat pa preverite, kaj vam priporočamo izmed knjižnih novosti, ki zahtevajo nekaj več miselne pozornosti.

Daniela Dvořáková:  Pod kraljičinim žezlom. Elizabeta Luksemburška in Ulrik II. Celjski 1437–1442 (Celjska Mohorjeva družba, 2023, 392 strani)

V slovenščini je letos izšel prvi del trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, eni najvplivnejših osebnosti, kar jih je kdaj izšlo s slovenskega ozemlja. Avtorica, priznana zgodovinarka z Zgodovinskega inštituta slovaške akademije znanosti, v njej predstavi prolog Ulrikove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. 

Lisel Müller: Kar se zgodi, se zgodi v tišini (Družina, 2023)

Nova knjiga Družinine zbirke Sozvezdja, ki jo ureja dr. Branko Senegačnik in je na letošnjem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovanje, Slovencem predstavlja poezijo nemško-ameriške Pulitzerjeve nagrajenke Lisel Müller (1924–2020). Gre za izbor njenih najbolj reprezentativnih pesmi, ki odpira aktualne teme, kot so »vloga spomina pri razumevanju sedanjosti, pomen jezika pri strukturiranju lastne izkušnje ter nenehno vračanje k umetniškim klasikom za globlje razumevanje intimne izkušnje in skupnega prostora«, pišejo pri Družini.

Atanazij Aleksandrijski:  O učlovečenju (Celjska Mohorjeva družba, 2023, 120 strani)

Z naslednjim delom se vračamo v četrto stoletje po Kristusu: k cerkvenemu očetu Atanaziju Aleksandrijskemu, čigar najpogosteje navajano delo je v slovenščino prevedel frančiškan in patrolog Jan Dominik Bogataj. Spis O učlovečenju je prvi traktat v zgodovini književnosti, ki je v celoti posvečen vprašanju učlovečenja Besede in eno najodličnejših del cerkvenih očetov sploh. Njegov vpliv je bil izjemen, odlično branje o vsebini katoliške vere pa predstavlja še danes – posebej v času praznovanja Kristusovega rojstva. 

Micah R. Sadigh:  Eksistencialno potovanje. Viktor Frankl in Lev Tolstoj o trpljenju, smrti in iskanju smisla (Celjska Mohorjeva družba, 2023, 252 strani)

Četudi bi človek vse naredil prav in čeprav biva v sodobnem hrupu potrošništva in utišanega notranjega glasu, se prej ali slej znajde pred večnimi eksistencialnimi vprašanji: Kdo sem? Kam grem? Kakšen smisel ima moje življenje? Dr. Micah R. Sadigh, ameriški profesor psihologije, v razumljivem jeziku podaja razmisleke, do katerih sta glede tega prišla dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj, ter bralcu »odstira eksistencialna obzorja in jih opremlja s trdnimi oprimki, upanjem in svetlobo«.

Anton Štrukelj: Povsod Boga. Božji služabnik Anton Strle (Družina, 2023, 440 strani)

Anton Strle, duhovnik, profesor in teolog, o katerem je papež Benedikt XVI. dejal, da je iz njegove »ponižne in dobrotljive osebnosti izhajala velika notranja svetloba« in da ga je stik z Bogom povsem prežel, mnogi sodobniki pa so ga imeli za živega svetnika, je dobil obsežno biografijo. Zanjo je poskrbel njegov učenec in naslednik na stolici za dogmatiko, dr. Anton Štrukelj. K branju nas spodbuja sam papež Benedikt, ki je delo pospremil s kratkim zapisom: »Prav v sedanjem položaju, ko teologija včasih bolj vodi proč od vere kakor k veri, je posebno pomembno, da celotnemu krščanstvu prikažemo odlične osebnosti teologov, v katerih je izpolnjeno dejansko bistvo teologije.«

Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi (Slovenska matica, 2023, 272 strani)

V spremljevalnem programu letošnjega frankfurtskega knjižnega sejma je luč ugledal film Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna. Na Domovini smo z njegovima scenaristkama, Majo Weiss in Natašo Konc Lorenzutti, objavili intervju, letos pa je pri Slovenski matici izšel tudi dokumentarni roman Lorenzuttijeve o isti malo poznani tematiki. Govori o več kot 600 otrocih, ki so jih nacisti ukradli v Celju, nekateri izmed njih pa so kasneje končali pri nemških rejniških družinah. Delo temelji na pričevanjih preživelih in njihovih potomcev, ta pa se prepletajo z avtoričino zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, »vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami«.

Ryszard Legutko: Demon v demokraciji (Družina, 2023, 184 strani)

Legutko, poljski filozof in politik, je dolga leta živel pod komunističnim režimom in se boril za demokratizacijo – po dveh desetletjih življenja v liberalni demokraciji pa je ugotovil, da imata oba sistema več skupnega, kot je mislil. Oba izhajata iz istih zgodovinskih korenin in podobnih predpostavk, kar Legutko v knjigi analizira in raziskuje ter pojasnjuje, kako se je liberalna demokracija sčasoma uklonila istim ciljem kot komunizem. Gre za delo, ki lahko ključno prispeva k posameznikovemu razumevanju sodobnih trendov v zahodni družbi in, konkretno, Evropski uniji ter naših republikah. 

Milan Bufon: Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti (Slovenska matica, 2023, 503 strani)

Če smo v zadnjem članku predstavili delo Bogomile Kravos, ki je svojevrsten portret Trsta, lahko branje dopolnite z bolj strokovno naravnano monografijo Milana Bufona. Avtor je v njej »z izvirno uporabo zgodovinskih virov in z neposrednim opazovanjem stvarnosti v njeni celoti in po posameznih mestnih in predmestnih okrajih /.../ izrisal njene številne strukturne poteze in spremembe v teku časa in pod vplivi zgodovinskega dogajanja«, kot pišejo pri Matici.