Predsednik Biden in njegove "norčije" polnijo naslovnice. Obenem tudi zaskrbljenost zaradi starajočih se svetovnih voditeljev (VIDEO)

vir: posnetek zaslona, Fox News
POSLUŠAJ ČLANEK

Predsedniške volitve v ZDA se bližajo in mnogi se sprašujejo, ali ni starost kandidatov, ki jima kaže najbolje, neprimerna. Svetovna javnost s skrbjo opazuje vse več zdrsov 81-letnega kandidata in trenutnega predsednika ZDA Bidna ter jih le stežka ne pripisuje njegovi starosti.

Kritike zaradi starosti političnih kandidatov pa letijo tudi na nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je le štiri leta mlajši. Novinarji so več let opozarjali, da naj bi Trump domnevno kazal znake upadanja kognitivnih sposobnosti in duševnih težav. V preteklosti je bil tudi predsednik George Bush mlajši znan po težavah z izražanjem oziroma svojih »bushizmih«.

»Novinarji so leta hiperventilirali glede Trumpove domnevne duševne nesposobnosti in upada kognitivnih sposobnosti. Potem je bil izvoljen Biden in podobna opažanja so bila zavrnjena kot zlonamerne dezinformacije. Zdaj pa se zdi, da nas mediji naenkrat informirajo o tem, da Joe Biden ni čisto pri sebi. Človek se veseli tudi njihovega obvestila o tem, da je sonce vroče in da je pivo najbolje postreženo hladno,« so zapisali v The Critic.

V poročilu posebnega svetovalca ameriškega ministrstva za pravosodje o Bidnovem nepravilnem ravnanju z zaupnimi dokumenti je navedeno, da naj bi bil predsednikov spomin izrazito omejen. Ugotovili so namreč, da je Biden res namerno zadržal zaupne dokumente, vendar se za sodni pregon niso odločili: »Pomislili smo tudi na to, da bi se na sojenju gospod Biden verjetno predstavil poroti tako, kot se je nam v intervjuju – kot simpatičen, dobronameren, starejši mož s slabim spominom.«

Biden se je na vprašanje novinarja o svojem spominu ostro odzval: »Tako slab spomin imam, da vam dovolim govoriti.«

Kmalu zatem, ko je zatrdil, da je z njegovim spominom vse v redu, pa je predsednika Egipta zamešal s predsednikom Mehike.

Vse več skrbi glede Bidnovih zdrsov

Nekateri republikanci so na Bidnove težave opozarjali že v času kandidature. Nekdanji voditelj na Fox News Tucker Carlson se je na začetku predsednikovega mandata ponorčeval iz njegovega »badacafcar«, ko je Biden dozdevno poskušal razložiti svoj načrt za zdravstvo (ang. healthcare), a je imel težave z izgovorjavo.

Nedavni zdrsi pa pogosto presegajo težave z govorom. Gre predvsem za domnevne težave s spominom ali mešanje oseb in dogodkov. To so letos naslovili tudi v levo usmerjenih medijih. Tako je bilo npr. vprašanje CNN-ove novinarke Bidnu, zakaj boja proti Trumpu ne prepusti drugemu kandidatu. Težave so se sicer pojavljale tudi prej – julija 2022 je v govoru o pravicah žensk denimo stežka izgovarjal besede in nato celo prebral navodila prikazovalnika besedila: »Omembe vredno je tudi to, da je delež žensk, ki se registrirajo za volitve in oddajo glas, konsistentno višji od deleža moških, ki to storijo – konec citata, ponovi vrstico.«

Septembra istega leta je na konferenci o lakoti, prehrani in zdravju dozdevno pozabil na smrt republikanske zakonodajalke, saj je vprašal, ali se je udeležila dogodka, ki ga je pomagala organizirati. Toda Jackie Walorski je umrla mesec pred konferenco.

Mesec kasneje je na dogodku v Beli hiši, na katerem se je praznovalo hindujski festival Diwali, podpredsednico ZDA Kamalo Harris označil za dobro predsednico, ko ji je voščil za rojstni dan. Le nekaj dni kasneje je v govoru o Zakonu o dostopni oskrbi (ang. Affordable Care Act) izjavil, da imajo ZDA 54 zveznih držav, čeprav jih je v resnici 50.

Novembra istega leta pa je na konferenci Aseana v Phnom Penhu v Kambodži napačno naslovil predsednika, in sicer kot predsednika Kolumbije. Kljub temu je zdravnik Bele hiše novembra 2021 zapisal, da je Biden čil in zdrav 78-letnik, ki je v celoti sposoben izvrševati svoje naloge. Po nedavnem poročilu ministrstva za pravosodje pa je Biden večkrat pozabil, v katerih letih je služil kot podpredsednik v administraciji Baracka Obame. Pozabil naj bi tudi, katerega leta je umrl njegov sin Beau.

Nedavno je na zboru v Las Vegasu francoskega predsednika Emmanuela Macrona zamešal s Françoisem Mitterandom, ki je umrl leta 1996. Omenjal je srečanje G7 v Angliji junija 2021, ki se ga je udeležil tudi Macron: »Usedel sem se in dejal ›Amerika je nazaj!‹ in Mitterand iz Nemčije – mislim, Francije – me je pogledal in rekel ›Za kako dolgo ste nazaj?‹«

Pred kratkim je zamešal tudi nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel in kanclerja Helmuta Kohla, ki je umrl leta 2017. Zadnji zdrs pa je dozdevno treba pripisati mešanju dveh kriz, s katerima se sooča Amerika: vse večjih pritiskov zaradi situacije na meji z Mehiko in konfliktov na Srednjem vzhodu na drugi strani. Biden je namreč naslavljal problem dobave humanitarne pomoči Palestincem v Gazi, ki gre skozi Egipt, a je egiptovskega predsednika Abdela Fataha El Sisija oklical za predsednika Mehike. V istem govoru je izjavil tudi, da je predsednik za rdeče in zelene države (domnevno je mislil rdeče in modre oz. večinsko republikanske in demokratske države).

Ameriška politika

Raziskava Pew Research Centra iz oktobra lani je pokazala, da večina Američanov, tako republikancev kot demokratov, podpira starostno omejitev za politične funkcionarje. Republikanci so sicer izkazali nekoliko več podpore za določitev najvišje dovoljene starosti izvoljenih političnih predstavnikov (82 % republikancev proti 76 % demokratov). Podobno velja tudi za vrhovno sodišče. Ameriška ustava določa minimalno starost za predsednike in člane senata ter predstavniškega doma na 35, 30 oziroma 25 let.

Drži tudi to, da imajo starejši raje starejše politike, mlajši pa mlajše. Hkrati mlajši bistveno redkeje volijo, vendar naj bi vse starostne skupine najraje imele predsednika, ki je vsaj v petdesetih. Idealni predsednik je za mlade (stare med 18 in 29) v petdesetih, za šestdesetletnike pa v šestdesetih.

Januarja 2023 je bila povprečna starost senatorjev resda 65,3 let in približno enaka za demokratske in republikanske senatorje, v predstavniškem domu pa 57,9 let in nekoliko višja pri demokratih. Toda 23 % predstavnikov je bilo v obeh domovih starih med 40 in 49 let. Povprečna starost vrhovnih sodnikov pa je bila 63 let (najmlajša je sicer 52-letna Amy Coney Barrett).

Starost politikov po svetu

Po podatkih Pew Researcha iz leta 2023 je večina političnih vodij po svetu v 50. ali 60. letih starosti. Svetovna povprečna starost pa je bila le 30,5 let.

Med najmlajšimi sta denimo 37-letni predsednik Čila Gabriel Boric in 36-letni premier Črne Gore Milojko Spajić. Najstarejši voditelj pa je predsednik Kameruna Paul Biya, ki je v devetdesetih.

Povprečna starost Slovencev je bila leta 2022 okoli 44 let, premier Robert Golob pa jih ima 57. Leta 2021 je bilo 35 % poslancev v Državnem zboru v petdesetih, 31 % v štiridesetih, 19 % oziroma 13 % pa v šestdesetih oziroma tridesetih.

Za vse države sicer drži, da je najvišji politični vodja bistveno starejši od srednje starosti prebivalstva. Kot še navaja Pew, so edine države, v katerih so najvišji politični funkcionarji mlajši od povprečne starosti prebivalstva, Andora, Črna gora in Italija. A hkrati Pewova analiza kaže, da je Biden izjema: sodi med zgolj 5 % najvišjih političnih funkcionarjev na svetu, ki so v osemdesetih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike