Predstavniki oblasti v Južni Afriki obtoženi "rasizma in ksenofobije"!

Tudi lepotna tekmovanja niso več, kar so nekoč bila. Predstavniki Južnoafriške vlade, ki družbam na Zahodu radi očitajo »ksenofobijo in rasizem« so se ujeli v izjave, ki dokazujejo odkrito »ksenofobijo in rasizem«.

Rasizem in ksenofobijo je na lastni koži občutila študentka prava Chidimma Adetshina. Potem, ko je prišla med finalistke za naziv Miss Južne Afrike, je bilo razkrito, da je njen oče Nigerijec, medtem ko je mati iz Mozambika. Tekmovalka je zato postala tarča številnih opazk Južnoafričanov, ki menijo, da ne bi smela tekmovati, saj njena starša prihajata iz tujine.

Vir: Chidimma Adetshina Instagram

Splet so preplavili številni pozivi Južnoafričanov z napisi »pojdi domov« in še ostrejši napadi, pojavila se je tudi peticija z več kot 14.000 podpisi, ki zahteva njeno izključitev iz odmevnega televizijskega tekmovanja. Oglasil se je Južnoafriški državni minister za kulturo Gayton McKenzie, vodja stranke Domoljubno zavezništvo, ki se je pridružila koalicijski vladi in postavila vprašanja migracij za ključni del svoje platforme:

»Resnično ne moremo dovoliti, da Nigerijci tekmujejo na našem tekmovanju za Miss Južne Afrike. Želim izvedeti vsa dejstva, preden komentiram, vendar je že zdaj vse nekoliko smešno,«  je dejal na omrežju X. Nadalje se je vmešal še namestnik ministra za notranje zadeve Njabulo Nzuza, ki je odprl širšo razpravo o tem, kdo je in kdo ni Južnoafričan: »Običajno se državljanstvo pridobi s prstjo ali s krvjo. Ko rečemo zemlja, je to zato, ker se v tej državi rodiš in potem postaneš njen državljan. Država, ki je to sprejela je Amerika. Če se tam rodiš, postaneš državljan ZDA. V Južni Afriki pa dobiš državljanstvo po krvi. Eden od vaših staršev mora biti Južnoafričan, da se kvalificirate. Slišal sem že veliko ljudi reči, da če si rojen v Južni Afriki, si državljan. Ne, v Južni Afriki je državljanstvo pridobljeno zgolj po krvi

Dodal je, da lahko otrok, rojen v Južni Afriki tujim staršem, dobi državljanstvo, če imajo starši dovoljenje za bivanje v državi.

Njen primer ni bil ne prvi, ne edini

23-letnica je ob tem zavrnila prošnjo BBC-ja za intervju, a je za spletno stran z novicami Sowetan Live povedala, da jo je spletno sovraštvo, s katerim se sooča, prisililo, da dvakrat premisli o tekmovanju. »Predstavljam državo, vendar ne čutim ljubezni ljudi, ki jih predstavljam,« je dejala in dodala, da je bila celotna situacija videti kot »sovraštvo črncev proti črncem«, pri čemer je izpostavila posebno vrsto ksenofobije v Južni Afriki, znano kot afrofobija, ki je usmerjena na druge Afričane.

Hkrati opozarja, da ni edina tekmovalka z imenom, ki izvira izven obale države – nekaj jih je z južnoazijskimi in evropskimi imeni – vendar je bila deležna največ kritik. Se pa to ni zgodilo prvič, saj je bila v podobni situaciji tudi Melissi Nayimuli, lanskoletna tekmovalka za Miss Južne Afrike, katere oče je Ugandčan. »To je nekaj, od česar sem poskušala pobegniti, ampak kako pobegniti pred samim seboj?« je dejala Nayimuli, ki je med odraščanjem ves čas govorila jezik xhosa, ki je njen materni jezik in eden od uradnih jezikov Južne Afrike, da bi dokazala svojo južnoafriško pripadnost.

Z javnostjo je takrat delila tudi zgodbo, da so njenega očeta brez razloga aretirali in z njim ravnali kot s kriminalcem zgolj zato, ker je izgledal kot tujec. Kasneje so ga iz pridržanja izpustili, a nikoli niso navedli razloga za aretacijo.

Vir: Chidimma Adetshina Instagram

Sociolog o širšem kontekstu

Sociolog z univerze Free State dr. Nombulelo Shange povezuje dogajanje s sovražnost z zgodovino južnoafriškega rasizma in sistema apartheida, ki je uvedel strogo hierarhijo, ki je privilegirala bele ljudi.

»Obstaja žalostna miselnost apartheida, ki se je kot država trudimo otresti. To kaže na globoko sovraštvo do samega sebe, ki ga kot temnopolti Južnoafričani nosimo s seboj,« pravi strokovnjak, ki pojasnjuje, da so Južnoafričani ponotranjili zatiralsko rasistično razmišljanje, kot je kolorizem, kjer se svetlejši toni kože dojemajo kot boljši.

Po koncu apartheida leta 1994 je vlada pod vodstvom Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelsona Mandele sprejela afriške migrante in prosilce za azil v državo, da bi deloma pomagala pri njeni ponovni vključitvi na celino po letih izolacije. Ker pa je veliko Južnoafričanov v finančnih težavah, razočaranje nad svojim položajem začeli pripisovati tujcem. Tako so predvsem Zimbabvejci, Nigerijci in Somalci pogosto obtoženi jemanja priložnosti in sredstev Južnoafričanom. »Obstaja dojemanje tujcev kot konkurentov za redka delovna mesta, vire, življenjski prostor in storitve,« pa je za BBC povedal Michael Morris, vodja medijev na južnoafriškem inštitutu za rasne odnose.

Ozračje sovražnosti občasno izbruhne tudi v napade nasilja. Najhuje je bilo leta 2008, ko je v njih umrlo več kot 60 ljudi. »Obstajajo temnopolti Južnoafričani, ki bodo trdili, da Afričani od drugod na celini ne sodijo v Južno Afriko,« je za BBC še dodal Morris.

Organizatorji lepotnega tekmovanja potrdili, da Adetshina izpolnjuje pogoje za tekmovanje, zato se bo udeležila finala v prihodnjih dneh. »Vsa dokumentacija, ki jo predložijo prijavitelji, je pregledana in preverjena. Chidimma je državljanka Južne Afrike, njena mati je Južnoafričanka, njen oče pa Nigerijec,« se glasi njihova izjava.

Na njeno stran se je postavil tudi vodja opozicijske stranke borcev za gospodarsko svobodo (EFF) Julius Malema, ki jo je branil z besedami: »Zakaj ljudje želijo reči, da je iz Nigerije ali Mozambika? Tu se je rodila.« Ali bo Adetshina kljub pritiskom tudi sama sprejela odločitev, da nastopi v finalu, pa za zdaj še ni znano.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike