[Duhovna misel] Ljubim, torej sem!

dr. Ivan Štuhec

17. 5. 2026 ob 6:00
0 komentarjev

Komentar

POSLUŠAJ ČLANEK

Duhovna misel za 7. velikonočno nedeljo: Nedelja sredstev družbenega obveščanja

Kristjani niso poklicani k umiku s sveta, temveč k delovanju v njem, ob varstvu resnice, ki prihaja od Boga. Sodobna sredstva družbenega obveščanja imajo izjemen vpliv na človeka in oblikovanje novih generacij, pogosto bolj kot tradicionalne avtoritete.Digitalna tehnologija spreminja način mišljenja, zmanjšuje analitičnost ter povečuje možnost manipulacije in socialne izolacije. Kljub izzivom tehnološki napredek sam po sebi ni slab, vendar zahteva celosten pogled na človeka kot kompleksno bitje. Temeljni odgovor na sodobne izzive je v resnici odgovor o človeku, ki se uresničuje v ljubezni do Boga in bližnjega.

Jezusova velikoduhovniška molitev (Jn 17, 1–11)

Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.

Komentar: Ljubim, torej sem!

Sedma velikonočna nedelja je tudi nedelja sredstev družbenega obveščanja. Zato se bomo v komentarju osredotočili na to tematiko v luči zadnjih stavkov današnjega evangelija, ki je del Jezusove velikoduhovniške molitve: »Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«

Evangelist Janez zelo jasno pove, da Jezusov namen ni bil, da bi kristjane izvzel s tega sveta in jih postavil v nekakšen geto enako mislečih in vase zagledanih. Prav nasprotno: kakor je Božji Sin prišel na svet, tako tudi svoje učence in učenke pošilja v ta svet, v njegovo središče. Vendar s posebno prošnjo, z nekakšno varovalko – da Bog po Svetem Duhu vernike ohrani v resnici, ki ni od tega sveta, ampak od Boga.

Evangelist Janez zelo jasno pove, da Jezusov namen ni bil, da bi kristjane izvzel s tega sveta in jih postavil v nekakšen geto enako mislečih in vase zagledanih.

Sodobna sredstva družbenega obveščanja so tisto področje sveta, ki najbolj množično in odločilno vpliva na sodobnega človeka ter ga oblikuje. Še nikoli v zgodovini ni bil vpliv dejavnikov, ki so zunaj družine, šole in Cerkve, na vzgojo novih generacij tako močan kot danes. Dovolj je opazovati način oblačenja in komuniciranja mladih in hitro postane jasno, kdo je zanje avtoriteta. Paradoks svobodnega sveta je, da se je zahodnoevropski človek od sedemdesetih let prejšnjega stoletja osvobajal najbližjih avtoritet, hkrati pa postajal vse bolj odvisen od oddaljenih, nepreverjenih in nedotakljivih.

Paradoks svobodnega sveta je, da se je zahodnoevropski človek od sedemdesetih let prejšnjega stoletja osvobajal najbližjih avtoritet, hkrati pa postajal vse bolj odvisen od oddaljenih, nepreverjenih in nedotakljivih.

Italijanski filozof Galimberti govori o antropoloških spremembah, ki jih je povzročila sodobna komunikacijska tehnologija. Digitalne naprave vplivajo na mišljenje in spreminjajo naš način razmišljanja. Pridobljene izkušnje niso več analitično obdelane. Sekvenčno inteligenco, ki jo razvijamo z branjem, je nadomestila simultana, ki jo uporabljamo pri gledanju podob. Radio z glasbo in mobilni telefon sta vzpostavila prevlado sluha nad vidom. Gledati in poslušati je lažje kot brati. Homo sapiensa naj bi zamenjal homo videns, uporabnik podob, kar vodi v osiromašenje razumevanja. Množica, ki ne razume, je najlažja tarča manipulacije.

Digitalne naprave vplivajo na mišljenje in spreminjajo naš način razmišljanja.Vir: Pixabay

Množica, ki ne razume, je najlažja tarča manipulacije.

Spremenil se je tudi ritem duševne dejavnosti. Pri branju ga določamo sami, pri gledanju ga narekuje tisti, ki predvaja program. Popravki niso mogoči. Bralec potrebuje tišino, zbranost in samoto, gledati je mogoče v skupini, med jedjo in ob drugih opravilih. Gledanje neposredno nagovarja čustva in zmanjšuje možnost kritične distance. V takih razmerah postaja šola kognitivno in metodološko počasna. Izobraževanje se ne razvija več, temveč zastaja in postaja togo. Oslabljeni so socializacijski procesi, kar prinaša etične in sociološke težave, zlasti zaradi osamitve posameznika.

Če se prehod od načela ugodja k načelu resničnosti, kot ga opredeljuje Freud, ne zgodi pravočasno, se odraščanje zamakne v obdobje zrelosti, na kar posameznik ni pripravljen. Procesu virtualnosti, ki pomeni derealizacijo, se pridružuje proces desocializacije. (Galimberti, str. 237–240)

Kaj torej storiti? Sodobni digitalni svet je realnost. V njem videti bodisi Boga bodisi hudiča, je zgrešeno. Tehnološki napredek prinaša prednosti in slabosti, tako kot v vseh obdobjih človeške zgodovine. V ta svet je treba prinesti resnico o človeku. Vsaka enostranska predstava o človeku je ideologija, ki prej ali slej propade. Človek je in ostaja celovito, kompleksno bitje, zato ga je treba usposobiti za celovitejši pogled nase in na svet.

Papeška biblična komisija je leta 2019 izdala obsežen dokument z naslovom »Kaj je človek«, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu (Cerkveni dokumenti 174). Odgovor na izzive sodobne tehnologije in njene stranpoti je v celostni, holistični podobi človeka. V tej resnici nas posvečuje Sveti Duh. To resnico smo dolžni posredovati sredi tega sveta, da bi tudi sodobni človek in z njim ves svet bil posvečen v resnici.

Vitraž - golob Svetega Duha, Fatimska cerkev, Hošiminh, Vietnam. Vir: Shutterstock

Sredstva komuniciranja in načini dela so se spremenili in vplivajo na miselni svet ljudi, vendar ostaja človek to, kar je vedno bil – bitje, ki ne more živeti brez ljubezni. Zato mu je treba omogočiti ljubezen tako v odnosu do bližnjih kot do Boga. Ne: »Mislim, torej sem«, niti: »Vidim ali slišim, torej sem«, ampak: »Ljubim, torej sem«!