Snežič po sodni zmagi: Golobov direktor FURS-a je zlorabil položaj

»Predlagal bom ustanovitev preiskovalne komisije za FURS v času vlade Roberta Goloba,« po zadnji sodni zmagi napoveduje davčni svetovalec Rok Snežič. Iz Sodbe v imenu ljudstva ZSV 412/2023, ki jo je izreklo Okrajno sodišče v Mariboru, je namreč razvidno, da je sodišče ustavilo prekrškovni postopek proti njemu in Klavdiji Snežič zaradi očitkov o nevloženi carinski deklaraciji za avtomobil Maserati Levante z bosanskimi registrskimi tablicami.

Gre za primer, ki je v javnosti prvič močneje odjeknil februarja 2023, ko so finančni preiskovalci v Mariboru zasegli luksuzni avtomobil Maserati Levante, ki je imel bosanske registrske tablice. Takrat je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ocenjevala, da se vozilo v Sloveniji uporablja v nasprotju s carinskimi pravili Evropske unije, saj naj zanj ne bi bila vložena ustrezna carinska deklaracija za neunijsko blago. FURS je nato maja 2023 Roku in Klavdiji Snežič izrekel po 1.200 evrov globe zaradi domnevne kršitve carinske zakonodaje EU. Glavni očitek pa je bil, da ob vstopu vozila iz Bosne in Hercegovine v EU ni bila vložena carinska deklaracija.

Takrat so uslužbenci mobilne enote FURS-a v središču Maribora ustavili Klavdijo Snežič, ki je vozila maseratija z bosanskimi registrskimi tablicami. Snežič danes trdi, da so njo in mladoletno hčerko »po domače vrgli iz avta«, vozilo pa odpeljali. Ob tem poudarja, da naj bi bile na kraju že prisotne tudi televizijske kamere, zaradi česar meni, da ni šlo zgolj za rutinski postopek FURS-a, temveč predvsem za javno demonstracijo moči države in medijsko diskreditacijo. Prav zaradi očitkov glede tega vozila je sodišče zdaj postopek ustavilo.

Sodišče sedaj ustavilo postopek

Toda Okrajno sodišče v Mariboru je 31. marca letos odločbo Finančnega urada Brežice po uradni dolžnosti spremenilo in postopek ustavilo. Stroški postopka pa bodo bremenili državni proračun.

Iz sodbe izhaja, da je Klavdija Snežič ves čas zatrjevala, da vozilo ni njeno, temveč je v lasti državljana Bosne in Hercegovine Daria Ivankovića. Sama naj bi vozilo uporabljala zgolj občasno, ko ji ga je ta posodil. Ob tem je poudarjala, da avtomobila ni kupila niti ga ni sama uvozila v Evropsko unijo, zato po njenem mnenju ni bila dolžna vlagati carinske deklaracije.

Sodišče v sodbi povzema tudi njene navedbe, da je bila marca 2023 primorana plačati več kot 13 tisoč evrov dajatev za vozilo, saj brez tega avtomobil ne bi bil vrnjen lastniku. Snežič ob tem trdi, da je šlo za neposredno izsiljevanje FURS-a. Po njegovih besedah naj bi jim ob zasegu jasno povedali, da avtomobila brez plačila dajatev »štiri leta ne bodo videli«, zato dajatev niso plačali zato, ker bi priznali krivdo, temveč zato, da bi vozilo sploh dobili nazaj.

Snežič je medtem v postopku zatrjeval, da na dan očitanega prekrška sploh ni bil v Mariboru in da z vozilom ni bil ustavljen, zato mu po njegovem mnenju odgovornosti ni mogoče pripisati. Iz sodbe, ki nam jo je posredoval, pa je razvidno tudi, da je sodišče po preučitvi postopka ocenilo, da nadaljevanje postopka ni utemeljeno, zato ga je ustavilo. To pomeni, da je bil postopek zaradi očitanega prekrška pravnomočno ustavljen.

Snežič FURS-u očita politični obračun

Toda Snežič zdaj primer postavlja v precej širši politični kontekst. Trdno je prepričan, da je šlo pri postopkih FURS-a proti njemu in Klavdiji Snežič za organizirano zlorabo državnih institucij z namenom političnega in osebnega obračuna.

Na čelu FURS-a je od junija 2022 Peter Grum, ki ga je vlada Roberta Goloba najprej imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja, decembra istega leta pa še za generalnega direktorja s petletnim mandatom. Pred tem je Grum med letoma 2014 in 2020 opravljal funkcijo namestnika generalne direktorice FURS Jane Ahčin, nato pa vodil Direktorat za informatiko na ministrstvu za javno upravo.

Predlagal bom ustanovitev preiskovalne komisije za FURS v času vlade Roberta Goloba.

»Direktor finančne uprave, ki ga je nastavila Vesna Vuković, je zlorabil položaj zoper Roka Snežiča in Klavdijo Snežič,« je dejal Snežič. Napovedal je, da bo novi vladi predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preverila delovanje FURS-a v času vlade Roberta Goloba. Kot pravi, je FURS na vladni spletni strani javno objavil opozorilo, naj ljudje ne sodelujejo s podjetjem Snežič davčni inženiring in z njim kot davčnim svetovalcem. Ob tem poudarja, da gre za podjetje z dolgoletnim delovanjem in da sam poseduje licenco ter doktorata s področja davčnega prava. »To si FURS nikoli ne bi smel privoščiti, da javno poziva ljudi, naj ne sodelujejo z menoj,« pravi Snežič, ki razlog za takšno ravnanje vidi predvsem v političnem ozadju Klavdije Snežič, ki je bila v preteklosti povezana z SDS in Nova24TV.

Še bolj sporno se mu zdi ravnanje glede bančnih računov. Snežič trdi, da je FURS proti podjetju Snežič davčni inženiring sprožil več postopkov, vendar nepravilnosti nikoli ni ugotovil. Kljub temu naj bi finančna uprava banki poslala zahtevo za zaprtje vseh poslovnih in osebnih računov podjetja ter Klavdije Snežič. Banka je račune nato dejansko zaprla. »Moramo povedati, da Klavdija Snežič ni bila nikoli davčni dolžnik, nikoli obsojena in nikoli v nobenem pravdnem postopku,« poudarja Snežič.

Šlo je za javno demonstracijo moči države in medijsko diskreditacijo.

Med najresnejšimi očitki pa izpostavlja ravnanje FURS-a do njegove družine. Po njegovih besedah je finančna uprava na Center za socialno delo poslala dopis, v katerem naj bi predlagala preverjanje odvzema mladoletne hčerke Marije Snežič materi Klavdiji Snežič. Razlog naj bi bile darilne pogodbe, s katerimi je Klavdija Snežič na hčerko prenesla del premoženja – med drugim vilo v Mariboru in apartma na Pohorju. Snežič trdi, da je Center za socialno delo postopek ustavil, saj ni ugotovil nobenih nepravilnosti. »Normalno, da mama lahko hčerki z darilno pogodbo prepiše premoženje,« pravi. Po njegovem mnenju je šlo pri tem za nedopusten poseg države v družinsko življenje in za poskus pritiska preko institucij.

Po njihovem dopisu je Center za socialno delo preverjal celo možnost odvzema mladoletne hčerke.

Kalvarije s FURS-om pa po besedah Snežiča še zdaleč ni bilo konec niti po zasegu vozil in davčnih postopkih. Med bolj nenavadnimi primeri omenja tudi dogajanje okoli njegovega varnostnega orožja, ki ga je imel, kot pravi, povsem zakonito zaradi varnostnih razlogov in preteklih groženj.

Po njegovih besedah naj bi FURS po nalogu vodstva sprožil postopek za odvzem orožja in k njemu celo poslal izvršitelja. »FURS je po nalogu direktorja poslal izvršitelja, da bi mi odvzel varnostno orožje, ki sem ga pridobil ravno iz varnostnih razlogov, opisuje Snežič. Ker orožja ni želel predati, naj bi FURS proti njemu vložil tudi kazensko ovadbo. Snežič danes trdi, da je šlo za še enega v vrsti pritiskov in poskus njegove osebne diskreditacije. »Želeli so mi zaseči tudi varnostno orožje, nato pa proti meni vložili še kazensko ovadbo, ker ga nisem želel predati,« pravi Snežič, ki ob tem poudarja, da naj bi sodišče tudi v tem primeru postopek ustavilo in kazensko ovadbo zavrglo. Vse opisane postopke Snežič vidi kot del širšega političnega obračuna. Prepričan je, da bi bilo treba raziskati, kdo je takšne postopke naročal in usmerjal. »Takšne zlorabe, kot jih je vršil FURS, mora raziskati preiskovalna komisija,« pravi Snežič. Po njegovem mnenju bi morala komisija ugotoviti, ali so sporne postopke usmerjali vodilni na FURS-u ali pa je šlo za politična navodila iz vrha oblasti. Kot še dodaja, je v vseh dosedanjih postopkih proti FURSU tudi uspel.  

Zaradi zaseženega Maseratija napoveduje več sto tisoč evrov odškodnine

Zdaj čaka še na odločitev sodišča glede drugega odmevnega primera – zaseženega Maseratija Quattroporte, ki ga je FURS leta 2023 odpeljal iz Ljubljane in ga zadržuje še danes. Snežič trdi, da vozilo ni bilo njegovo, temveč v lasti državljana Republike Srbske Darja Ivankovića, finančna uprava pa naj bi ga zasegla zaradi suma, da ga je v Sloveniji uporabljala Dijana Đuđić, javnosti znana predvsem po posojilu SDS v višini 450 tisoč evrov. Gre za postopek, ki traja že približno tri leta, zaradi česar naj bi lastniku nastala velika finančna škoda, saj vozila ves ta čas ni mogel uporabljati. Snežič zato napoveduje tudi visoko odškodninsko tožbo proti državi. Morebitna odškodnina bi se po njegovih ocenah lahko gibala med 200 in 300 tisoč evri. Ob tem poudarja, da takšne odškodnine po njegovem mnenju ne bi smeli plačevati davkoplačevalci, ampak konkretni posamezniki, ki so postopke vodili oziroma odrejali.