Rast gospodarstva pospešili potrošnja, investicije in okrevanje industrije

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju po podatkih SURS medletno zraslo za tri odstotke, pri čemer so rast poganjali predvsem domača potrošnja, investicije in delno okrevanje predelovalnih dejavnosti. Čeprav je k višji medletni številki prispeval tudi učinek nizke primerjalne osnove iz začetka lanskega leta, podatki kažejo na nekoliko živahnejšo gospodarsko aktivnost in večjo pripravljenost gospodinjstev za trošenje, hkrati pa gospodarstvo ostaja izpostavljeno negotovim razmeram v mednarodnem okolju, dražjim energentom in šibkejši rasti ključnih evropskih trgov.

Slovensko gospodarstvo je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije SURS medletno zraslo za 3 odstotke, rast pa so poganjali predvsem domača potrošnja, investicije ter izboljšanje razmer v delu predelovalnih dejavnosti. Na zvišanje medletne rasti je vplival tudi učinek osnove (padec BDP v 1. četrtletju 2025), saj je bila desezonirana (očiščena sezonskih nihanj) četrtletna rast (+0,7 %) zelo blizu pričakovane (+0,6 %).

»Objavljeni podatki so skladni z našo pomladansko napovedjo, kjer za letošnje pričakujemo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti (+2,0 %). Ob tem pa velja poudariti, da je letošnja medletna rast deloma tudi posledica razmeroma nizke primerjalne osnove iz prvega četrtletja lanskega leta, ko se je gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Poleg tega bodo na letošnjo rast gospodarsko rast vplivali tudi trije dodatni delovni dnevi,« je ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. 

Spodbudna je rast investicij v osnovna sredstva, v opremo in stroje kot državnih projektov, podprtih tudi z evropskimi sredstvi. Prvo odraža vlaganja v krepitev produktivnosti v predelovalnih in drugih dejavnostih, kar je po oceni GZS dobro.

Ob želji, da bi se pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, na GZS opozarjajo na potrebno previdnosti. Slovensko gospodarstvo ostaja izrazito izvozno usmerjeno in močno vpeto v mednarodno okolje, zato povečana geopolitična negotovost, višje cene energentov, šibkejša rast ključnih evropskih trgov ter nepredvidljive razmere v svetu predstavljajo pomembna tveganja za nadaljnjo gospodarsko rast.

Prav zato sta tako Urad RS za makroekonomske analize in razvoj kot Mednarodni denarni sklad znižala gospodarsko rast za Slovenijo z 2,1 oz. 2,2 odstotka na dva odstotka. Ključna negotovost je zunanje okolje, in sicer konflikt na Bližnjem vzhodu in njegove posledica na cenovna gibanja v gospodarstvu in izvozno konkurenčnost.

Za nadaljnje ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bodo ključni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, spodbudna investicijska politika ter ukrepi za krepitev produktivnosti in razvojne naravnanosti gospodarstva, kar so tudi med drugim priporočila v UMAR-jevem poročilu o kakovosti življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026.

Slovenska gospodarska rast je presegla tudi rast evrskega območja in EU

Rast v evrskem območju je bila namreč v prvem četrtletju medletno 0,8-odstotna, v EU pa enoodstotna (v Sloveniji 3,1-odstotna). V četrtletni primerjavi se je BDP v evrskem območju okrepil za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka (v Sloveniji za 0,7 odstotka). Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki sicer še ni objavil podatkov o rasti BDP za vse države članice, je Slovenija v prvem četrtletju dosegla tudi najvišjo medletno gospodarsko rast med državami EU.

Domača potrošnja se je v prvem četrtletju okrepila za 3,7 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanje končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, s šestodstotno rastjo najbolj pri trajnih proizvodih. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za dva odstotka, pri netrajnih proizvodih pa za 1,9 odstotka.

»Ljudje kupujejo več, posebej trajne dobrine. Če se spomnite, je bilo pred enim letom to največje presenečenje, ker kljub temu, da je bilo več denarja, so se ljudje na globalne razmere odzvali konservativno. Zdaj pa vidimo, da so tudi gospodinjstva začela trošiti več,« je dejal finančni minister v odhodu Klemen Boštjančič. Opozoril je, da izzivi ostajajo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. »Soočamo se tudi s politično negotovostjo, energetskimi pretresi in ohlajanjem evropskega gospodarstva,« je opozoril in dodal, da je ravno zato toliko pomembneje, da se Slovenija drži odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ.

V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa upadel za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal izraziteje, in sicer za 1,5 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka. 

Zaupanje potrošnikov se je bistveno poslabšalo

Na Sursu so sicer opozorili, da se posledice vojne in zapiranja Hormuške ožine že odražajo na nekaterih kratkoročnih ekonomskih kazalnikih za april. Izpostavili so kazalnik gospodarske klime – njegova vrednost se je v primerjavi z marcem znižala za 2,8 odstotne točke. K temu je najbolj prispevalo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov, ki je upadel za 10 odstotnih točk – kar je tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih.

Podobno izrazit mesečni upad, tj. za 12 odstotnih točk, smo nazadnje zaznali marca 2022, največjega, in sicer za 23 odstotnih točk, pa aprila 2020.  Zaupanje potrošnikov se je bistveno poslabšalo tudi v večini držav EU, Slovenija je zabeležila največji padec vrednosti kazalnika.

V 1. četrtletju je bilo prostih približno 20.300 delovnih mest oz. za 12,2 odstotka več kot v prejšnjem. Pregled po področjih dejavnosti kaže, da je bilo povpraševanje po novi delovni sili nekoliko povečano v 13 izmed skupno 19 opazovanih. Največ ga je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. V omenjenih treh področjih je bila skupno razpisana skoraj polovica vseh prostih delovnih mest.

Tudi zasedenih delovnih mest je bilo več, in sicer za skoraj 3.200, medtem ko se je stopnja prostih zvišala za 0,3 odstotne točke. Skupno je bilo v 1. četrtletju zaposlenih približno 1.097.000 oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost v 1. četrtletju povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za 4.000 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva (za 5.100 oseb oz. za 2,3 %) ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih (za 3.200 oseb oz. za 2,3 %). Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala; najizrazitejši upad, za 3.400 oseb oz. za 1,6 odstotka, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih.