Pristransko sodstvo lahko prizadene ne samo Janeza, temveč tudi Jožeta, Franceta, Toneta ali kogar koli

dr. Andrej Fink
Foto: Nejc Štular

Pred nekaj dnevi se je zaključila etapa ene od običajnih tragikomičnih zgodb, na katere so nas navadili posttotalitarni tranzicijski aparatčiki. Petnajst let trajajoča saga o Trenti, ki s petkovo oprostilno sodbo žal še ni končana, je za vse slovenske državljane lekcija, kako se pod pretvezo pravosodja kršijo najelementarnejši demokratični standardi pravne države.

Na zunaj se sodni sistem kaže kot delujoč, dejansko pa je njegovo nasprotje. Zadeva je še bolj delikatna, ker gre za področje človekovih pravic in svoboščin. Ker to ni prvi primer, je slovenski državljan o teh zadevah že obveščen in ga ne presenečajo več. Je pa tudi naveličan, da se pod videzom spoštovanja načel pravne države v jedru dogajajo njene vsebinske kršitve.

Sodniki iz totalitarne dobe

Leta 1991 smo se osamosvojili, demokratizirali pa le relativno, formalno, saj je notranja, miselna prekinitev s prejšnjim sistemom ostala le na papirju. Zgodil se je paradoks, da so totalitarno nastrojeni ljudje iz prejšnjega sistema potem vladali v demokratičnem. Za to s(m)o poskrbeli slovenski volivci, ki s(m)o marsikoga izmed njih izvolili (?!). Ne pozabimo na to napako, ki s(m)o jo takrat, pa tudi v zadnjih časih, naredili!

Po tej liniji so tudi sodniki iz totalitarne dobe v veliki večini ostali isti in s prejšnjimi vsebinami okuženi presojali v demokratičnem sistemu. Ker je sodni sistem ob prehodu iz totalitarizma v demokracijo ostal nespremenjen, je od tedaj do danes, s pomočjo drugih vej oblasti, »hranil« samega sebe z nastavljanjem podobno mislečih novih sodnikov. Sodniki sicer niso »vsi glih« oziroma takšni, dogledna večina pa. Kdo izmed njih? Po njih sadovih jih boste spoznali.

Za razumevanje tega je koristno spomniti na združitev obeh Nemčij po t. i. »padcu Berlinskega zidu«. Nezdružljivost sistemov med obema nemškima državama je bila očitna. V eni je bila delujoča parlamentarna demokracija, v drugi (DDR) pa enoumni, enostrankarski sistem z vsepovsod delujočo tajno policijo, brez tržne ekonomije in brez človekovih pravic, ki so obvarovane predvsem z neodvisnim sodstvom. Ko sta se obe združili, je bilo treba to temeljno neskladnost rešiti. V Vzhodni Nemčiji je padel ves sistem, ljudstvo pa se je z veseljem integriralo v Zahodno Nemčijo (ZRN). Za nas je danes najvažnejše dejstvo, da so v vzhodne propadle zvezne Landerje na prazna mesta imenovali nove sodnike iz parlamentarne ZRN, ki so imeli dolgoletno sodno izkušnjo v demokratični vladavini.

Pri nas ni bilo dveh Slovenij: vzhodne in zahodne. Bila je ena sama, ki bi se morala prečistiti, pa se v marsičem ni. V sodnem sistemu se gotovo ni. V tranziciji se je tako še naprej ohranjala na zunaj nevidna mreža, ki je ostala povezana s prejšnjo politično mrežo, ki je dejansko obvladovala položaje in vzvode oblasti. Zato se ne moremo čuditi, da je pri nas tako, kot je. Ljudski protesti proti takemu stanju v demokratični Republiki Sloveniji in EU so upravičeni. Da se ta sodni sistem (in še kak drug) prečisti, pa državljanom ne ostaja drugo sredstvo kot parlamentarne volitve, ki bi odprle pot do radikalnih sprememb, ki so potrebne.

Ker je sodni sistem ob prehodu iz totalitarizma v demokracijo ostal nespremenjen, je od tedaj do danes, s pomočjo drugih vej oblasti, »hranil« samega sebe z nastavljanjem podobno mislečih novih sodnikov.

Sistem ne deluje

Kritike ljudskih shodov, češ da je to nedopusten pritisk na neodvisno sodstvo, so brez podlage. Če bi bilo naše sodstvo res neodvisno, potem nikomur ne bi na kraj pameti padlo, da bi protestiral. Izražanje nezadovoljstva z večjim delom sodnega sistema nikakor ne vodi v oviranje dela sodišč, ki jim nihče noče storiti nič žalega. Mirni protesti so v ustavi zagotovljeni. Očitek »diskreditacije in spodkopavanja zaupanja v sodstvo in pravno državo« je torej neutemeljen, pa četudi prihaja od najvišjih sodnih instanc, saj so protesti posledica prav tega sodstva. Da neko sojenje v ne preveč zapletenem primeru traja skoraj 15 let, je z vidika pravne države in pravne varnosti državljanov pravo nasprotje tega, kar je pričakovati od poštenega sodnega aparata. Proces, ki je časovno tako raztegnjen, ni razumen, politično pa se uporablja s časovnico, o kateri odločajo ljudje iz prej omenjenega omrežja.

Oprostilna sodba na veliki petek naj bi bila dokaz, da »sistem deluje«. Ravno nasprotno! Sodba po 15 letih je najboljši dokaz, da sistem NE deluje, saj bi v tako dolgem času lahko našli argumente za obsodbo, če bi obstajali, pa jih ni bilo! Pravih vzrokov za oprostitev je sicer lahko še več, npr. blamaža vladajoče garniture pred EU, zaradi česar si niso upali izreči obsodbe. Pristransko sodstvo, kakršnega imamo danes, pa očitno lahko prizadene ne samo Janeza, temveč tudi Jožeta, Franceta, Toneta ali kogarkoli. Od državljanov Republike Slovenije bo odvisno, ali bodo to dopuščali.

Proces, ki je časovno tako raztegnjen, ni razumen, politično pa se uporablja s časovnico, o kateri odločajo ljudje iz prej omenjenega omrežja.
Izbrano za naročnike
Prisluhnite si, poslušajte se
[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
Velikonočna slana torta
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

janez janša
Danes ob 14.00 napovedan izrek sodbe Janezu Janši v zadevi Trenta - kaj pravi obtoženi?
  • 18. 04. 2025
Sodišče v zadevi Trenta oprostilo Janeza Janšo
  • 18. 04. 2025
brez konca
Obvaruj nas fašizma, o Svobode in Zaupanja polna Demokratična Republika Slovenija!
  • 17. 12. 2024