Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov

Civilna iniciativa za Ljubljano (CILJ) je na današnji tiskovni konferenci znova pozvala Ljubljančane k podpisu podpore za razpis referenduma o spremembah parkirnega odloka Mestne občine Ljubljana. Podpise zbirajo le še do 28. maja, po ocenah pobudnikov pa jih za uspeh manjka še približno tri tisoč.

Na tiskovni konferenci so sodelovali Rok Trkaj, Jernej Kastelic in Borut Hočevar iz iniciative CILJ ter Arne Vehovar iz Koalicije civilnih iniciativ proti sežigalnici. Pobudniki poudarjajo, da referendum podpirajo številni posamezniki, civilne pobude in politične stranke različnih političnih usmeritev, saj da vprašanje parkiranja presega ideološke delitve in zadeva kakovost življenja vseh prebivalcev mesta.

Parkirna politika brez dialoga s prebivalci

V iniciativi opozarjajo, da občina parkirno problematiko rešuje predvsem z omejitvami za prebivalce, namesto da bi iskala konkretne in prilagojene rešitve za posamezne soseske. Po njihovem mnenju je sporni odlok nastal brez resnega dialoga s stanovalci, posledica pa je dodatno zaostrovanje že tako velike parkirne stiske v Ljubljani.

Kot poudarjajo, bi bilo mogoče marsikje z manjšimi prometnimi spremembami pridobiti dodatna parkirna mesta. Med predlogi omenjajo preureditev nekaterih dvosmernih ulic v enosmerne, umirjanje prometa ter boljšo organizacijo parkirnih površin. Opozarjajo tudi, da številna parkirišča trgovskih centrov in poslovnih objektov ponoči samevajo, medtem ko stanovalci okoliških blokov zaman iščejo prostor za parkiranje.

Po njihovem bi morala občina za vsako sosesko pripraviti individualne rešitve v sodelovanju s stanovalci, ne pa uvajati enotne ukrepe za celotno Ljubljano. Referendum zato vidijo kot opozorilo mestni oblasti, da prebivalci zahtevajo več sodelovanja pri odločanju o prometni politiki.

Kritike zelene politike in javnega prometa

V iniciativi menijo, da občina prometno politiko vodi brez ustreznih podatkov. Pravijo, da občina prebivalce vse bolj omejuje pri uporabi osebnih vozil, hkrati pa še vedno ni pripravila celovite analize, kje in kdaj Ljubljančani avtomobile sploh uporabljajo ter katere poti bi bilo mogoče učinkovito nadomestiti z avtobusnim prometom. Po njihovih informacijah naj bi bila takšna analiza šele v pripravi.

Kritični so tudi do župana Zorana Jankovića, ki po njihovem mnenju ne daje zgleda pri uporabi mestnega avtobusnega prometa. »Župan, ki zavrača vožnjo z avtobusi, težko prepriča občane, naj pustijo avtomobile doma,« so poudarili na tiskovni konferenci.

Težave pri elektronskem podpisovanju

Izpostavili so tudi težave pri elektronskem podpisovanju podpore prek sistema SI-PASS. Kot pravijo, veliko ljudi obupa zaradi izgubljenih gesel ali dolgih čakalnih vrst za tehnično pomoč. Ministrstvo za digitalno preobrazbo so zato pozvali k okrepitvi svetovalne podpore.

Dodajajo, da bo elektronska identifikacija kmalu nujna tudi za uporabo zdravstvenih storitev prek sistema zVEM, zato bi morala država državljanom omogočiti hitrejšo in bolj uporabniku prijazno pomoč pri uporabi digitalnih storitev.

Parkirišča kot del zasebne lastnine

Pomemben del današnje predstavitve je bil namenjen tudi vprašanju lastništva parkirišč in pripadajočih zemljišč ob blokih. Civilna iniciativa poudarja, da so etažni lastniki po zakonu dejanski lastniki funkcionalnih zemljišč okoli svojih stavb že od procesa lastninjenja v devetdesetih letih.

Po njihovih besedah dolgotrajni sodni postopki niso dokaz pravne nejasnosti, temveč posledica administrativnih zapletov in sistematičnega nasprotovanja Mestne občine Ljubljana. Opozarjajo, da MOL v številnih postopkih nastopa kot nasprotna stran ter z ugovori in pritožbami podaljšuje odločanje o lastništvu parkirišč, zelenic in dostopnih poti.