Reforma italijanskega senata na škodo slovenske manjšine

Zamejskim Slovencem v Italiji reforma italijanskega senata ne bo prinesla nič dobrega. Regija Furlanija Julijska krajina, v kateri živijo Slovenci v Italiji, bo namreč po reformi dobila le dva senatorja namesto sedmih, ki jih je imela do sedaj.

S tako reformo bodo slovenski zamejci skoraj zagotovo izgubili možnost, da bi njihov predstavnik kdaj sedel v senatu, saj v že tako razdrobljeni pokrajini med Trstom in Vidmom, med sedmimi senatorji do sedaj ni imelo možnosti. V Poslansko zbornico je bila Tamara Blažina izvoljena zaradi večinske nagrade v volilnem sistemu.

“To bi bila ponovna klofuta avtonomiji in dostojanstvu avtonomne dežele ter narodni manjšini z njenimi ustavno in mednarodno priznanimi pravicami« piše deželni svetnik Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec.

Še bolj je zadeva čudna, pravi Gabrovec, če primerjamo število senatorjev v Furlaniji z ostalimi manjšimi italijanskimi deželami. Deželi Molise in Basilicata sta veliko manjši a bosta imeli enako število senatorjev. »Dolina Aosta si bo s svojimi 126 tisočimi prebivalci (kar je približno toliko kot Videm…) prav tako zagotovila dva predstavnika v senatu in to s pričo prisotnosti francoske manjšine.« razlaga Gabrovec. Slovensko manjšino pa bo reforma popolnoma zaobšla.

Kaj prinašajo spremembe v senatu?

V italijanskem parlamentu imata Poslanska zbornica in Senat enake pristojnosti, kar pa se bo z novo reformo spremenilo. Tako bo od sedaj naprej o sprejemanju zakonov in zaupnicah vladi odločala le Poslanska zbornica. Senatu bo tako ostalo le glasovanje ob spremembah ustave, volilnega sistema in ratifikacij mednarodnih pogodb.

Reforma namerava skrčiti število senatorjev s sedanjih 315 na 100. Voljenih bo 95 senatorjev po posameznih deželah, od tega 21 iz vrst županov, ostalih 5 pa izbere predsednik republike.

Italijanski premier Matteo Renzi je tako slavil veliki zmago, saj je v senatu 178 članov koalicije glasovalo za, 16 proti, 7 pa se jih je vzdržalo. Velik del opozicije je sejo obstruiral.

To pa je šele prvi polčas, saj mora glasovanje o reformi še dvakrat potrditi Poslanska zbornica in enkrat Senat. Nato bo 2016 razpisan splošni referendum, kjer se bo glasovalo o reformi.