Ruski vojak o temnih plateh napada na Ukrajino: Nočem sodelovati v tej norosti

Uredništvo
'V tej vojni ne vidim pravice': pravi prvi ruski vojak, ki razkriva pravo gnilobo v jedru invazije na Ukrajino. Gre za vojaka padalske eskadrilje Pavla Filatjeva, ki je razumel, da tvega zapor, da bo označen za izdajalca in da se ga bodo nekdanji soborci izogibali. Še lastna mati ga je nagovarjala, naj pobegne iz Rusije, dokler še lahko, a se je kljub temu izpostavil in spregovoril o grozotah in neumnosti ruske invazije.

"V tej vojni ne vidim pravice. Tu ne vidim resnice," je zapisal v enem izmed odlomkov o invaziji na Ukrajino, ki jih je opisal na 141 straneh. Gre za vsakodnevne zapise, kako je bila njegova padalska enota s Krima poslana na celinsko Ukrajino, da bi vstopila v Herson in zavzela pristanišče.

Gre za doslej najbolj podrobno prostovoljno poročilo ruskega vojaka, ki je sodeloval pri invaziji na Ukrajino.

34-letni nekdanji ruski padalec Pavel Filatjev je služil je pri 56. gardnem letalsko-jurišnem polku s sedežem v Feodosiji in se dva meseca boril v južni Ukrajini. Ko je bil hospitaliziran zaradi poškodbe očesa, potem ko je več kot mesec preživel pod močnim ukrajinskim topniškim bombardiranjem blizu Mikolajeva, je zapisal ostre spomine z naslovom 'ZOV' (po prepoznavnih simbolih, narisanih na vozilih ruskih sil) in jih objavil na VKontakte (ruski Facebook).

Bog, če preživim, bom naredil vse v svoji moči, da to ustavim


Opisal je, kako je njegova izčrpana in slabo opremljena enota proti koncu februarja vdrla v celinsko Ukrajino pod točo raketnega ognja, brez konkretne logistike ali ciljev in brez pojma, zakaj vojna sploh poteka. Ni presenetljivo, da je bil zdaj zaradi lastne varnosti prisiljen pobegniti iz Rusije.

»Potreboval sem več tednov, da sem razumel, da na ruskem ozemlju sploh ni bilo vojne in da smo pravkar napadli Ukrajino,« je dejal "Sedeli smo pod topniškim ognjem Mikolajeva. Že takrat sem že mislil, da tukaj delamo bedarije, kaj za vraga potrebujemo to vojno? In res sem pomislil: 'Bog, če bom preživel, bom naredil vse, kar je v moji moči, da to ustavim.«

Apatija med ruskimi vojaki je bila že pred invazijo ogromna


A njegova pot do Ukrajine se je sramotno za vojaka začela že na Krimu. Filatyev prihaja iz vojaške družine. Po prejšnjem obdobju služenja vojaškega roka se je avgusta 2021 ponovno pridružil ruski vojski in se pridružil stari enoti svojega očeta. Čeprav je šlo teoretično za elitno enoto, je ugotovil, da so bivalni pogoji vojakov grozljivi. Ugotovil je, da v barakah njegove enote ni bilo nobenih postelj.

Grozljiva se mu je zdela tudi prehrana v enoti: »hrane ni dovolj za vse, krompir v juhi iz praktično same vode je surov, kruh je star«. Osnovna higiena je bila otežena, ker je bila oskrba z vodo prekinjena, zaradi česar ni bilo delujočih tušev ali stranišč. Filatyev je deset dni čakal celo na uniformo, preden je dobil poletno obleko, a brez čevljev prave velikosti. Na koncu je šel ven in kupil svoje.

V njegovih zapisih je tudi ogromno strani namenjenim nehumanim razmeram, ki so jih imeli vojaki ob usposabljanju. Kot komentira Filatjev, "to ni utrjevanje telesa, to ni nič drugega kot sabotaža lastne vojske." Zato ne čudi, da je apatija med vojaki huda. »Med pogodbenimi vojaki vlada vzdušje apatije in 90 % jih v kadilnicah razpravlja o tem, kako bi čim prej končali svojo pogodbo ... Od številnih častnikov sem slišal tudi, da ne želijo služiti tukaj. Ruska in zastava letalsko-desantne enote sta bili videti, kot da sta šli skozi vojno (šele pred štirinajstimi dnevi sta bili zamenjani) in osebje enote ju je ... zakrpalo, ker je bila že luknja na luknji".

Plenjenje v Hersonu: kot plenjenje Rima s strani barbarov


Zanimive so tudi vrstice, kjer se vojak Pavel spominja prihoda v Herson in tega v kakšnih razmerah so bili tam ruski vojaki zaradi pomankanja osnovnih sredstev in okorele ruske logistike. »Ste že kdaj videli slike plenjenja Rima s strani barbarov? To je najboljši način za opis dogajanja okoli mene. Vsi so bili videti izčrpani in divji in vsi smo začeli brskati po zgradbah v iskanju hrane, vode, tuša in prenočišča; nekateri so začeli grabiti računalnike in vse dragocene stvari, ki so jih našli. Nisem bil izjema: v razbitem tovornjaku sem našel kapo in jo vzel. Začutil sem gnus nad vsem plenjenjem, kljub svojemu divjemu stanju.«

Kam sta izginili ruski plemenitost in duhovnost?


Filatjev se zaveda, da je vojna, ki jo ustvarilo rusko vodstvo, nekakšen začaran krog, kjer so krivi vsi, ki so v njej sodelovali, vendar sam trdi, da je potrebno sedaj popraviti napake. Zato piše tudi o tem, kako naj ruski narod ustavi to morijo.

»Boril sem se v Ukrajini in če nimam pravice reči "Ne vojni", zakaj ima nekdo drug pravico začeti vojno? Naše vojske ne morem vrniti domov, lahko pa delim svoje izkušnje in svoja razmišljanja o sodelovanju v tej vojni in spodbujam sodržavljane, da poskrbijo za svojo državo, ki ima toliko svojih težav. Kje je širina ruske duše? Kam sta izginili naša plemenitost in duhovnost? ... Naši predniki so prelili toliko lastne krvi za svobodo. Morda to ne bo nič spremenilo, vendar nočem sodelovati v tej norosti. Etično bi bilo lažje, če bi nas Ukrajina napadla, resnica pa je, da smo vdrli v Ukrajino in da nas Ukrajinci niso z ničemer povabili.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zmago Jelinčič Plemeniti in Tomaž Krajnc, SNS: Namen levičarjev je uničiti Slovenijo in slovenski narod
  • 06. 03. 2026
Kitajska demografska bomba
  • 10. 06. 2026
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
  • 09. 06. 2026