Sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - spodkopavanje temeljev mednarodnega prava ali novi vetrovi v mednarodni politiki?

ZDA Mednarodnemu kazenskemu sodišču napovedujejo sankcije, številne druge države pa mu obljubljajo »neomajno podporo«. Kakšno je stališče Slovenije?

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden podpisal izvršni ukaz o sankcioniranju Mednarodnega kazenskega sodišča in ga obtožil, da se je neprimerno usmerilo proti ZDA in Izraelu. Ukaz vključuje tako finančne sankcije kot vizumske omejitve proti nedoločenim uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča in njihovim družinskim članom, za katere je bilo ugotovljeno, da so pomagali pri preiskavah ameriških državljanov ali zaveznikov. 

»Nedavni ukrepi Mednarodnega kazenskega sodišča proti Izraelu in ZDA so postavili nevaren precedens, saj so neposredno ogrožali sedanje in nekdanje osebje Združenih držav, vključno z aktivnimi pripadniki oboroženih sil, tako da so bili izpostavljeni nadlegovanju, zlorabi in morebitni aretaciji,« je zapisano v besedilu izvršnega ukaza. 

Ukaz sodišče obtožuje »nelegitimnih in neutemeljenih dejanj, usmerjenih proti Ameriki in našemu tesnemu zavezniku Izraelu«. Navaja nalog za prijetje, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče lani izdalo za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi. Nalog je prvi primer v zgodovini, da je aktualni voditelj velike zahodne sile obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu s strani svetovnega sodišča. 

Trump je sicer že v svojem prvem mandatu trdil, da Mednarodno kazensko sodišče nima »nobene pristojnosti, nobene legitimnosti in nobene avtoritete« v ZDA. Niti Izrael niti ZDA ne priznavata pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ima sedež v Haagu na Nizozemskem, ter nista pogodbenici tako imenovanega Rimskega statuta, ki je ustanovil sodišče. 

»MKS je bilo zasnovano kot sodišče v skrajni sili,« piše v informativnem listu izvršnega ukaza. »Tako Združene države kot Izrael vzdržujeta močan pravosodni sistem in nikoli ne bi smela biti predmet pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.«

Sodišče je bilo ustanovljeno leta 2002 kot zadnja postaja za najhujša mednarodna kazniva dejanja: vojne zločine, zločine proti človeštvu, genocid in agresijo. 125 držav je podpisalo temeljno pogodbo sodišča, Rimski statut. MKS se vključi, ko države ne morejo ali nočejo preganjati zločinov na svojem ozemlju. Najnovejša članica sodišča, Ukrajina, se je uradno pridružila januarja. 

Kakšen bo učinek sankcij? 

Kot poroča Time, natančen učinek sankcij še ni jasen. Trumpov izvršni ukaz se sklicuje na izredna pooblastila iz več različnih zakonov, da ministrstvu za finance ZDA in zunanjemu ministrstvu ZDA omogoči uvedbo posebnih sankcij. Glavni tožilec sodišča Karim Khan je verjetna tarča, prav tako vsi, ki so vpleteni v preiskavo Netanjahuja, vključno s tremi sodniki, ki so izdali naloge za aretacijo. Sankcije bi lahko bile usmerjene tudi na samo sodišče in tako zaustavile njegovo delovanje. 

Trump je v svojem prejšnjem mandatu že uvedel sankcije proti nekdanji tožilki Fatou Bensouda in enemu od njenih namestnikov zaradi njene preiskave domnevnih zločinov v Afganistanu. Preiskava je zajemala kazniva dejanja, ki so jih domnevno zagrešili talibani, ameriške enote in ameriški zunanji obveščevalci iz leta 2002. Trumpove sankcije so Bensoudi onemogočile dostop do kakršnega koli finančnega premoženja sodnih uslužbencev v ZDA ter njej in njeni ožji družini prepovedale vstop v ZDA. Te sankcije je sicer leta 2021 odpravil predsednik Joe Biden. 

»Ne vemo še točnega vpliva, vendar bi lahko delo sodišča zelo otežilo in na nekaterih področjih morda onemogočilo,« je novinarjem povedal nizozemski premier Dick Schoof. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da bo sodišče lahko izpolnilo svoje naloge,« je dejal in dodal, da s Trumpom o sankcijah še ni govoril. 

Številne države obljubljajo »neomajno« podporo  

Več deset držav je po podpisu izvršnega ukaza izrazilo svojo »neomajno podporo« Mednarodnemu kazenskemu sodišču. »Ponovno potrjujemo našo stalno in neomajno podporo neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti Mednarodnega kazenskega sodišča,« je v skupni izjavi zapisala skupina skoraj 80 držav. »Sodišče služi kot ključni steber mednarodnega pravosodnega sistema, saj zagotavlja odgovornost za najhujše mednarodne zločine in pravico za žrtve.«

Države podpisnice prihajajo iz vseh delov sveta, vendar predstavljajo le približno dve tretjini od 125 držav članic sodišča. Med državami, ki so se strinjale z izjavo, so bile Francija, Nemčija in Velika Britanija, tudi Slovenija. Med manjkajočimi so bile Avstralija, Češka, Madžarska in Italija. 

Madžarski premier Viktor Orban je dal jasno vedeti, da podpira Trumpovo potezo. »Čas je, da Madžarska pregleda, kaj počnemo v mednarodni organizaciji, ki je pod sankcijami ZDA! V mednarodni politiki pihajo novi vetrovi. To imenujemo Trumpov tornado,« je Orban zapisal na X. 

»Sankcije so napačno orodje,« pa je dejal nemški kancler Olaf Scholz. »Ogrožajo institucijo, ki naj bi zagotovila, da diktatorji tega sveta ne morejo preprosto preganjati ljudi in zanetiti vojn, in to je zelo pomembno.«

Tudi slovenski premier Robert Golob je ostro obsodil uvedbo sankcij proti sodišču. »Slovenija bo še naprej neomajna podpornica neodvisnosti te osrednje mednarodne kazensko pravne sodne institucije in njenih zaposlenih,« je vlada zapisala na omrežju X. 

Na potezo so se odzvali tudi na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Sporočili so, da Slovenija odločitev ZDA obžaluje. »Pravosodnim inštitucijam in njihovemu osebju je treba v interesu pravičnosti omogočiti, da delujejo neodvisno. Zaščiteni morajo biti pred grožnjami in zunanjimi vplivi,« so zapisali in dodali, da Slovenija zagovarja spoštovanje prava, vključno z mednarodnim pravom, in sodnih odločitev. 

Oglasila se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Zaskrbljujoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi. Obseg sankcij in njihova utemeljitev namreč nista nič drugega kot popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja sodobnih mednarodnih odnosov,« je sporočila. »Zločini proti človeštvu so zločini, ki ne zastarajo in od katerih ne more biti izvzet prav nihče,« je nadaljevala. Ob tem je podprla pobudo držav pogodbenic Rimskega statuta, da stopijo v bran sodišču in vsem njegovim uslužbencem, tudi sodnici iz Slovenije Beti Hohler, ki »naj kljub oviram, ki mu jih nastavlja velesila, nadaljuje svoje delo«.