Si je Poklukar pilatovsko umil roke nad helikopterji?

Vir: Leonardo.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Helikopterja Leonardo sta na poti v Slovenijo. Prvi naj bi prispel oktobra 2027, drugi nekaj mesecev pozneje. A dileme o primernosti helikopterjev in domnevno spornem razpisu kljub temu, da je bila pogodba podpisana, ne potihnejo. Nekateri so na družbenih omrežjih posebej opozorili tudi na zanimivo podrobnost: pogodbe ni podpisal notranji minister Boštjan Poklukar, pač pa prvi mož policije Damjan Petrič. Se skuša minister s tem ogniti odgovornosti, če bi se nakup v prihodnje izkazal za spornega?

Ne Ruplova ne Poklukar, pač pa Petrič

Generalni direktor policije in predstavnik podjetja Leonardo Claudio Vinetti sta pogodbo, težko 37 milijonov evrov z možnostjo povečanja za 30 odstotkov, podpisala v ponedeljek na Brniku. Slovenija bo prvič dobila helikopterja, namenjena izključno reševanju življenj, je ob robu podpisa dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Kljub temu, da gre za helikopterja, namenjena nujni medicinski pomoči, pa Prevolnik Ruplova ni bila podpisnica pogodbe. Še več, podpisnik ni bil niti minister za notranje zadeve, pač pa kar šef policije.

Ključno vprašanje je, kje so sredstva, ki so namenjena nakupu helikopterjev, je za Domovino pojasnil nekdanji notranji minister Vinko Gorenak. Če so na finančnem ministrstvu, bi moral podpisnik biti finančni minister, če so na ministrstvu za notranje zadeve, pa Poklukar.

Prelaganje odgovornosti?

Prav tako bi moral minister za notranje zadeve pogodbo podpisati v primeru, če so sredstva na računu policije. Z njimi po besedah Gorenaka namreč ne razpolaga policija, ki sploh nima svojega računovodstva, pač pa notranji minister.

Gorenak sklepa, da gre za prenašanje odgovornosti na policijo. Če bi se nakup v prihodnje izkazal za spornega, bi prst uperili v generalnega direktorja policije Petriča. Tega pa je bistveno lažje odstaviti kot pa ministra.

Gorenak zato sklepa, da gre za prenašanje odgovornosti na policijo. 

Podpis je sicer v presoji Državne revizijske komisije, ki je prejšnjo sredo kot neutemeljenega zavrnila zahtevek za revizijo, ki ga je podala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Toda ob tem, ko je obelodanil odločitev, je tudi sam predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek izrazil začudenje, katero merilo so jim v presojo podali na KPK.

Revizija ni presojala ključnega

KPK namreč sploh ni izpodbijala tistega, kar je dejansko pripeljalo do izločitve enega izmed ponudnikov, pač pa tisto, kar bi pripeljalo do enakega rezultata. »S tem pravzaprav nisi naredil ničesar,« je komentiral Červek.

Državna revizijska komisija se tako ni ukvarjala s tem, ali je naročnik zakonito določil tudi ostala merila za oddajo javnega naročila in ali je oblikoval tehnične specifikacije. V konkretnem primeru je ponudba Airbus Helicopters Deutschland zavrnjena zaradi štirih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah.

Svoj predrevizijski postopek trenutno sicer vodi tudi Računsko sodišče, prav tako zadevo preučuje Agencija za varstvo konkurence. Pred podpisom pogodbe je stroka namreč opozarjala, da helikopter tega tipa ni idealen za izvajanje nujne medicinske pomoči, saj da nima dovolj prostora za glavo pacienta za izvedbo oskrbe dihalnih poti.

KOMENTAR: Peter Avsenik
Varuhinja v poročanju TVS o helikopterjih ugotovila nespoštovanje standardov

Presoja primernosti helikopterjev je bila tudi predmet številnih medijskih poročanj. V informativnem programu TV Slovenija so se odločili, da jo preverijo kar na terenu. V oddaji Dnevnik je tako 18. septembra novinar pripravil reportažo o helikopterju AW169, ki pa je bila zaradi pristranskosti deležna pritožbe. Da je šlo za odmik od poklicnih meril in programskih standardov, je ugotovila tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev.

Prispevek, ki ga je pripravil novinar Rok Šuligoj, je helikopter prikazoval v izrazito pozitivni luči, kar pa je nekatere gledalce zmotilo, saj ni odgovarjal na ključno vprašanje o skladnosti s predpisanimi standardi. Med temi gledalci je bil tudi kar nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki je posebej opozoril, da informativni program ni namenil ustrezne pozornosti tudi morebitni zakonski spornosti razpisa.

»Leonardo prikazan kot edini pravi«

Kadunc se je zato s pritožbo za nespoštovanje programskih standardov, poklicnih meril in načel novinarske etike obrnil na varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Marico Uršič Zupan. Po oceni nekdanjega direktorja je bila reportaža sporna, saj je prikazovala možnosti le enega od treh možnih helikopterjev in je bila »objektivno v korist le zagovornikom izbrane verzije AW169«, je v pritožbi navedel nekdanji direktor.

Ob opisu helikopterja je bilo namreč izpostavljeno, da ima helikopter prečna nosila in da dostopa izza glave sicer ni, ampak da tega ne potrebujejo, ker se med letom intubacija ne izvaja. »Torej, da imajo prav tisti, ki pravijo, da je helikopter, ki ga je izbrala razpisna komisija, pravi,« opominja Kadunc.

Dejstva, da vse predstavljene možnosti izpolnjuje isti tip z vzdolžnimi nosili, novinar in sogovorniki po pisanju Kadunca niso omenili. Prav tako v reportaži ni bilo omenjeno, da ima vse to tudi drugi helikopter, ki se je prijavil na razpis, torej H145. »Vse to jasno kaže na željo, da se slovenski javnosti prikaže izbrani helikopter kot tisti pravi in da vsi, ki menijo, da bi bilo dobro, da bi reševalci lahko dostopali do pacienta tudi izza glave, nimajo pojma,« je bil kritičen.

Vse to jasno kaže na željo, da se slovenski javnosti prikaže izbrani helikopter kot tisti pravi.

Varuhinja pogreša celovitost

Varuhinja Marica Uršič Zupan je v odgovoru odločitev za reportažo o izbranem helikopterju sicer označila za primerno, saj da je nakup helikopterjev pomemben za reševanje, povezan pa je tudi z veliko vsoto javnega denarja. Glede na zasnovo reportaže v njej tudi ni bilo pričakovati primerjave s konkurenčnim helikopterjem.

A kot opozarja varuhinja, bi TV Slovenija, če v eni reportaži to ni bilo možno, to morala narediti v eni od naslednjih primerljivih informativnih oddaj. Kot poudarja, morajo biti programi RTV Slovenija celoviti, če tega ni mogoče doseči v enem prispevku, pa je treba celovitost zagotoviti z nizom prispevkov na določeno temo.

Ključni odmik od poklicnih meril in programskih standardov po njeni oceni sicer ni bil v reportaži o tem helikopterju, temveč v uredniški odločitvi, da se pripravi reportaža o samo enem, izbranem helikopterju, ne pa tudi o drugem. To bi namreč omogočilo primerjave, javnost pa bi si lahko o vsebini, za katero bo država porabila veliko davkoplačevalskega denarja, ustvarila celovito sliko.

Ključni odmik od poklicnih meril in programskih standardov po njeni oceni ni bil v reportaži o tem helikopterju, temveč v uredniški odločitvi, da se pripravi reportaža o samo enem, izbranem helikopterju, ne pa tudi o drugem.

Vtis pristranskosti

Vtis o pristranskosti je po pisanju varuhinje javnost dobila tudi zato, ker je bil helikopter, ki ga je na razpisu izbralo ministrstvo, predstavljen samo s pozitivnimi lastnostmi, ki so govorile v prid izbiri. Ta in še nekatere druge okoliščine, vključno s finančno odvisnostjo RTV od vlade, so po njeni oceni ustvarile dvom o spoštovanju poklicnih meril na področju nepristranskosti, pa tudi do nespoštovanja programskih standardov.

Varuhinja v svojem mnenju navaja tudi odgovor urednice, ki ji je pojasnila, da ji niso znane osebne povezave avtorja ali drugih oseb, povezanih s pripravo prispevka, z osebami, ki so bile neposredno ali posredno povezane z razpisom, kar bi lahko vplivalo na pristranskost ali videz pristranskosti pri odločitvi za reportažo in pri njeni izvedbi.

Je pa pred dnevi, ko je bil v delu medijev in družbenih omrežij zaradi sodelovanja na novinarski konferenci odvetnika Stojana Zdolška izpostavljen novinar Rok Šuligoj, torej avtor prispevka o helikopterjih, zaokrožila tudi informacija, da naj bi bil zasebni partner predstavnice Svobode za stike z javnostmi. Novinar Rok Šuligoj je na novinarski konferenci Zdolška smel prisostvovati, ni pa želel postaviti vprašanj v imenu kolegice, novinarke Tarče, ki jo je Zdolšek z novinarske konference nagnal. Kot kaže, gre za povezave z Gibanjem Svoboda.

S prošnjo za odziv in pojasnila smo se obrnili na RTV Slovenija in jih objavimo, ko jih prejmemo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike