V Nazarjah »preplavljeni« z zgornjesavinjskim narečjem med Savinjo in Dreto

Dom kulture Nazarje, ki stoji lučaj od sotočja Savinje in Drete, v zavetju starodavnega gradu Vrbovec, je na ponedeljkov večer, 13. aprila, preplavilo zgornjesavinjsko narečje. Obiskovalci prireditve so prisluhnili predstavitvi knjige Ob Savinji in Dreti, ki razkriva bogastvo toponimike, prebivalskih imen in pridevnikov obravnavanega območja, ter si oplemenitili večer z ogledom narečne različice kratkega filma Nazarje – slovenski Nazaret.

Spomin doline, ujet v besede in imena

V prvem delu večera je Solčavan Nejc Slapnik v narečju vodil pogovor z jezikoslovcem dr. Petrom Weissom, strokovnjakom za dialektologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. V prijetni, živahni in tudi duhoviti razpravi, prežeti s številnimi zanimivimi jezikovnimi uvidi, je dr. Weiss predstavil svojo najnovejšo knjigo Ob Savinji in Dreti, ki je nastala na podlagi prispevkov o ustrezni rabi nekaterih krajevnih imen v Zgornji Savinjski dolini, objavljenih leta 2024 v tedniku Savinjske novice. Bogato jezikovno gradivo dopolnjujejo zemljevidi ter skrbno izbrane fotografije, ki bralcu še dodatno približajo kraje, o katerih knjiga pripoveduje.

Delo sodi v okvir domoznanske produkcije, katere temeljni namen je ohranjanje in posredovanje lokalne zgodovine, identitete ter kulturne dediščine določenega prostora, in na ta način vzpostavlja most med preteklostjo in sedanjostjo.

Vsebina je razporejena po krajih, rekah, gorah in posameznih predelih Zgornje Savinjske doline, pri čemer vsak opis prinaša naglašeno obliko krajevnega imena v vseh sklonih, ki ji sledijo natančna razlaga, izvor in tudi nekdanje oziroma starejše oblike imena. S kančkom hudomušnosti lahko pripomnimo, da bomo s pomočjo tega koristnega priročnika končno znali sklanjati ime planote s smučiščem na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp – Golté, Gôlt, Goltém, Golté, na Goltéh, nad Goltmí – kar marsikomu povzroča nemalo težav.

Knjiga se odlikuje na več ravneh kot večplastno in vsebinsko bogato delo. Njena dokumentarna vrednost temelji na sistematično zbranem gradivu in fotografijah, ki pomembno prispevajo k ohranjanju lokalne dediščine. Uvodna poglavja jasno opredelijo namen in metodološki okvir dela, kar bralcu omogoča celostno razumevanje obravnavane tematike. Hkrati publikacija presega okvir suhoparne kronike, saj z zanimivostmi in praktično uporabnostjo nagovarja tudi širši krog bralcev, ne le strokovne javnosti. Prav preplet strokovnega in poljudnega pristopa predstavlja eno njenih ključnih odlik, njena trajna vrednost pa se kaže v skrbnem in doslednem dokumentiranju lokalnega jezikovnega spomina.

Knjiga je lansko leto izšla v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s podporo vseh sedmih zgornjesavinjskih občin in je dostopna tudi v digitalni obliki. Posebno dodano vrednost predstavljajo zvočni posnetki izgovarjave posameznih gesel, do katerih lahko bralec dostopa prek QR-kode tako v tiskani kot v digitalni različici.

S kančkom hudomušnosti pripomnimo, da bomo s pomočjo tega priročnika končno znali sklanjati ime planote Golte – Golté, Gôlt, Goltém, Golté, na Goltéh, nad Goltmí.

Ko narečje zaživi tudi na filmskem platnu

V drugem delu večera se je narečje iz besede preselilo na filmsko platno. Ob lanskoletnem praznovanju 400-letnice Loretske kapele v župniji Nazarje, ki jo je po zaobljubi dal postaviti ljubljanski škof Tomaž Hren, je nastal kratki film Nazarje – slovenski Nazaret. Pod režijo se je podpisal David Janušić, medtem ko je scenarij napisal p. dr. Andraž Arko, ki je obenem tudi producent filma. V projekt je bilo vključenih veliko domačinov, pri njegovi uresničitvi pa so pomembno vlogo odigrali donatorji, zlasti Občina Nazarje z županom Matejem Pečovnikom.

Že ob premieri 4. decembra 2025 se je porodila zamisel, da bi film dobil tudi »lokalpatriotsko« različico v zgornjesavinjskem narečju. Prevajanja besedila v narečje se je lotila jezikoslovka dr. Nataša Terbovšek Coklin, ki je pri delu naletela na več izzivov, zlasti pri izrazih, značilnih za Zadrečko dolino. Besede škofa Tomaža Hrena ostajajo v izvirni interpretaciji dramskega igralca Zvoneta Hribarja, medtem ko pripoved poteka v zgornjesavinjskem narečju, z izrazitejšimi prvinami govora zaselkov spodnjega dela Zadrečke doline.

Film je poleg narečne različice na voljo tudi v desetih tujih jezikih, med drugim v angleščini, nemščini (v interpretaciji igralke, koroške Slovenke Lare Marie Vouk), italijanščini in nizozemščini, kar nagovarja romarje in obiskovalce, ki se ob obisku Zgornje Savinjske doline ustavijo v nazarskem samostanu in si ogledajo njegovo knjižnico z dragocenimi originali, kot sta Trubarjev Novi testament in Dalmatinov prevod Biblije.

Tako kot knjiga Ob Savinji in Dreti je tudi film Nazarje – slovenski Nazaret dostopen na spletu, in sicer v izvirni pripovedni različici Zvoneta Hribarja in v narečni preobleki dr. Nataše Terbovšek Coklin. Obe deli tako na prepričljiv način prispevata k ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine, ne le v lokalnem, temveč tudi širšem slovenskem prostoru.

Film je poleg narečne različice na voljo tudi v desetih tujih jezikih, med drugim v angleščini, nemščini, italijanščini in nizozemščini.

(D247: 56-57)