Vsako onesnaženje kmetijskih zemljišč je vprašanje javnega interesa – ali pač ne?

Kmetje, ribiči in AAG so več let opozarjali na onesnaževanje okolja z betonsko vodo iz gradbišč drugega tira. Po njihovih navedbah se je neustrezno prečiščena voda iz betonarne v Dekanih stekala v melioracijske kanale, jarke in vodotoke ter vplivala na okoliška kmetijska zemljišča in podtalnico. Izpostavljajo, da gre za območje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč v Sloveniji, kjer pridelujejo pomemben delež lokalne hrane. »Kmetijska zemljišča niso le vir pridelave hrane, temveč predstavljajo osnovo za preživetje družin in pomemben del našega okolja. Zato je vsak poseg oziroma onesnaženje teh površin vprašanje javnega interesa,« so poudarili na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica so že pred časom spomnili, da so bili v zadnjih štirih letih priča izpustom betonske vode na kmetijska zemljišča, zaradi česar je prišlo do onesnaženja in oteženega izvajanja kmetijske dejavnosti. Posledice občutijo kmetje, ki na teh površinah pridelujejo hrano in od njih tudi živijo. Kmetje so zato zahtevali hitro, strokovno in celovito sanacijo prizadetih zemljišč. Njihove zahteve so jasne – zahtevajo odstranitev oziroma nevtralizacijo onesnaženega materiala. Po odstranitvi onesnaženega materiala zahtevajo, da se opravi analiza kakovosti tal na šestih točkah – v analizi morajo biti zajete vrednosti pH, klora, kadmija, bakra, svinca, niklja, cinka, živega srebra, kobalta, molibdna in arzena. V kolikor se izkaže, da je onesnaženje še vedno prisotno, bodo zahtevali povračilo škode.

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica so ob tem poudarili, da odgovornost za nastalo škodo ne sme ostati na plečih kmetov. Sanacijo mora zagotoviti povzročitelj onesnaženja oziroma pristojne institucije, in sicer v najkrajšem možnem času. »Od pristojnih pričakujemo transparentno komunikacijo in konkretne ukrepe. Kmetje ne potrebujemo obljub, ampak rešitve,« so pozvali in hkrati pojasnili, da s tem ne želijo povzročiti konflikta, pač pa je njihov cilj zaščita zemlje, okolja in pogojev za varno pridelavo hrane tudi v prihodnje. »Verjamemo, da je mogoče s sodelovanjem stroke, pristojnih institucij in lokalne skupnosti doseči učinkovito sanacijo ter preprečiti podobne dogodke v prihodnje,« so dodali. 

Sanacija območja je bila narejena – kanale so očistili. Ampak to še ni pokazatelj, da tla tam več niso onesnažena. Do analize tal še ni prišlo, v vsakem primeru pa bo škodo težko dokazovati oz. ocenjevati. Tudi zato, ker na kakovost in količino pridelka vplivajo še drugi dejavniki – težko se dokaže, da je bil za slab pridelek kriv visok Ph, če je bila istočasno npr. še suša. Poleg tega je onesnaževanje trajalo štiri leta – pridelka iz preteklih let že zdavnaj ni več.

Da je škodo težko dokazati, se zavedajo tudi v družbi 2TDK, kar se kaže pri njihovem odnosu. Da je težko dokazljivo, je bilo po naših informacijah namreč slišati tudi iz ust odvetnikov te družbe. Je pa zanimivo, da so po objavi v medijih odstranili svojo betonarno – po mnenju nekaterih domačinov so na tak način odstranili tudi dokaze, da čistilna naprava ni bila pravilno zgrajena oz. da ni delovala.

Dvojna merila in odnos države tudi do svoje lastnine

Tudi v tem primeru smo priča dvojnim merilom – medtem ko mora kmet paziti na kup pravil in skorajda na vsako bilko – sicer mora plačati kazen, je tu potekalo 4-letno onesnaževanje brez kakršnih koli posledic. Resda je vzpostavitev drugega tira strateškega pomena za državo, kot so izpostavili tudi v 2TDK, kljub temu pa bi morali biti dolžni po končanem delu opraviti sanacijo oz. lastnino (ali pa naravo) spraviti nazaj v prvotno stanje.

Država ves čas poudarja pomembnost samooskrbe, ob onesnaževanju najboljših kmetijskih površin pa ne ukrepa. Ne le, da ne ukrepa, lahko bi tudi rekli, da jih kar sama mačehovsko uničuje – 2TDK je konec koncev last države. Zanimivo je tudi to, da je na tistem področju kar nekaj zemljišč v lasti kmetijskega sklada. A kako država skrbi za svojo lastnino, se je žal pokazalo že v premnogih tragičnih primerih.

Ob tovrstnih primerih si roke očitno umijejo tudi inšpektorati – na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica so nam povedali, da na odgovor inšpektorata za okolje in prostor čakajo že več mesecev. Na njih so se obrnili, ker so jim na kmetijskem inšpektoratu povedali, da se njih zadeva ne tiče. Češ da oni z vodami ne upravljajo – čeprav so onesnažena tudi kmetijska zemljišča. Da bi ukrepal direktorat za vode, prav tako ni bilo opaziti. Morda se motimo, na vse omenjene institucije bomo naslovili novinarska vprašanja.

Pregled dogajanja – organizacija AGG je na onesnaženje opozorila aprila 2022

Okoljevarstvena organizacija AAG je aprila 2022 opozorila na onesnaženje – do njega je prišlo med vrtanjem dekanskega predora drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Kot so takrat pojasnili v društvu, so delavci naleteli na vodno žilo, vodo, ki je bila pomešana s snovjo za hlajenje svedrov, cementom in laporjem, pa so preusmerili v sistem vodnih kanalov in mlinščic, ki so neposredno povezani z reko Rižano. »Pričakovali bi, da bodo že v fazi priprav poskrbeli za ustrezne lovilce onesnažene vode, kar se bo dogajalo tudi med rednim delovanjem,« so komentirali v Ribiški družini Koper.

O onesnaženju je bila obveščena tudi policija, onesnaženje pa so si šli ogledati odgovorni z Direkcije za vode, Civilna zaščita in drugi pristojni.

V AAG so marca 2023 ponovno opozorili na belo obarvano vodo, ki se je zlivala v Rižano, zaradi prijave je Inšpektorat RS za okolje in prostor spet uvedel postopek proti družbi 2TDK. Okoljevarstveniki so bili v tistem času močno razočarani, saj so jih z inšpektorata ob prvi prijavi obvestili, da tovrstni primeri onesnaženj vode niso med njihovimi najvišjimi prioritetami – češ, da ne ogrožajo življenj.

Na inšpektoratu za okolje in prostor so za Delo sicer povedali, da so že ob prvem primeru začeli inšpekcijski postopek pri družbi 2TDK. Izdali so jim tudi odločbo, da morajo za odpadno vodo zagotoviti ustrezno odvajanje in prečiščevanje – kar naj bi družba nato tudi zagotovila. Ponovno prijavo so nato prejeli februarja 2023, a takrat inšpekcijskega postopka še niso zaključili.

V 2TDK so očitke zavrnili in zagotovili, da vplive gradnje na okolje ves čas spremljajo ter redno izvajajo monitoring voda. Navedli so, da so meritve na čistilni napravi pri Rižani pokazale, da voda ustreza predpisanim kriterijem. Predsednik koprske komisije za spremljanje gradnje drugega tira Jadran Bajec je pojasnil, da belo obarvano vodo povzroča spiranje laporja, ne strupene snovi. Potrdil pa je, da zadrževalnik za deževnico in mulj ni deloval, kot bi moral – zato je komisija na to opozorila 2TDK.

V letnem poročilu za leto 2024 je 2TDK navedel, da vplive gradnje na okolje ves čas spremlja na vseh gradbiščih, s posebnim poudarkom na površinskih vodah. Zapisali so, da redno izvajajo monitoring, spremljajo vodotoke tudi z video nadzorom ter se ob izrednih dogodkih odzovejo z ogledi na terenu. »Ker se zavedamo pomena stanja vodotokov na omenjenem območju, redno spremljamo stanje vodotokov v bližini najbolj aktivnih gradbišč /.../, v primeru izrednih dogodkov pa se odzovemo z ogledi na terenu s strani angažiranih strokovnjakov v najkrajšem možnem času,« so zapisali ter zatrdili, da se aktivnosti monitoringa izvajajo redno in ažurno. 

Se je monitoring res izvajal redno in ažurno? »V četrtek sem bil s centra za obveščanje obveščen o domnevnem onesnaženju voda z gradbišča drugega tira pod viaduktom pri Gabrovici. Zadevo sem si na terenu ogledal. Bil je prisoten tudi prijavitelj Miran Pečenik, ki nas je vodil do kraja onesnaženja,« je za Primorske novice letos februarja povedal ribiški čuvaj Miha Bertok. Družba 2TDK pa je še naprej zatrjevala, da meritve ne kažejo preseganja dovoljenih vrednosti in da gre predvsem za vizualni pojav posledic dežja.

Začasne betonarne ni več, a težave ostajajo

Okoljski inšpektorat je 6. marca letos družbi 2TDK odredil več ukrepov za prenehanje odvajanja neprečiščenih odpadnih voda z območja betonarne na portalu T8 Koper ter za zagotovitev ustreznega delovanja čistilne naprave. Na kontrolnem pregledu aprila je inšpektorica ugotovila, da betonarna ne obratuje več, zato iz tega vira ne prihaja več do onesnaževanja, 2TDK pa je napovedal tudi čiščenje melioracijskih kanalov. V družbi so ob tem navedli, da med gradnjo občasno zaznavajo posamezna odstopanja, vendar po ocenah njihovih strokovnjakov ta niso bistveno vplivala na kmetijska zemljišča ali vodotoke.

Kot smo že omenili, so kmetje opozarjali različne inšpekcije, vendar dolgo ni nihče ukrepal. Kmetijska svetovalka iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Urška Klančar je na novinarski konferenci – ki je bila predvsem posledica ignorance družne 2TDK in vseh pristojnih – od 2TDK zahtevala,  da po čiščenju z analizo tal dokaže, da je onesnaženje povsem odstranjeno. Kmetje so tako po končani gradnji zahtevali, da izvajalec očisti kanale in odstrani betonski mulj, ki ga je bilo ponekod v kanalih tudi do pol metra – Urška Klančar je na novinarski konferenci opozorila na paradoks – ob čiščenju kanalov izvajalci niso smeli povsod posegati v brežine, ker je tam življenjsko okolje zaščitene žabe. Čiščenje je bilo torej problematično, izlivanje betonske vode pa ne?

Težave so seveda zaznali tudi člani Ribiške družine Koper. Betonska voda in druge gradbiščne odpadne vode naj bi se stekale v vodotoke na območju Rižane, Glinščice in Osapske reke. Po navedbah ribičev je v nekaterih vodotokih v zadnjih letih opazno upadlo vodno življenje, zato so zahtevali neodvisno strokovno oceno okoljskih posledic in povračilo nastale škode. »Primer drugega tira jasno kaže, zakaj so nova evropska pravila o spremljanju onesnaževanja voda tako pomembna. Učinkovito spremljanje kakovosti voda, zgodnje odkrivanje onesnaženja in neodvisen nadzor lahko preprečijo dolgoročne posledice za okolje, zdravje ljudi, kmetijstvo in biotsko raznovrstnost,« so zapisali v AAG, kjer so podprli zahteve lokalnih prebivalcev, kmetov in ribičev. 

»Gre za najboljša kmetijska zemljišča v državi, na katerih kmetje pridelujejo najboljšo hrano na našem območju. Absurdno je, da se je prav tam štiri leta dogajalo onesnaženje z betonsko vodo. Betonarno za drugi tir so postavili v neposredni bližini kmetijskih zemljišč v Dekanih, čistilna naprava pa, kot kaže, ni delovala, kot bi morala – saj je betonska voda tekla v kanale in melioracijske jarke tik ob kmetijskih zemljiščih, pa tudi v podtalnico,« je v začetku junija opozorila Klančarjeva. Izpostavila je, da ima beton visoko vrednost pH, kar onemogoča kakovostno kmetovanje. Poleg tega verjetno vsebuje tudi ostanke kovin, ki na kmetijska zemljišča ne sodijo.

Klančarjeva je izpostavila, da je osnovna gospodarska dejavnost prav kmetijstvo. Če ni hrane, ne more biti nobene druge dejavnosti – tudi delavci, ki gradijo tire, morajo jesti. Država bi tako morala poskrbeti, da z megalomanskimi projekti ne uničuje kmetijstva. Medtem ko je občina Koper v tem primeru stopila na stran kmetov in občanov, pa se je na drugi strani žal pokazal mačehovski odnos države. »Kmetje soustvarjajo in ohranjajo naravo, če ne bi bilo kmetijskih zemljišč, tudi ne bi bilo teh kanalov, v katerih med drugim domuje zaščitena žaba,« je poudarila kmetijska svetovalka.