»Bruselj« je zmagal proti večini v lastnemu parlamentu: nadzor zasebnih sporočil se vrača

Evropski parlament dokončno potrdil podaljšanje t. i. »Chat Control 1.0«, kar pomeni začasne potrditve izjeme pravil o zasebnosti elektronskih komunikacij, ki tehnološkim velikanom, kot so Meta, Google in Microsoft, dovoljuje prostovoljno samodejno skeniranje nešifriranih zasebnih sporočil v iskanju gradiva spolne zlorabe otrok (CSAM). Ureditev bo veljala do leta 2028 oziroma dokler EU ne sprejme trajne uredbe. Večina poslancev Evropskega parlamenta je bila proti. Pa vendarle je zakon, ki dovoljuje skeniranje zasebnih sporočil milijonov Evropejcev, danes obveljal, vendar zaradi pravila, ki ga malokdo pozna.

Najbolj nenavaden del zgodbe niti ni sama vsebina zakona, temveč način, kako je bil sprejet, saj je več poslancev glasovalo PROTI podaljšanju kot ZA njega, vendar je bilo podaljšanje sprejeto.

Kako je mogoče, da je izgubljena stran zmagala

Rezultat glasovanja je na prvi pogled matematično protisloven, v resnici pa je posledica posebnega proceduralnega pravila. Ker je zadeva v t. i. drugi obravnavi zakonodajnega postopka, poslanci predloga niso mogli zavrniti z navadno večino navzočih, potrebovali bi namreč absolutno večino »vseh 720 poslancev parlamenta«, torej najmanj 361 glasov.

Rezultat glasovanja je na prvi pogled matematično protisloven, v resnici pa je posledica posebnega proceduralnega pravila.

Proti podaljšanju je glasovalo 314 poslancev, za pa 276, 17 je bilo vzdržanih. To pomeni, da je bila večina glasujočih jasno proti, a 314 glasov ne zadošča za zahtevanih 361. Ker prag ni bil dosežen, se je zakon avtomatsko štel za sprejetega, ne glede na to, da ga je večina zavrnila.

BREAKING:

The European Parliament just passed Chat Control 1.0

A proposal to stop the new law, which will allow big tech companies to voluntarily scan all private messages, needed an absolute majority of 361 voted but received only 314 votes.

As it was the last day before… pic.twitter.com/YPZGM7FHRe

— Visegrád 24 (@visegrad24) July 9, 2026

🇪🇺 The EU just passed Chat Control 1.0 in Brussels.

Platforms can now scan your private messages again, officially "voluntary," in practice blanket surveillance.

Here's the democratic scandal: 314 MEPs voted against it. Only 276 voted for it.

It passed anyway... because an… pic.twitter.com/hLO1WR8nwB

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) July 9, 2026

Podoben scenarij se je ponovil tudi pri poskusu omilitve besedila. Amandma, ki bi skeniranje omejil samo na osebe, ki jih je za osumljene že označilo sodišče, je prejel 322 glasov za in 255 proti. Spet je bilo izglasovano z večino, a znova ne dovolj za zahtevanih 361 glasov, zato tudi ta poskus omilitve ni uspel.

Pot do danes: zavrnitev, molk, nato nenaden obrat

Zgodba se je začela marca, ko je parlament po dramatičnem glasovanju (311 glasov proti, 228 za) zavrnil podaljšanje iste izjeme. Ker takrat ni šlo za drugo obravnavo, je zadostovala navadna večina — in izjema je 4. aprila 2026 formalno prenehala veljati.

Zgodba se je začela marca, ko je parlament po dramatičnem glasovanju (311 glasov proti, 228 za) zavrnil podaljšanje iste izjeme.

Zdelo se je, da je zadeva zaključena. A konec junija je Svet Evropske unije sprejel novo pogajalsko izhodišče in zadevo vrnil nazaj v parlament, tik pred poletnimi počitnicami, ko je prisotnost poslancev tradicionalno nižja. V torek, 7. julija, je parlament s 331 glasovi za, 303 proti in 11 vzdržanimi potrdil obravnavo po nujnem postopku, kar je zadevo formalno vrnilo v drugo obravnavo fazo, v kateri velja pravilo o 361 glasovih.

Dva dni kasneje, v četrtek, je bila usoda zakona s tem pravzaprav že zapečatena.

Nekdanji poslanec Evropskega parlamenta in dolgoletni zagovornik digitalne zasebnosti Patrick Breyer je odločitev označil za farso, ki škoduje demokraciji, saj po njegovih besedah zakon napreduje proti volji večine glasujočih poslancev.

🇩🇪EU-Parlament lässt #Chatkontrolle 1.0 trotz Mehrheits‑Nein (314:276) passieren – Massenscans privater Chats bis 2028 erlaubt. Betroffene warnen. Meine Einordnung und warum das der falsche Weg ist 👇https://t.co/hfNOYxDDLb#Demokratiefail

— Patrick Breyer #JoinMastodon (@echo_pbreyer) July 9, 2026

Kaj to pomeni za navadnega uporabnika v Sloveniji

Za uporabnike v Sloveniji sprememba pomeni vrnitev na stanje, kakršno je veljalo pred aprilom 2026:

• Nešifrirana sporočila, Messenger, Instagram DM brez šifriranja, Gmail, iCloud Mail, Discord, Snapchat, Skype, klepet na Xboxu in podobno, lahko platforme še naprej prostovoljno samodejno primerjajo z bazo znanih fotografij in videoposnetkov zlorabe otrok, občasno pa tudi analizirajo besedilo zaradi suma »nagovarjanja« otrok (t. i. grooming).
• Šifrirana sporočila, kot jih imajo Signal in WhatsApp z omogočenim šifriranjem od konca do konca, iMessage, Telegramovi tajni klepeti, s tem podaljšanjem ostajajo nedotaknjena. Platforme jih tehnično ne morejo brati, zakon pa od njih tudi ne zahteva, da bi šifriranje zlomile.
• Za slovenska podjetja ukrep ne prinaša novih obveznosti, določba je namenjena predvsem velikim mednarodnim ponudnikom komunikacijskih storitev.

Preprosto povedano: kdor uporablja šifrirane aplikacije z zaklenjenimi pogovori, pri lastni uporabi ne bo opazil ničesar. Kdor uporablja navadne, nešifrirane klepete pri ameriških ponudnikih, pa se vrača v enak položaj, kot je veljal pred aprilom. Sporočila so lahko samodejno pregledana, ne da bi za to obstajal konkreten sum ali sodna odredba.

Kaj pomeni »prostovoljno«?

Beseda »prostovoljno« v tem kontekstu ustvarja napačen vtis, da gre za nekaj redkega ali izjemnega. V praksi pomeni: zakon podjetij ne prisili v skeniranje, jim pa to izrecno dovoli in jih pravno zaščiti, če se zanj odločijo. Velika podjetja, kot so Meta, Google in Microsoft, tehnologijo za to t. i. »hashing znanih slik« uporabljajo že leta in so jo aktivno uporabljala ves čas, ko je bila izjema veljavna.

Kaj sledi: to je bila samo prva bitka

Današnja odločitev zadeva izključno začasno ureditev, imenovano Chat Control 1.0. Vzporedno že vrsto let potekajo pogajanja o trajni uredbi CSAR, znani kot »Chat Control 2.0«, ki bi lahko uvedla dodatne, strožje ukrepe. V svoji prvotni obliki iz leta 2022 je vključevala celo obvezno skeniranje šifriranih sporočil, kar je bilo zaradi odpora več držav, med njimi Nemčije, Nizozemske, Poljske in Avstrije že umaknjeno iz pogajanj.

Toda razprava o obsegu ukrepov in obveznem starostnem preverjanju se nadaljuje. Pogajanja o tej trajni ureditvi naj bi se po poletnem premoru nadaljevala septembra.

Današnje podaljšanje daje pogajalcem dodatni dve leti časa. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je veliko globlje od tehničnih podrobnosti algoritmov. Kaj pomeni za demokratično legitimnost, če odločitev, ki jo je izvoljeni parlament dvakrat jasno zavrnil, na koncu vseeno obvelja zaradi pravila, ki v navadnih razmerah nikoli ne pride v poštev?

Razprava o obsegu ukrepov in obveznem starostnem preverjanju se nadaljuje.