Avstrija zaostruje boj proti političnemu islamu: na mizi prepoved Muslimanske bratovščine in strožji ukrepi

Avstrija je z novim šolskim letom naredila pomemben korak pri zaostrovanju politike do političnega in legalističnega islamizma. Od 1. septembra velja prepoved islamskih naglavnih rut za dekleta do 14. leta, vlada pa pripravlja tudi zakonodajo, s katero želi omejiti oziroma prepovedati delovanje islamističnih organizacij. Ministrica Claudia Bauer med drugim zagovarja prepoved Muslimanske bratovščine.

Avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Christiana Stockerja je odprla novo poglavje v razpravi o odnosu med vero, integracijo, varnostjo in demokratičnim ustrojem države. V ospredju je priprava zakonodaje proti tako imenovanemu političnemu islamu, pri čemer želi vlada poseči tudi proti organizacijam, za katere ocenjuje, da poskušajo islamistične ideje uveljavljati znotraj evropskih institucij in družbe.

Ministrica za integracijo in verske zadeve Claudia Bauer (ÖVP) je napovedala prizadevanja za prepoved Muslimanske bratovščine in drugih islamističnih organizacij. Avstrijska vlada pri tem pripravlja širši paket ukrepov, ki naj bi posegel na področja društvenega, verskega, azilnega in tudi zbirnega prava.

Bauerjeva je opozorila, da je posebnost političnega oziroma legalističnega islamizma prav v tem, da se lahko postopoma širi tudi prek institucij, ki na prvi pogled niso povezane z ekstremizmom. Ob tem je zahtevala jasnejšo opredelitev do meje med legitimnim verskim delovanjem in političnim islamizmom.

Varnostna služba opozarja na vpliv Muslimanske bratovščine

Razprava ni nastala v vakuumu. Avstrijska Direkcija za državno varnost in obveščevalno dejavnost (DSN) je konec avgusta objavila ugotovitve glede organizacije DERAD, ki je delovala na področju deradikalizacije.

Po oceni DSN obstajajo indici o vplivu Muslimanske bratovščine na organizacijo. Zaradi tega je ministrstvo za pravosodje prekinilo sodelovanje z DERAD, DSN pa je napovedala zahtevo za izključitev organizacije iz avstrijske mreže za preprečevanje ekstremizma in deradikalizacijo.

Avstrijsko notranje ministrstvo pri tem politični oziroma legalistični islam opredeljuje kot prizadevanja za dolgoročno spreminjanje družbenih in političnih struktur v skladu z islamističnimi ideologijami. Muslimansko bratovščino pa uvršča med mednarodno usmerjena gibanja političnega islama.

Prav primer DERAD je za avstrijsko vlado pomemben, saj kaže, zakaj želi podrobneje preverjati tudi organizacije, ki delujejo na področju integracije, preprečevanja radikalizacije in socialnih programov.

Stocker: politični islam naj bi bil nezdružljiv z demokracijo

Kancler Christian Stocker je že konec avgusta podprl ustavno prepoved političnega islama. Vlada zdaj išče pravno izvedljivo rešitev, ki bi prestala tudi ustavnopravno presojo.

Ministrica Bauerjeva je napovedala, da bo predlog čim prej uskladila s koalicijskima partnerjema SPÖ in NEOS. NEOS je ob tem poudaril, da podpira ukrepe, ki povečujejo varnost, vendar mora biti morebitna prepoved pravno jasno opredeljena in izvedljiva.

To je pomembna razlika: prepoved političnega islama še ni veljavna zakonodaja, ampak je predmet priprave in političnega usklajevanja. Avstrijski parlament je sicer že letos obravnaval predloge za zakonske ukrepe proti strukturam političnega islama.

Hkrati že velja prepoved naglavnih rut za dekleta do 14. leta

Medtem je drugi ukrep že začel veljati. Od začetka šolskega leta 2026/27 dekleta do dopolnjenega 14. leta v avstrijskih javnih in zasebnih šolah ne smejo nositi naglavne rute, ki po islamski tradiciji pokriva glavo. Zakon je začel veljati 1. septembra.

Od začetka šolskega leta 2026/27 dekleta do dopolnjenega 14. leta v avstrijskih javnih in zasebnih šolah ne smejo nositi naglavne rute, ki po islamski tradiciji pokriva glavo.

Ukrep je avstrijska politika utemeljila predvsem z zaščito otrok, samostojnosti deklet in preprečevanjem pritiskov, povezanih z verskimi oziroma družinskimi pričakovanji.

Pri kršitvah je predviden postopen pristop. Najprej sledijo pogovori z učenko in njenimi starši, nato lahko vključijo šolske in druge pristojne službe. Pri ponavljajočih se kršitvah je predvidena globa od 150 do 800 evrov, v primeru neplačila pa tudi nadomestna zaporna kazen do dveh tednov.

Prepoved ne velja pri pouku zunaj šolskih prostorov, pri nekaterih šolskih prireditvah zunaj šole in pri pouku na domu.

Ustavno sodišče bo imelo pomembno besedo

Ukrep je že sprožil pravne polemike. Avstrijsko ustavno sodišče je julija zavrglo prve zahteve za presojo, vendar ne zato, ker bi vsebinsko potrdilo ustavnost prepovedi. Takrat dekleta, ki so zahtevo vložila, še niso bila neposredno prizadeta, saj zakon še ni veljal.

To pomeni, da se lahko po začetku veljavnosti odpre pot do vsebinske ustavne presoje. Prav to pričakuje tudi Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ), ki je ukrep označila za diskriminatoren in napovedala pravne korake.

Podoben ukrep je Avstrija sprejela že leta 2019 za mlajše deklice, vendar ga je ustavno sodišče leta 2020 razveljavilo.

Muslimanska skupnost: proti ekstremizmu, vendar tudi proti posploševanju

Zaostrovanje politike je sprožilo tudi odziv muslimanskih predstavnikov. IGGÖ poudarja, da zavrača vse oblike ekstremizma in radikalizacije, hkrati pa opozarja, da ni dopustno celotne muslimanske skupnosti postavljati pod sum zaradi delovanja posameznih organizacij.

Deset islamskih verskih skupnosti pod okriljem IGGÖ je v skupni izjavi zavrnilo »pavšalne sume« in zahtevalo konkretne dokaze, kadar se govori o radikalizaciji. Ob tem so poudarili svojo zavezanost ustavi, pravni državi in sodelovanju z državnimi institucijami.

Bauerjeva je nato svoje prvotne izjave dodatno pojasnila in zatrdila, da prepoved IGGÖ kot takšne ni predvidena. Opozorila pa je, da IGGÖ združuje različne organizacije in da je treba posamezne morebitne radikalne strukture obravnavati posebej.

Avstrija želi jasno mejo med vero in političnim islamizmom

Avstrijski primer odpira vprašanje, s katerim se sooča vse več evropskih držav: kje se konča svoboda veroizpovedi in začne politično gibanje, ki želi spreminjati demokratični in pravni red države?

Prav na tej točki bo največji preizkus nove avstrijske zakonodaje. Država ima pravico in dolžnost ukrepati proti ekstremizmu, nasilju in organizacijam, ki želijo spodkopavati ustavni red. Hkrati pa mora biti zakonodaja dovolj natančna, da ne poseže v pravice ljudi zgolj zaradi njihove vere.

Kje se konča svoboda veroizpovedi in začne politično gibanje, ki želi spreminjati demokratični in pravni red države?

Avstrijska vlada zato ne želi ostati samo pri simbolnih ukrepih. Poleg prepovedi naglavnih rut za mlajša dekleta pripravlja širši pravni okvir proti političnemu islamu, medtem ko varnostne službe že preverjajo morebitne povezave med posameznimi organizacijami in islamističnimi gibanji.

Avstrija tako postaja eden vidnejših evropskih laboratorijev za vprašanje, kako daleč lahko država poseže v imenu varnosti, integracije in zaščite otrok – ter kako hkrati ohraniti versko svobodo in načela pravne države.