Sveta Brigita Švedska – mistkinja in sozavetnica Evrope

Danes, 23. julija, goduje sveta Brigita Švedska, ki se je rodila kot Birgitta Birgersdotter okoli leta 1304 na Švedskem in umrla 23. julija 1373 v Rimu. Sveta Brigita Švedska je poleg svetega Benedikta, svetih bratov Cirila in Metoda, svete Katarine Sienske in svete Edith Stein sozavetnica Evrope. Sveta Brigita Švedska je mati svete Katarine Švedske.

Življenje

Sveta Brigita Švedska je najbolj znana švedska svetnica. Rodila se je Birgerju Perssonu, enemu najbogatejših veleposestnikov dežele, in Ingeborg Bengtsdotter, katere rod je vodil vse do švedskih kraljev tiste dobe.

Brigita se je pri trinajstih letih poročila s plemičem Ulfom Gudmarssonom in mu rodila osem otrok; štiri sinove in štiri hčere. Druga hči je danes znana kot sveta Katarina Švedska. Brigita je postala znana po svojem usmiljenju do neporočenih žena in njihovih otrok. Leta 1341 sta se z možem odpravila na romanje v Compostelo.

Kmalu potem, ko sta se leta 1344 vrnila z romanja, je mož Brigite umrl. Po tej izgubi se je Brigita pridružila tretjemu redu svetega Frančiška in se posvetila skrbi za bolne in revne ter molitvi.

Nekje v tem času se je v njej izoblikovala zamisel, da bi ustanovila krščansko skupnost, ki je postala Red Najsvetejšega Odrešenika oziroma red brigitink, katerega glavni samostan je bil v Vadsteni. Največja značilnost tega reda je bila, da so bili njegovi samostani dvojni, torej da so v njih bivali tako redovniki kot redovnice, ločeni so bili le s križnimi hodniki. Redovniki in redovnice tega reda so živeli skromno in so morali vso presežno imetje razdeliti med uboge. Lahko pa so posedovali neomejeno število knjig.

Svetega leta 1350 je Brigita pozvala od kuge trpečo Evropo, naj se poda na romanje v Rim. Spremljali jo je njena hči Katarina in nekaj duhovnikov. Namen romanja je bil tudi, da bi papež priznal red brigitink, kar pa ni bilo tako preprosto, saj je papež v tistem času živel v izgnanstvu v Avignonu. Tako je Brigita morala čakati, da se papež iz izgnanstva vrne v Rim, za kar si je že dolgo časa prizadevala.

Čakala je precej dolgo. Blaženi papež Urban V. je leta 1370 med svojim kratkim poskusom selitve v Rim potrdil vodilo reda brigitink. Toda Brigita je v tem času v Rimu že postala priljubljena s svojo ljubeznivostjo in dobrimi deli. Z izjemo nekaj romanj, med katere sodi tudi romanje v Jeruzalem leta 1373, je Brigita živela v Rimu do svoje smrti 23. julija 1373. V tem času si je še posebej prizadevala za cerkveno reformo.

Brigita je vsakodnevno obiskovala sveto spoved in imela žareč obraz. Najprej so jo pokopali v Rimu, potem pa so njene posmrtne ostanke prepeljali na Švedsko.

Papež Bonifacij IX. je leta 1391 Brigito razglasil za svetnico.

Videnja

Ko je bila Brigita stara deset let, je imela videnje Jezusa, ki je visel na križu. Ko ga je vprašala, kdo je z njim tako ravnal, ji je odgovoril: »Tisti, ki me prezirajo in zavračajo mojo ljubezen do njih.«

Od tega trenutka naprej je Jezusovo trpljenje postalo središče njenega duhovnega življenja. Razodetja, ki so od otroštva svete Brigite postajala pogostejša, in knjiga, ki jo je napisala, Nebeška razodetja, so bila v srednjem veku zelo moderna. Sveta Brigita je bila za nekatere slavna, za druge pa kontroverzna oseba.