Prva (socialistična) zmota vlade

Medtem ko se končujejo počitnice, ki so tokrat za politiko prišle z zakasnitvijo, se novi vladi na obzorju kaže prvi večji samopovzročeni kiks. Vlada in parlamentarna večina (SDS, NSi in Demokrati) so se z modrim molkom in neodzivnostjo spretno ognili politični čeri po imenu Nataša Pirc Musar. Le še Žan Mahnič si je še pripravljen mazati svoje ime s tem, ko se ukvarja z Musarjevo. Povsem brez potrebe. Musarjevo lepo obdelujejo mediji in sedaj tudi že mednarodna javnost in politika tako, da je povsem kompromitirana.

Vlada tokrat nastavlja mino kar sama sebi, in sicer z zakonom o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, katerega javna obravnava se je zaključila 17. avgusta 2026. Ministrstvo pa sedaj pregleduje pripombe in se bo posvetovalo tudi z Banko Slovenije. Ta po pričakovanju ni zadovoljna.

Moja laična pripomba in komentar, kako bi Švicarji reagirali na tak zakon, pa je naslednji. Ta zakon ni dober, ker ne zdrži švicarskega standarda in v tem delu pomeni pot v napačno smer. Seveda lahko razumemo dobre namene g. Širclja in njegove ekipe na ministrstvu za finance, pa vseeno argumentirajmo začeto misel.

Od zmerno desne vlade nihče ne pričakuje, da bo uvajala zakone, ki bodo zasebnim podjetjem diktirali, kako naj vodijo poslovno politiko do svojih klientov. Da to počne Luka Mesec in ostala ekstremno leva kompanija z Golobom na čelu, je jasno. To je nenazadnje njihova politična filozofija. Da bo poslovanje z zasebnimi podjetji diktirala desna vlada, pa je absolutno nasprotje temelju desnih strank. Ta ukrep je socialističen, ker si politika domišlja, da se ima pravico vtikati v zadeve (posle) dveh zasebnikov.

Ni zastonj kosila. Zmerno desni minister za finance bi moral biti prvi, ki bi moral razumeti najbolj osnovno ekonomsko, pa tudi fizikalno dejstvo, da zastonj (brezplačnega) kosila ni. Vedno in povsod vse plačajo potrošniki. Noben posel ne more delovati, če ne prinaša dobička, sicer lastnik podjetje zapre. Z minusom ni še nikoli nihče uspel delati. Banke bodo dejstvo, da morajo nuditi brezplačno infrastrukturo in storitve določenemu sloju ljudi, 'izenačile' tako, da bodo nekje drugje podražile storitve za nekoga drugega. Na slovenskem in evropskem finančnem trgu obstaja dovolj bank, da lahko sklepamo, da so njihove marže za operiranje maksimalno nizko.

Če pa minister sumi, da prihaja do kartelnih dogovorov o cenah storitev med bankami, potem ta zakon ni primeren odziv na take manipulacije trga. Ta zakon morebitnih kartelnih dogovorov ne bo izničil. Kartelne dogovore lahko izniči aktivacija primernih inštitucij in povečanje konkurence na trgu finančnih storitev.

S tem, ko bodo banke prisilili v brezplačne storitve na eni strani, bodo banke prisilili, da podražijo druge storitve, recimo transakcije ali pa obresti. S tem pa tvegajo, da bodo naredili banke manj konkurenčne na poslih, ki so potencialno mnogo bolj pomembni, recimo za gospodarstvo, kjer vlada večja medbančna konkurenca in kjer so igralci mnogo bolj fleksibilni. Na koncu zna biti vse skupaj dražje tudi za tiste, ki naj bi nekaj dobili zastonj.

Nismo več konec 19. ali v 20. stoletju, da bi bil fizičen dostop do denarja nujen. Zakon deluje kot da nismo v 21. stoletju, ko je vse digitalizirano in fizičnega denarja sploh ne potrebujemo. Ta zakon deluje tako, kot da morajo ljudje še vedno zajahati konja in se z njim odpraviti na šest ur trajajočo pot do banke v mestu. Vlada bi za ljudi naredila mnogo več, če bi organizirala tečaje uporabe »digitalnega« denarja in informacijskih tehnologij na področjih, kjer mislijo, da je to potrebno. Za konservativne vlade je mnogo bolj primerno, da ljudi učijo biti samostojni, kot pa da jih delajo odvisne od države.

Pri tem ne skrivam tega, da sem na tem področju absolutni laik. Pa vendar, če nek laik, ki se na določeno področje ne spozna, lahko vidi mnogotere probleme, potem si lahko samo predstavljamo, koliko neumnosti v tem zakonu vidi Banka Slovenije, ki ima neskončno več podatkov in analitike kot nek posameznik.

Predsednik John F. Kennedy je nekoč povedal, da zmota postane napaka, ko je nismo pripravljeni popraviti. Ta predlagani zakon je trenutno zmota, ker še ni sprejet. Nobenega smisla ni, da se ga spremeni v napako. Ta zakon povsem nasprotuje duhu ekonomskega liberalizma, ki je temelj konservativnih in klasičnih liberalnih strank, kamor se (samo)uvršča ta vlada. Politika konservativnih in klasičnih liberalnih strank je taka, da se ne vtika v zasebne zadeve, ki jih odlično ureja prosti trg. V Švici bi za ta zakon dobili nezadostno oceno in bi zaradi tega tudi grobo pogorel na referendumu, ker pomeni nedopustno centralizacijo ekonomije in pretiranega vmešavanja države. Verjamem, da minister za finance dobro razume, da reguliranje cen ni nikoli delovalo, ne deluje in nikoli ne bo delovalo. S tem zakonom pa se uvaja prav to in s tem se uničuje prosto tržišče, ki je temeljni koncept konservativizma. Posledice se bodo vrnile kot bumerang. Moralo se bo (1) uvesti še dodatno regulativo za popravljanje posledic regulative ali (2) bodo primorani predlagatelji priznati, da je bila to slaba ideja. V obeh primerih bodo predlagatelji čez čas izpadli nestrokovno.

Moj predlog je, da predlagatelji ta zakon potihem opustijo, ker tvegajo nalepko socialističnosti, na nivoju Luke Mesca. Vlada celokupno dela zelo dobro, zato je škoda, če ne bi bila pripravljena popraviti te zmote in se izogniti tej nesmiselni napaki, še posebej, ker ima tako eleganten izhod, da lahko projekt preprosto brez škode in potihem zamrzne ali opusti.