Energetski boni pred zimo?

Dražji energenti in stanovanjski stroški povečujejo pritisk na družinske proračune prav pred začetkom ogrevalne sezone. Ekonomist dr. Matej Lahovnik med možnostmi dodatne pomoči omenja energetske bone za najranljivejše, če bi se razmere zaostrile. Medtem del predvidenih davčnih razbremenitev ostaja vezan na usodo interventnega zakona. Vlada mora ob iskanju pomoči gospodinjstvom upoštevati tudi javne finance: primanjkljaj sektorja država je v prvem polletju dosegel približno 1,4 milijarde evrov.

Septembrska inflacija kaže, da draginja še naprej posega predvsem v izdatke, ki se jim gospodinjstva težko izognejo. Ogrevanje, elektrika, komunalne storitve in prevoz predstavljajo pomemben del mesečnih stroškov. Njihovo zviševanje posebej prizadene ljudi z nizkimi dohodki, upokojence in družine, ki že zdaj večino prihodkov namenjajo osnovnim življenjskim potrebam.

Država lahko del teh obremenitev ublaži z nižjimi dajatvami, neposredno pomočjo in ukrepi za manjšo porabo energije. Ključno vprašanje pred zimo je, kako hitro lahko pomoč pride do ljudi in koliko manevrskega prostora zanjo še dopušča proračun.

Lahovnik opozarja na razbremenitve, ki še niso zaživele

Dr. Matej Lahovnik je za Radio Ognjišče izpostavil predvideno znižanje obdavčitve energentov. Interventni zakon vsebuje možnost začasne nižje stopnje DDV za del energentov, med katerimi so električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Lahovnik meni, da bi davčne razbremenitve izboljšale položaj potrošnikov, njihovo zadržanje pa povezuje z nasprotovanjem opozicije in referendumskim postopkom. Po njegovih navedbah država čaka tudi na odgovor Evropske komisije glede možnosti znižanja trošarin pod evropsko določeno najnižjo raven.

Pri učinku DDV je pomembno razlikovati med spremembo davčne stopnje in končno pocenitvijo. Znižanje stopnje z 22 na 9,5 odstotka pomeni zmanjšanje za 12,5 odstotne točke. Če bi cena brez davka ostala nespremenjena in bi se celotna razbremenitev prenesla na kupca, bi se končna cena zmanjšala za približno 10,2 odstotka.

Ponazoritev je preprosta: pri osnovi 100 evrov znaša cena z 22-odstotnim DDV 122 evrov, z 9,5-odstotnim pa 109,50 evra. Dejanski prihranek je zato odvisen tudi od gibanja osnovne cene in ravnanja dobaviteljev.

Energetski boni bi lahko dopolnili pomoč najranljivejšim

Če bi se energenti dodatno podražili ali bi bila zima posebej mrzla, Lahovnik med možnimi odzivi države omenja energetske bone za najranljivejše skupine.

Gre za možnost dodatnega ukrepanja, ne za že sprejet program. Iz njegove izjave ne izhajajo določena vrednost bonov, natančen krog upravičencev ali datum začetka izplačevanja.

Prednost ciljno usmerjene pomoči bi bila, da bi sredstva prejela predvsem gospodinjstva, ki višjih računov ne morejo pokriti iz svojih prihodkov. Splošno znižanje dajatev koristi širšemu krogu potrošnikov, boni ali energetski dodatek pa bi lahko večji del omejenih sredstev usmerili k ljudem v največji stiski.

Pri morebitni zasnovi bi bilo treba poleg dohodka upoštevati velikost gospodinjstva, način ogrevanja in dejanske stroške. Pomembno bi bilo vključiti tudi ljudi, ki se ogrevajo z drvmi ali kurilnim oljem in večji del stroška plačajo z enkratnim nakupom pred zimo.

Prav tako bi moral biti postopek dovolj preprost, da pomoč ne bi obstala pri dokazilih in administraciji. O njegovi učinkovitosti bi odločalo predvsem to, ali bi upravičenci sredstva prejeli pravočasno.

Proračun zahteva izbiro prednostnih nalog

Izdatki države rastejo hitreje od prihodkov. Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v drugem četrtletju znašal 750 milijonov evrov oziroma 3,9 odstotka BDP. V enakem obdobju lani je dosegel 594 milijonov evrov.

Prihodki so se v drugem četrtletju povečali za 9,3 odstotka, izdatki pa za 10,4 odstotka. Med pomembnimi dejavniki rasti porabe so bila socialna nadomestila, sredstva za zaposlene in investicije. V prvem polletju je primanjkljaj znašal približno 1,4 milijarde evrov, okoli 300 milijonov več kot leto prej. Konsolidirani bruto dolg države je konec junija dosegel 47,7 milijarde evrov oziroma 64,7 odstotka BDP.

Ob teh podatkih sta pomembni dve razliki. Četrtletni primanjkljaj v višini 3,9 odstotka BDP še ni podatek o celoletnem primanjkljaju. Poleg tega statistika sektorja država zajema širši krog javnih institucij kot samo državni proračun, katerega rebalans obravnava državni zbor.

Lahovnik rešitev vidi v prestrukturiranju javnih izdatkov in dajanju prednosti področjem, ki ljudem najbolj koristijo. To pomeni, da bo morala vlada ob morebitni dodatni pomoči jasno določiti tudi vir financiranja ter presoditi, katera poraba lahko počaka.

Poleg pomoči pri računih tudi manjša poraba energije

Boni bi lahko olajšali plačilo posamezne kurilne sezone, trajnejša razbremenitev pa zahteva tudi energetsko učinkovitejše domove. Slabo izolirana hiša ali dotrajana kurilna naprava gospodinjstvo izpostavljata višjim stroškom.

Eko sklad zato izvaja programe zmanjševanja energetske revščine, ki upravičenim socialno šibkim gospodinjstvom omogočajo nepovratno financiranje določenih naložb. Med ukrepi so izboljšanje izolacije, zamenjava oken in posodobitev ogrevanja; dostop je odvisen od pogojev in razpoložljivosti posameznega javnega poziva.

Za smiselno pomoč bi bilo zato dobro povezati oba odziva: pravočasno razbremenitev ljudi, ki računov ne zmorejo plačati, ter naložbe, ki njihovo porabo dolgoročno zmanjšajo.