Reportaža iz Španije: turistična mrzlica, priložnost za nepridiprave in pravi naravni spektakel

Svet je dočakal popolni sončni mrk, ki je bil viden na posameznih območjih Rusije, Grenlandije, Islandije, Španije in Portugalske. Drugod so ljudje lahko opazovali delni sončni mrk. V Sloveniji je bila prekritost Sonca 84-odstotna. Množice turistov so se danes zbrale na tudi severu Španije, od koder se javljamo tokrat.

Ker gre za edinstven dogodek, so se na območja vidnosti popolnega sončnega mrka zgrinjale množice turistov iz vse Evrope. Novinarji britanskega BBC so poročali, da so v Barceloni opazili celo registrske oznake iz Finske. Za opazovanje Sonca so bila obvezna posebna zaščitna očala s certificirano oznako.

Številni mediji so poročali o pravi mrzlici in razprodaji vseh zalog, v bolnišnicah pa so se pripravili na povečano število očesnih poškodb. Španske oblasti so zaradi povečanega obiska turistov opozarjale tudi na visoko tveganje za nastanek gozdnih požarov. Ameriška vesoljska agencija Nasa pa je popolni sončni mrk iz Španije neposredno prenašala na spletu.

V Španiji prava turistična mrzlica

Dogajanje v severnem delu Španije, ki v teh dneh zaradi obilice turistov poka po šivih, in popolni sončni mrk smo preverili na lastne oči. Španija je delni sončni mrk sicer nazadnje dočakala 29. marca 2025. Zadnji popolni sončni mrk pa so v Španiji opazovali 2. oktobra 1959, in sicer na Kanarskih otokih, medtem ko so ga v celinski Španiji nazadnje opazovali 30. avgusta 1905.

Po današnjem na naslednji popolni sončni mrk Špancem ne bo treba čakati dolgo – 2. avgusta 2027 bo viden v bližini Gibraltarja in v delih severne Afrike.

Med iskanjem najboljše lokacije za opazovanje se danes okoli 14. ure ob cesti ustavimo na uravnani ploščadi, od koder imamo odprt pogled v smeri proti zahodu. Seveda nismo prvi.

Že pred eno uro je svoj prostor tam rezerviral Francoz, ki ga ogovorimo. Pove nam, da bo mrk opazoval drugič. Prvič ga je 11. avgusta 1999. Z ganjenostjo se spominja, da je bilo nebo tedaj skoraj povsem prekrito z oblaki. Izjema je bil le majhen del, na katerem pa se je nato pojavil popolni sončni mrk, se spominja in z gesto pokaže, da so se mu takrat orosile oči.

Odločimo se povzpeti nekoliko višje, na parkirišče v bližini samostana na griču, kjer je ob našem prihodu še mogoče parkirati. Dve uri pozneje je makadamsko parkirišče že dodobra zapolnjeno, iskalci primerne točke za opazovanje neba pa še vedno prihajajo in svoje jeklene konjičke parkirajo kar na bližnjem travniku. Sodeč po registrskih oznakah na avtomobilih, kombijih in avtodomih, prevladujejo Španci in Francozi, poleg njih pa je opaziti še Nizozemce, Čehe, Nemce. Dogajanje ima ves čas pod budnim očesom tudi lokalno redarstvo.

Trenutek, ko se je svet ustavil

Ko se urini kazalci približajo 19.30, je množica že pripravljena na spektakel. Ljudje se navdušeno pogovarjajo, fotografirajo, in kar je najvažneje, za pogled v nebo uporabljajo zaščitna očala. Ko minute minevajo, je razlika v temperaturi ozračja vedno bolj občutna.

Sledi pa nepozabni trenutek, doživetje, ki ga je z besedami težko opisati. Za dobro minuto Luna povsem zastre svetlobo s Sonca. Množica osuplo ploska; zdi se, kot da se je svet za trenutek ustavil.

Vendar to še ni vse. V prihajajoči noči bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov. Pogoji za opazovanje bodo še posebej ugodni, saj bo Luna v fazi mlaja. V idealnih razmerah je med vrhuncem mogoče opaziti do 100 utrinkov na uro. Vidna bo tudi večina planetov našega Osončja.

O prostranstvih galaksij, avgustovskih astronomskih spektaklih in naši vlogi v neskončnem vesolju je v Domovininem podkastu Vroča tema spregovoril profesor fizike Boris Kham. Med drugim je opozoril na misel dr. Janeza Janžekoviča, ki pravi: »Tudi preprost, nešolan človek, ki ima bistre oči, uvidi, da narava ni slepo mešanje snovi, marveč da je v njej marsikaj tako pametno in duhovito zasnovanega, da daleč prekaša vse, kar je zmožen ustvariti človeški razum.« Intervju si lahko preberete ali si ga v celoti ogledate.