Trk vlakov na Hrvaškem. Kako varne so slovenske železnice?

Na Hrvaškem sta danes dopoldne trčila potniški in tovorni vlak. Po doslej znanih podatkih je bilo poškodovanih 19 ljudi, od tega šest huje. Nesreča znova odpira vprašanje varnosti železniškega prometa – tudi v Sloveniji.

Na Hrvaškem se je danes okoli 10. ure zgodila huda železniška nesreča. V bližini kraja Škrinjar, na območju med železniškima postajama Sveti Ivan Žabno in Gradec pri Bjelovarju, sta trčila potniški in tovorni vlak. Kraj nesreče je nekaj deset kilometrov severovzhodno od Zagreba.

Hrvaški minister za veterane in podpredsenik vlade Tomo Medved je potrdil, da je bilo v nesreči poškodovanih 19 ljudi in napovedal preiskavo. Šest oseb je bilo huje poškodovanih, 13 pa lažje. Po doslej znanih informacijah smrtnih žrtev ni. Na potniškem vlaku je bilo sicer 28 potnikov.

Na kraju nesreče so posredovali reševalci, policisti in druge pristojne službe. Proga je zaradi nesreče zaprta, okoliščine dogodka pa pristojni še preiskujejo.

Kaj je povzročilo nesrečo?

Za zdaj še ni mogoče z gotovostjo povedati, zakaj je prišlo do trčenja. Med možnimi vzroki so napake pri upravljanju prometa, tehnične okvare na vozilih ali infrastrukturi oziroma kombinacija različnih dejavnikov. Po zadnjih neuradnih informacijah pa naj bi tovorni vlak prevozil signal, ki je prepovedoval vožnjo. Končne odgovore bo lahko dala šele preiskava.

Tudi slovenska državna ocena ogroženosti med možnimi vzroki železniških nesreč navaja človeški dejavnik, tehnične napake, naravne nesreče in teroristična dejanja.

Prav zato bi bilo preuranjeno odgovornost za današnjo nesrečo pripisati strojevodji, železniški infrastrukturi ali kateremu drugemu dejavniku, dokler pristojni ne objavijo ugotovitev preiskave.

Nesreča na Hrvaškem pa kljub temu odpira vprašanje, kako varne so slovenske železnice in ali bi se lahko podoben dogodek zgodil tudi pri nas.

Dejavniki, ki povečujejo možnost nezgod

Na verjetnost železniških nesreč lahko vplivajo tudi geografske značilnosti države, med drugim razgiban relief Slovenije. Zaradi njega je na slovenskem železniškem omrežju veliko mostov, viaduktov in predorov, tveganje pa lahko povečujejo tudi vremenske razmere, kot so obilne padavine in žled.

Več o dejavnikih tveganja je navedeno v oceni državne ogroženosti zaradi železniške nesreče (gov.si)

Tudi slovenske železnice imajo zgodovino nesreč

Železniške nesreče v Sloveniji sicer niso pogoste, vendar tudi pri nas niso neznanka. Državne evidence beležijo več resnejših dogodkov iz preteklega desetletja.

Ena od odmevnejših nesreč se je zgodila 26. avgusta 2011 na Jesenicah, ko sta trčila tovorni in potniški vlak. Po podatkih pristojnega preiskovalnega organa se je v nesreči sedem ljudi težje poškodovalo, 27 pa je bilo lažje poškodovanih.

Februarja istega leta je na postaji Ljubljana Zalog prišlo do nesreče premikalnega sestava. Lokomotiva je padla v Ljubljanico. Dve osebi sta bili lažje poškodovani, v reko pa je steklo 800 l diesel goriva.

Leta 2012 je v Vižmarjah pri Ljubljani mednarodni vlak trčil v stoječi potniški vlak. Poškodovanih je bilo 29 ljudi.

Pomembno pa je poudariti, da samo število posameznih nesreč še ne pove, kako varne so slovenske železnice v primerjavi z drugimi državami. Za takšno oceno so potrebne širše statistike, ki vključujejo obseg železniškega prometa, število potnikov, prevožene kilometre, vrste nesreč in druge kazalnike varnosti.

Vprašanja smo naslovili na Slovenske železnice

Na Slovenske železnice smo naslovili vprašanja, kako ocenjujejo varnost železniškega prometa v Sloveniji (v primerjavi z drugimi državami EU), kateri so najpogostejši vzroki za železniške nesreče ter kateri ukrepi so ključni za preprečevanje trčenj vlakov.

Zanimalo nas je tudi, ali slovenska železniška infrastruktura in sistemi za zagotavljanje varnosti omogočajo, da bi bilo tveganje za podobno nesrečo čim manjše. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.