V Ljubljani ne duha ne sluha o uporu proti okupatorju

Ljubljana je v zadnjih desetletjih močno spremenila svojo podobo, težko da bi rekli, da na bolje. Podhodi so zapuščeni, v njih domujejo brezdomci. Čopova ima zaprte trgovine, ulica je zanemarjena. Območje proti Emoniki sploh nima več videza, niti občutka centra prestolnice. Poleg tega bo meščane doletel še kanal C0, sežigalnica in nenazadnje prenova ljubljanske tržnice s podzemno garažo. O stanju javnega prometa niti ne gre izgubljati besed. Drevesa se nepremišljeno podira - tako v mestu, kot tudi na Rožniku in Ljubljanskem gradu. Pravila za župana ne veljajo, kakovost življenja pa je za meščane vse nižja - višajo se zgolj cene in stolpnice. Kljub temu je videti, da precejšnjega deleža prebivalcev nič od naštetega pretirano ne moti. Jeseni bodo po vsej verjetnosti spet izvolili Zorana Jankovića, pa četudi bi se utapljali v lastnem blatu. Oglasijo se le tisti, ki jih županova samovolja doleti na lastnem pragu. Prestolnica ni le odraz župana, je tudi odraz tistih, ki v njej živijo.

»Ne duha ne sluha o kakšne uporu proti okupatorju,« je na dan upora proti okupatorju zapisala Staša Bizjak in opozorila na okupirano Ljubljano. V nadaljevanju je objavila odlomke mnenjedajalcev, iz katerih je jasno, da nobena javna institucija ni dovolila poseka vseh dreves in tudi ne 100-odstotnega krčenja gozda, ki ima celo status varovalnega gozda. Prav tako ni videti dovoljenja, da bi dotičnemu gozdu odvzeli status. Kot je razvidno s fotografije, je bilo lani pri poseku prav vse ignorirano.

Ministrstvo za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je 18. oktobra 2023 (št. dokumenta: 3404-34/2023/8) izdalo odločbo v kateri je med drugim zapisalo: »Iz mnenja Zavoda za gozdove Slovenije izhaja, da bo zaradi načrtovanih del na površini 0,10 ha varovalnega gozda prišlo do poseka posameznega gozdnega drevja na pobočju in ta količina lesne mase ne presega 19m3. Drevje se bo odstranilo na lokacijah zaščitnih ograj in zaščitne mreže. Ob upoštevanju v mnenju navedenih pogojev se funkcija varovanja gozdnih rastišč in sestojev ne bo zmanjšala. Gozd na parcelnih številkah 18/2, 22/1, 22/2, 22/5, 26/2, 47/6, 47/7, 47/8, 47/10, 47/11, 47/12 in 47/27, vse v katastrski občini 1728 Ljubljana mesto, je zaradi opravljanja funkcije varovanja gozdnih rastišč in sestojev kot varovalni z Uredbo razglasila Vlada Republike Slovenije.« 

Ministrstvo za okolje in prostor (Ministrstvo za naravne vire in prostor danes), je  30. novembra 2022 (št.: dokumenta: 35623-592/2022-2550-6) izdalo Naravovarstveno soglasje v katerem so med drugim zapisali: »Gozd se mora ohranjati – ob izvajanju del je treba mlade razvojne faze gozda ščititi ter jih vključiti v zasnovo bodočega sestoja. Zaradi izvedbe nadzora, je treba vsaj pet dni pred začetkom del obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana ( investitor ali pooblaščenec investitorja ni obvestil omenjenega zavoda). Prepovedano je izvajati goloseke. Zaradi svojega položaja, razmerja med odprtimi površinami, parkovno urejenimi površinami in gozdom na strmih pobočjih tvori zaključeno estetsko in ekološko celoto s srednjeveškim mestnim jedrom (4. člen Odloka).« 

V strokovnem mnenju o obravnavi varovalnih in zaščitnih gozdov na Ljubljanskem gradu (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta) so 4.avgusta 2023 D. Roženbergar, J. Krč, A. Poje, G. Fidej in J. Diaci zapisali: »Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev je v primeru Grajskega griča nadrejena ostalim funkcijam, kljub prvi stopnji poudarjenosti ostalih funkcij. Nadrejenost varovalne funkcije izvira iz njene definicije, saj mora varovalni gozd v osnovi najprej varovati in ohranjati sebe in zemljišče na katerem uspeva, da bi lahko opravljal druge funkcije. Gozdovi na Grajskem griču opravljajo zelo pomembno zaščitno funkcijo, saj ščitijo infrastrukturne objekte ter naselja pred naravnimi nevarnostmi, kot je padajoče kamenje. Prisotnost gozda na Grajskem griču zmanjšuje površinsko erozijo. Na neporaslih površinah se poveča preperevanje tal, kar zmanjša strižno trdnost (povezanost talnih plasti) v tleh. Zato je na takoh območjih treba vzpostavljati in ohranjati trajno zastrtost z gozdom.« 

V Kulturnovarstvenem soglasju, ki ga je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine  23.oktobra 2024 (št. dokumenta: 35102-0271/2015-64) je med drugim zapisano: »Varstveni režim: Varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti v neokrnjeni in izvirni podobi. Zagotavljanje značilnih razgledov.« 

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Direktorat za gozdarstvo in lovstvo) so 4.julija 2025 (št. dokumenta: 3404-43/2025/2) odgovorili: »Izločitev varovalnega gozda s številko 04325 iz varovalnih gozdov, ni predvidena. 43. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: zakon) določa, da se za varovalne gozdove razglasijo gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija. V skladu s 45. členom zakona se varovalni gozdovi razglasijo s predpisom vlade.

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20; v nadaljevanju: uredba) določa gozdove, ki so razglašeni za varovalne gozdove (Priloga 1 te uredbe). V Prilogo 1 je uvrščen tudi varovalni gozd s številko 04325 in površino 1,94 ha. Le-ta leži na območju Grajskega griča. Podrobneje si lahko njegovo lego ogledate na spletnem pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije, ki je dosegljiv na spletni strani prostor.zgs.gov.si.«

Zbirajo se podpisi za referendum glede plačevanja parkirnin

Zoran Janković je na torkovi novinarski konferenci dejal, da bodo na MOL spoštovali voljo prebivalcev glede razpisa referenduma o spremembah odloka o urejanju prometa v občini. Pobudniki referenduma o spremembah odloka, ki širi plačevanja parkirnine v ljubljanskih soseskah, poudarjajo, da je treba ustaviti nepremišljene parkirne ukrepe - po nekaterih navedbah župan ustvari problem, ki ga potem rešuje na račun Ljubljančank in Ljubljančanov. Rok za zbiranje podpisov se bo iztekel 28. maja - takrat bo jasno, ali bo referendum sploh izveden.

Prebivalci Štepanjskega naselja so vložili tudi tožbo proti vznemirjanju lastninske pravice in motenjsko tožbo, obravnava na sodišču bo potekala 18. maja. Dva dni kasneje pa je sklican zbor občanov četrtne skupnosti Golovec o parkirni problematiki v Štepanjskem naselju.

Jankoviću se zdi nov parkirni režim dober in pravičen - spomnil je, da je pred spremembo odloka veljalo, da se na stanovanje lahko dobi tri dovolilnice. Spremenjeni odlok pa zagotavlja prvo dovolilnico samo za prebivalce, ki imajo vozilo in nimajo svoje garaže oz. parkirnega mesta. A treba je spomniti, da ima v Ljubljani marsikdo garažo, ki pa je premajhna za sodobne avtomobile. Poleg tega imajo nekateri bloki res svoja dvorišča, ki pa so pogosto polna in morajo stanovalci parkirati na ulici. Že tako je problematično, da dovolilnica velja samo na pripadajoči ulici, ki je lahko tudi brez prostega parkirnega mesta. V tem primeru mora stanovalec parkirati tri ulice stran in plačati parkirnino - po novem tudi ponoči. Bodo prebivalci zaradi dvorišča in majhnih garaž ostali brez prve dovolilnice? Je to res pravično, kot pravi župan?

Bodo meščani odločali tudi o sežigalnici?

Župan je že pred časom napovedal javno tribuno, na kateri se bodo soočila različna strokovna mnenja o sežigalnici. Poleg tega je konec marca dejal, da razmišlja o referendumu, da bi o projektu sežigalnice odločali meščani. »Razmišljam o tem, ker menim, da bi bilo to najbolj enostavno,« je odgovoril novinarjem. »Ne pozabite, da mi že imamo možnost za gradnjo za sežigalnico v Mostah, in to na dveh lokacijah,« je še spomnil in dodal, da je to v planu že sprejeto. Janković je prepričan, da bi sežigalnica prispevala k lokalni proizvodnji energije in tudi k čistejšem zraku v Ljubljani. Stroka se s tem ne strinja - »Vsaka sežigalnica na svetu onesnažuje,« je že večkrat opomnila predstojnica Inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak in opozorila, da bo to prineslo več raka in problemov pri nosečnicah. Zrak v Ljubljani je že tako med najbolj onesnaženimi. Zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani letno prezgodaj umre okoli 200 ljudi.

Predstojnica Inštituta za medicino dela tudi že ves čas opozarja na projekt kanala C0. »Osebno mislim, da je C0 še hujše tveganje kot sežigalnica,« je povedala v podcastu na Domovini in dodala: »če bo kanal C0 zgrajen, si kot zdravnica ne morem predstavljati drugega kot katastrofo.« Cev namreč ni narejena iz enega kosa, spoji pa so problematični. V Medvodah je kemijska industrija na višku, in če cev poteka nad vodo in če ta cev pušča, so posledice katastrofalne.

Župan čez vse ovire tudi pri kanalu C0 in ljubljanski tržnici

»Predstavljajte si vodovod, ki pride v številne hiše. Tudi če en sam zajem pride v številne hiše z gledišča zdravstvene stroke, predstavlja najprej infekcijski problem. Pri situaciji z onesnaženo vodo v Maxiju je bilo prizadetih okoli 500 ljudi, ki so se javili,« je spomnila predstojnica Inštituta za medicino dela in vprašala - ali imamo kapacitete za zdravljenje toliko ljudi? Če bo prihajalo tudi do kemične onesnaženosti, pa je to lahko dolgotrajni učinek, kemikalije imajo namreč latentno dobo. Mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo negativno in opredeljeno, da se z javnozdravstvenega vidika kanal C0 ne more graditi, enako velja za sežigalnico. Negativno mnenje je potdil tudi strokovni svet UKC.

Potem je tu še prenova ljubljanske tržnice, za katero je Ministrstvo za naravne vire in prostor pred kratkim izdalo integralno gradbeno dovoljenje. Določeni so številni pogoji za varovanje narave, a že pri kanalu C0 in sežigalnici lahko vidimo, koliko se strokovna mnenja ali pa pogoje upošteva. Vendar pa v tem primeru ne gre samo za naravo, gre tudi za kulturno dediščino. Zaradi stanja zemljine in podzemnih voda, bi bile posledice lahko vidne na Plečnikovih arkadah, med ogroženimi objekti sta tudi Ljubljanska stolnica in semenišče. Pod površjem Vodnikovega trga so tudi relativno dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana, ki vključujejo cerkev, križni hodnik in pokopališče. Arhivski podatki frančiškanskega reda razkrivajo, da gre za 17 grobnic, v katerih je pokopanih 280 članov plemiških družin. Janković je prvotni projekt spremenil ravno toliko, da Nadškofija Ljubljana ni več stranka v postopku.

Ko se župan za nekaj odloči, se vseh ovir znebi na tak ali drugač način - kakšne posledice pušča njegovo ravnanje, pa zanj ne nosi nobenega pomena. Očitno se posledic ne zavedajo niti meščani, ki se oglasijo le takrat, ko jih županova samovolja obišče praktično na lastnem pragu. Na žalost je videti, da bo tako tudi v primeru kanala C0 in sežigalnice - prebivalci bodo morali posledice izkusiti na lastni koži, da jih bo kaj premaknilo. Zoran Janković se bo udeležil praznovanj ob petkovem prazniku dela na Rožniku, glede svoje ponovne kandidature za župana na jesenskih lokalnih volitvah pa bo meščane seznanil 8. maja na slavnostni seji na Ljubljanskem gradu. Bo po 20 letih kaj drugače?