Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev

Konec oktobra je bilo v slovenskih vrtcih evidentiranih 2.385 otrok z odloženim začetkom šolanja. Delež odlogov je že več let visok, strokovnjaki pa opozarjajo, da dodatno leto ni vedno v otrokovo korist. Ministrstvo medtem pripravlja reformo, ki bi lahko spremenila dosedanji vstop v osnovno šolo.

Za številne šestletnike september še ne pomeni odhoda v prvi razred. Nekateri zaradi razvojnih, zdravstvenih ali drugih okoliščin ostanejo v vrtcu še eno leto. Delež odlogov je danes več kot dvakrat tolikšen kot pred petnajstimi leti. Starši se ob odločitvi soočajo z vprašanjem otrokove pripravljenosti, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na pričakovanja, ki jih pred najmlajše postavlja šola. Razpravo dodatno odpira napovedana prenova osnovnošolskega izobraževanja, ki bi sedanji prvi razred lahko preoblikovala v obvezno leto predšolske vzgoje.

Delež odlogov se je v petnajstih letih več kot podvojil

V šolskem letu 2011/12 je bil začetek šolanja odložen 974 otrokom oziroma 5,3 odstotka takratne generacije. Delež se je v naslednjih letih povečeval in v šolskem letu 2019/20 dosegel 12,6 odstotka, ko je odlog prejelo 2.616 otrok. To je bila najvišja vrednost v zadnjih petnajstih letih.

Pozneje je nekoliko upadel, vendar ostal precej višji kot na začetku prejšnjega desetletja. V šolskem letu 2024/25 je bil odlog odobren 2.271 otrokom, leto pozneje pa 2.283 oziroma 11,5 odstotka generacije. Podatke je ministrstvo julija letos posredovalo portalu Maribor24. Najnovejši pregled na portalu GOV.SI kaže, da je bilo 26. oktobra v slovenskih vrtcih evidentiranih 2.385 otrok z odloženim začetkom šolanja. Ministrstvo ob podatku navaja povečanje za 263 otrok glede na preteklo šolsko leto.

Pri primerjavi pa je potrebna previdnost. Oktobrski pregled zajema otroke z odlogom, vključene v vrtec, starejši podatki pa število odobrenih odlogov. Brez dodatnega pojasnila metodologije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za povsem primerljivi skupini.

Septembra je Delo po takratnih podatkih ministrstva poročalo o 2.220 otrocih z odloženim vstopom v prvi razred oziroma 11,8 odstotka generacije. Podatek še ni bil dokončen. Razlike med objavami zato ne omogočajo neposrednih sklepov o letošnjem povečanju odlogov.

Medtem se zmanjšuje število prvošolcev. Po podatkih Statističnega urada je v šolskem letu 2025/26 prvič prestopilo šolski prag 19.885 otrok, najmanj v zadnjih trinajstih letih. Med njimi je bilo 12 odstotkov sedemletnikov. Ministrstvo je za letošnje šolsko leto napovedalo 19.058 prvošolcev, medtem ko jih je bilo po njegovih avgustovskih podatkih leto prej 19.897.

Dolgoročni podatki so zgovorni. Pred petnajstimi leti je šolanje odložil približno vsak dvajseti otrok, v zadnjih letih pa približno vsak deveti. Toda večje število odlogov še ne dokazuje, da imajo današnji šestletniki več razvojnih težav kot prejšnje generacije.

Ministrstvo namreč ne vodi osrednje evidence o razlogih za posamezne odloge. Zato ni znano, koliko odločitev je povezanih z zdravstvenimi okoliščinami, razvojnimi posebnostmi ali pomisleki staršev.

Dodatno leto v vrtcu ni vedno najboljša rešitev

Razlogi za odlog so lahko zelo različni. Nekateri otroci potrebujejo več časa za razvoj govora, samostojnosti ali socialnih spretnosti. Drugi se težje vključujejo med vrstnike oziroma imajo zdravstvene težave, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Včasih so v ospredju predvsem pomisleki staršev, ki jih skrbi, kako se bo otrok znašel v novem okolju.

Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek je v pogovoru za N1 oktobra 2024 opozorila, da nekateri starši šestletnike dojemajo kot premajhne za šolo. Bojijo se, da bodo z vstopom v prvi razred izgubili pomemben del otroštva, predvsem čas za igro. Drugi menijo, da mora otrok že pred začetkom šolanja obvladati številna znanja in spretnosti.

Na takšna pričakovanja je po njenem mnenju vplival tudi razvoj devetletke. Ob uvajanju je bil prvi razred zasnovan kot postopnejši prehod iz vrtca. Otroci so se učili skozi igro, pri delu so sodelovali vzgojitelji in učitelji, pouk pa naj bi upošteval njihove razvojne potrebe. Z leti se je šolska praksa spreminjala. Marjanovič Umek je med drugim opozorila na zmanjševanje prostora za igro, spremembe učnih načrtov in vse večje zahteve, ki jih starši povezujejo z začetkom šolanja.

Odlog je v nekaterih okoliščinah kljub temu upravičen. Strokovnjakinja med takšnimi primeri navaja dolgotrajno bolezen, hospitalizacijo ali večji stresni dogodek. Dodatno pozornost lahko potrebujejo tudi otroci, ki so se tik pred vstopom v šolo priselili v novo jezikovno okolje, ter tisti z izrazitimi težavami na področju socialne pripravljenosti. Odločilna je presoja posameznega otroka.

Po veljavni zakonodaji se otroci praviloma vpišejo v osnovno šolo v koledarskem letu, ko dopolnijo šest let. Začetek šolanja se lahko ob izpolnjenih pogojih odloži za eno leto. Kadar odlog predlagajo starši ali zdravstvena služba, je ugotavljanje otrokove pripravljenosti obvezno.

O odložitvi odloča ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Starši se lahko zoper odločitev pritožijo. Toda dodatno leto v vrtcu še ne pomeni, da bo otrok pozneje lažje sledil pouku. Marjanovič Umek opozarja, da lahko ostane v skupini mlajših otrok, kjer njegove razvojne potrebe niso vedno ustrezno upoštevane.

Še posebej problematično je lahko, če dodatno leto preživi doma, brez rednih stikov z vrstniki in priložnosti za skupinsko učenje. Strokovnjakinja se pri tem sklicuje tudi na tuje raziskave, ki ne potrjujejo splošnega prepričanja, da poznejši začetek šolanja samodejno prinaša boljše učne rezultate.

Pripravljenost šole je prav tako pomembna kot pripravljenost otroka

V prvi razred prihajajo otroci z različnimi izkušnjami. Nekateri že poznajo črke, prepoznavajo številke in zlahka sledijo navodilom. Drugi potrebujejo več časa za razvoj pozornosti, samostojnosti ali spretnosti, potrebnih za skupinsko delo. Takšne razlike so pri šestletnikih običajne. Pomembno pa je, kako se nanje odzove šola.

Učitelj mora delo prilagajati otrokom, ki potrebujejo dodatno razlago, hkrati pa omogočiti napredovanje tistim, ki določena znanja že obvladajo. Pri najmlajših učencih imajo posebno mesto gibanje, igra in sodelovanje z vrstniki.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je leta 2024 pripravil smernice za izvajanje dejavnosti pri prehodu otrok iz vrtca v šolo in uvajanje učencev v prvi razred. Dokument poudarja sodelovanje med vrtci, osnovnimi šolami in starši ter načrtovanje prehoda glede na potrebe posameznega otroka.

Smernice šolam ponujajo strokovno oporo. Koliko se priporočeni pristopi dejansko uveljavljajo v vsakdanjem delu, pa brez celovitejšega spremljanja njihovega izvajanja ni mogoče oceniti. Septembra letos so v prvem razredu začeli uporabljati tudi prenovljene učne načrte. Ministrstvo jih uvaja postopoma, v šolskem letu 2026/27 najprej v prvem, četrtem, sedmem in pri nekaterih predmetih šestem razredu.

Prenova posega v učne cilje, vsebine in načine poučevanja. Njene učinke na delo z najmlajšimi učenci bo mogoče presojati šele po daljšem obdobju izvajanja. Na pomen šolskega okolja opozarja tudi Marjanovič Umek. Po njenem strokovnem stališču otrokove pripravljenosti ni mogoče presojati ločeno od razmer, v katerih se bo učil. Šola mora upoštevati razvojne razlike med učenci, ne le pričakovati, da se jim bodo vsi enako hitro prilagodili.

Reforma predvideva spremembe že v šolskem letu 2028/29

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je 8. septembra napovedal pripravo celovite šolske reforme. Med predlaganimi spremembami je tudi prehod z devetletne na sodobno osemletno osnovno šolo.

Po napovedih državne sekretarke Mojce Škrinjar bi se nova ureditev lahko začela izvajati v šolskem letu 2028/29. Sedanji prvi razred naj bi postal obvezno leto predšolske vzgoje, ki bi lahko potekalo v vrtcu ali prostorih osnovne šole. Za uresničitev sprememb bodo potrebne zakonske podlage, prilagoditve programov in organizacija prehodnega obdobja. Podrobnosti še niso dokončno oblikovane. Predlagana ureditev bi lahko posegla tudi v sedanji sistem odlogov. Odprto ostaja, kakšno podporo bi prejemali otroci z razvojnimi težavami in kako bi obravnavali tiste, ki tudi po obveznem predšolskem letu ne bi bili pripravljeni na naslednjo stopnjo izobraževanja.

Septembra je ministrstvo objavilo rezultate javnomnenjske raziskave, ki jo je po njegovem naročilu izvedla agencija Parsifal. Med 15. in 21. septembrom je v njej sodelovalo 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Prehod na osemletno osnovno šolo je podprlo 45,9 odstotka vprašanih, nasprotovalo pa mu je 28,8 odstotka. Med starši otrok, ki trenutno obiskujejo osnovno šolo ali so jo obiskovali v zadnjih petih letih, je bila podpora nekoliko višja, 51,1-odstotna.

Bolj razdeljeni so bili zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Predlog je podprlo 39 odstotkov anketiranih v tej skupini, 36 odstotkov pa mu jih je nasprotovalo. Ker je šlo za manjšo podskupino celotnega vzorca, je pri posploševanju rezultatov potrebna previdnost. Napoved reforme je sprožila tudi pomisleke dela pedagoške stroke in opozicijskih poslancev. Na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje, mladino in znanost 6. novembra so opozarjali, da morajo spremembe temeljiti na strokovnih analizah, vključevanju učiteljev in zagotavljanju ustreznih pogojev za delo.

Minister je vztrajal, da so spremembe potrebne, in predstavil načrt nadaljnjih strokovnih razprav. Odbor je sprejel več sklepov, med drugim o evalvaciji osnovne šole, ukrepih za izboljšanje bralne pismenosti in zmanjšanju administrativnih obremenitev. Ministrstvo je 9. novembra ponovno poudarilo, da priprava reforme še poteka in da bodo konkretne rešitve oblikovali v sodelovanju z različnimi deležniki. Za starše, ki se danes odločajo o odlogu šolanja, se pravila za zdaj ne spreminjajo. Odločitev še naprej temelji na veljavni zakonodaji in strokovni presoji potreb posameznega otroka.