[Video] Mojca Strmšek Mamić in Slavko Samotorčan: Ženske, ki naredijo splav, so žrtve sistema (Vroča tema, 11. 5. 2026)

Glavni poudarek podkasta Vroča tema je bilo tokrat odločanje o splavu in o življenju ter s tem povezan tretji pohod za življenje, ki bo nedeljo, 17. 5., v Kopru. Gosta sta bila soorganizatorja pohoda Mojca Strmšek Mamić in Slavko Samotorčan. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Strmškova o otrocih, ki so vedno del pohoda, pove: »Oni so naša prihodnost, so tisti, ki bodo našo prihodnost in tradicijo peljali naprej, ali pa bomo izginili in nas ne bo več.«

Prvi namen pohoda je biti glas za tiste, ki glasu nimajo – to so še nerojeni otroci, poudari Strmškova. Pohod za življenje je tudi kulturno bogato obarvan, pomembne vrednote pa so tudi domoljubje, slovenstvo, družina in dom.

Medijski odzivi in protesti ob shodih

Samotorčan dodaja, da je sodelovanje na pohodu pogosto pogojeno s strahom medijskega pogroma in drugih napadov. Pohodi za življenje so namreč pogosto spremljani z raznimi protipohodi ter javnim blatenjem. Ostro obsoja medijske in politične agitacije proti shodom in opozarja na medijsko enačenje pohoda za življenje in protishodov, čeprav le-ti niso prijavljeni in je protestnikov občutno manj. Takšno pristranskost označi za medijsko neprofesionalnost. Strmškova opozori, da novinarji RTV nikoli ne pristopijo do organizatorjev pohoda, da bi tako lahko javnosti v primerni luči predstavili njihova stališča, pač pa raje delajo svoje zaključke, izjave pa iščejo le pri protestnikih shoda.

Strmškova potrdi, da njihove shode vedno spremljajo protestniki, ki se zavzemajo za splav, saj je pohod za življenje običajno javnosti predstavljen napačno, predvsem zaradi medijske pristranskosti. Namen pohoda je le opozarjanje, da obstaja veliko možnosti poleg splava, brez da se oskruni dar življenja, dodaja. Namen njihovega opozarjanja je, da bi bilo čim manj smrti ter čim več življenja. Prizadevajo si pomagati ženskam v stiski in jih podpreti, da bi se zmogle večkrat odločiti za otrokovo življenje.

Prvi namen pohoda pa je seveda biti glas za tiste, ki glasu nimajo – še nerojeni otroci.

Pogled sogovornikov na splav in pomoč ženskam

Glede splava pove, da je to kompleksna tema, ki zahteva širšo razpravo, meni pa, da je to najslabša možna rešitev. Prepričana je, da je prva stvar, ki ženski pomaga pri stiski, ko izve, da nosi novo življenje, da ima dobro podporno okolje, ki se otroka veseli, ne pa tako, ki izvaja še dodaten pritisk.

Samotorčan splavu ne nasprotuje. Nasprotuje pa lahkotnosti in promoviranju splava, kot to recimo počne inštitut 8. marec. Sam meni, da bi splav moral biti dostopen, a izveden le, ko je to res potrebno. Želi eliminirati splave, ki se zgodijo zaradi dejavnikov, kot je na primer socialna stiska, saj lahko tam kot družba veliko naredimo.

Slavko Samotorčan: »Splav bi moral biti dostopen, a izveden le, ko je to res potrebno.«

Opozorila glede posledic splava

Strmškova spomni na zapostavljanje problema postabortivnega sindroma, ki je veliko breme žensk, ki so naredile splav, in ga nosijo s seboj celo življenje. Veliko žensk zato pristane v alkoholizmu in drugih načinih bega pred realnostjo, dejstvo pa je, da zaradi bremena splava razpade tudi veliko zvez.

Dodaja še, da bi vsakdo, ki ima resnično željo delati dobro za žensko, moral svoja prizadevanja usmeriti v področja, ki doprinesejo h kakovosti življenja, ne pa k likvidaciji »problema«, ki večinoma ženski na dolgi rok povzroči ogromno škode, velike stiske, da ne omenjamo izgubljenega življenja. Govori o primerih, ko so borke za splav na koncu pristale v njihovih vrstah in se borile proti splavu. 

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki odstre tudi drug pogled.