ZDA uvaja trajni poletni čas, v EU še čakamo na konec norosti s premikanjem ure

Minuli teden je prinesel prelomno novico iz Združenih držav Amerike, ki bi morala predramiti zaspano evropsko politiko. Ameriški predstavniški dom je namreč s prepričljivo večino 308 glasov proti 117 sprejel zakon »Sunshine Protection Act«. Slednji predvideva ukinitev letnega premikanja urnih kazalcev in uveljavitev trajnega poletnega časa po vsej državi. Predlog zakona, ki ga podpira tudi predsednik Donald Trump, zdaj potuje v senat. Trump je na svojem družbenem omrežju »Truth Social« zapisal, da je skrajni čas, da ljudje prenehajo nenehno skrbeti za uro ter da se konča ta smešna, dvakrat letna produkcija, ki prinaša zgolj nepotrebne stroške in logistične preglavice. Amerika se pod vodstvom pragmatičnih odločitev očitno premika naprej, medtem ko Evropska unija in z njo Slovenija ostajata trmasto ujeti v svojem značilnem birokratskem močvirju. To je idealna priložnost, da se vprašamo, zakaj celotna celina sploh še vztraja pri tej popolnoma zastareli in družbeno škodljivi praksi.

Water is the heartbeat of our SWFL community & our Great Sunshine State.

It is critical that we improve, conserve, & protect our nation's waterways.

S. 4367 – "The Water Resources Development Act" has PASSED the House with various key legislative wins proposed by me & my team. pic.twitter.com/HkDniDt9UJ

— Congressman Byron Donalds (@RepDonaldsPress) December 11, 2024

URGENT: THEY’RE STEALING AN HOUR OF YOUR DAYLIGHT EVERY SINGLE MORNING!

— It’s Time to End This Madness

Permanent Standard Time is the honest, natural clock aligned with the sun.
Daylight Saving Time is a rigged, artificial system that forces you to wake up an hour earlier —… pic.twitter.com/KGC3Av7b5c

— Valerie Anne Smith (@ValerieAnne1970) July 15, 2026

PASSED! The Sunshine Protection Act makes daylight saving time permanent and eliminates biannual time changes. Congratulations, Rep. @VernBuchanan! pic.twitter.com/6iMDwLkFNP

— House Republicans (@HouseGOP) July 14, 2026

Katera smer je koristnejša?

Debata o izbiri časa razkriva temeljni konflikt moderne družbe. Želimo si ekonomske in družbene aktivacije v večernih urah, ki jo prinaša poletni čas, a hkrati ignoriramo ceno našega zdravja, ki jo za to plačujemo v jutranjih urah. Medtem ko poletni čas hrani našo potrebo po prostem času in rekreaciji, standardni čas bolje podpira našo naravno fiziologijo. Dilema torej ni le v uri, temveč v vprašanju: smo kot družba pripravljeni žrtvovati optimalno jutranje počutje za daljše večerno druženje?

Debata o izbiri časa razkriva temeljni konflikt moderne družbe.

Zgodovinski eksperiment, rojen v vojnih jarkih

Spreminjanje časa ni nobena naravna danost, temveč popolnoma umeten industrijski in politični konstrukt. Zgodovina te prakse dokazuje, da so bili motivi za njeno uveljavitev vedno krizni in vojaški.

Idejo o prilagajanju ritma dnevni svetlobi je že leta 1784 v Parizu na satiričen način predlagal Benjamin Franklin, ki je meščanom svetoval zgodnejše vstajanje za prihranek pri vosku za sveče.

Leta 1895 je novozelandski entomolog George Hudson predlagal dvourni premik ure, saj si je želel več svetlobe za preučevanje žuželk po zaključku redne službe.

Leta 1907 pa je v Veliki Britaniji gradbenik William Willett sprožil kampanjo za uvedbo poletnega časa, vendar je britanski parlament njegov predlog večkrat zavrnil.

Za uveljavitev te prakse na nacionalnih ravneh je bila potrebna svetovna vojna. Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska sta 30. aprila 1916 kot prvi državi na svetu uvedli poletni čas za varčevanje s premogom za potrebe vojaške industrije v času prve svetovne vojne. Zavezniki in Velika Britanija so temu bliskovito sledili, Združene države Amerike pa so se pridružile leta 1918 s sprejetjem zakona o standardnem času.

Po vojni so Američani zaradi močnega pritiska kmetijskih lobijev ta ukrep ukinili. Ponovno so ga uvedli med drugo svetovno vojno, ko je veljal od leta 1942 do leta 1945. Med naftno krizo leta 1974 je predsednik Richard Nixon poskusil s trajnim poletnim časom, vendar je ta poskus klavrno propadel po samo eni zimi zaradi temnih zimskih juter in prometnih nesreč.

Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska sta 30. aprila 1916 kot prvi državi na svetu uvedli poletni čas za varčevanje s premogom za potrebe vojaške industrije v času prve svetovne vojne.

Jugoslovanski časovni kaos in slovenska izkušnja

V nekdanji skupni državi Jugoslaviji in s tem v Sloveniji smo to sporno prakso prvič preizkusili precej kasneje kot v večini razvitih zahodnih držav.

Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije je sicer že konec leta 1982 sprejela zakon o računanju časa, vendar se je dejanska in neprekinjena menjava ure začela izvajati šele spomladi naslednjega leta. Prvi premik kazalcev se je zgodil v noči na 27. marec 1983, ko so prebivalci morali svoje ure premakniti za eno uro naprej.

Ta dogodek je takrat povzročil neverjeten kaos in zamude v celotnem javnem prometu, saj železnice in avtobusni prevozniki niso bili pripravljeni na uskladitev voznih redov. Marsikje so nekatere javne ure kazale novi čas, druge pa stari zimski čas. Razlog za to pozno uvedbo je bil predvsem pragmatičen, saj je morala država uskladiti svoje mednarodne prometne in letalske povezave z zahodno Evropo.

Razkrinkanje energetskega mita

Glavni argument zagovornikov premikanja ure je bil vselej domnevni prihranek energije. Toda sodobna empirična znanost in podatki elektroenergetskih podjetij dokazujejo, da je to popolnoma pretirano idealizirano. Zasebna razsvetljava z uporabo tehnologije LED danes predstavlja zanemarljiv delež porabe v gospodinjstvih, medtem ko največje porabnike predstavljajo klimatske naprave in ogrevalni sistemi.

Glavni argument zagovornikov premikanja ure je bil vselej domnevni prihranek energije.

Urad za oceno tehnologij pri nemškem zveznem parlamentu je v svojem poročilu dokončno ovrgel ta mit. Njihove analize so pokazale, da je vpliv poletnega časa na porabo energije v modernem omrežju nepomemben. V modelnih simulacijah porabe električne energije nemških gospodinjstev za razsvetljavo so zaznali zmanjšanje za manj kot 0,8 odstotka, kar v nacionalnem merilu pomeni neznatnih 0,2 odstotka skupnega znižanja.

Po drugi strani pa hladna in temna zimska jutra, ko se zunanje temperature v Sloveniji spustijo globoko pod nič stopinj Celzija, na primer do minus pet ali celo minus deset stopinj Celzija, močno povečajo potrebo po jutranjem ogrevanju in dodatni razsvetljavi. To pomeni, da se tisto malo energije, kar se teoretično prihrani pri večernih lučeh, zjutraj z obrestmi izgubi.

Tudi podatki slovenskega prenosnega omrežja ELES potrjujejo, da premikanje ure nima zaznavnega ali merljivega vpliva na celotno porabo električne energije v Sloveniji. Nasprotno pa prilagajanje računalniških, logističnih in prometnih sistemov po vsem svetu vsako leto povzroči nepotrebne administrativne stroške, ki po ocenah dosežejo več sto milijonov evrov. To je ogromno finančno breme, ki ga zaradi trmastega vztrajanja pri zastareli navadi dobesedno mečemo stran.

Opozorilo znanstvenikov

Če politika še vedno blodi v temi, pa je medicinska stroka glede vprašanja premikanja ure popolnoma enotna. Kronobiologi in zdravniki po vsem svetu ostro nasprotujejo predlogom za uveljavitev trajnega poletnega časa ter znanstveno podpirajo izključno trajni standardni oziroma zimski čas, ki je edini naravno usklajen s človeško biologijo.

Doktorica Jennifer L. Martin, uradna predstavnica Ameriške akademije za medicino spanja ter profesorica medicine na Herbert Wertheim College of Medicine na Mednarodni univerzi na Floridi, je ob nedavnem ameriškem glasovanju podala izjemno ostro strokovno oceno. Poudarila je, da predlagana zvezna uveljavitev trajnega poletnega časa ni najbolj zdrava rešitev. Obstajajo jasni medicinski dokazi, da je izbira trajnega standardnega oziroma zimskega časa bistveno boljša odločitev za javno zdravje in varnost državljanov, saj se s tem izognemo kroničnim motnjam spanja.

Kronobiologi in zdravniki po vsem svetu ostro nasprotujejo predlogom za uveljavitev trajnega poletnega časa ter znanstveno podpirajo izključno trajni standardni oziroma zimski čas, ki je edini naravno usklajen s človeško biologijo.

Njenim opozorilom pritrjuje tudi doktor Jamie Zeitzer, profesor psihiatrije in vedenjskih znanosti na prestižni Univerzi Stanford. V svoji obsežni znanstveni študiji, ki jo je pripravil skupaj z doktorandko Laro Weed in jo objavil v strokovni reviji »Proceedings of the National Academy of Sciences«, je neizpodbitno dokazal, da bi velika večina populacije doživljala najmanjše cirkadiano breme prav pod pogoji trajnega zimskega časa. Ta čas namreč telesu zagotavlja ključno jutranjo sončno svetlobo, ki je nujno potrebna za prekinitev izločanja hormona melatonina in za naravno prebujanje organizma.

V evropskem prostoru na povsem enake nevarnosti že vrsto let opozarja profesor Till Roenneberg, priznani kronobiolog z Inštituta za medicinsko psihologijo na Univerzi v Münchnu. Roenneberg poudarja, da ohranitev poletnega časa izredno slabo vpliva na ljudi, saj dokazano povišuje možnosti za razvoj resnih srčnih in žilnih obolenj, pojav sladkorne bolezni tipa dve, razvoj depresivnih stanj, mladostnikom pa znatno otežuje učenje in koncentracijo v šolskih klopeh, saj so prisiljeni v prebujanje sredi trde zimske teme. 

Roenneberg poudarja, da ohranitev poletnega časa izredno slabo vpliva na ljudi.

Evropska unija in birokratska paraliza

Medtem ko v Združenih državah Amerike očitno sprejemajo odločitve glede prenehanja premikanja ure, je dogajanje znotraj struktur Evropske unije skorajda tragičen primer institucionalne nemoči. Evropska komisija se je zadeve lotila že leta 2018, ko je po obsežnem javnem posvetovanju predlagala direktivo za odpravo sezonskih sprememb. Evropski parlament je ta predlog z ogromno večino podprl marca 2019.

Toda celoten zakonodajni postopek je nepreklicno obtičal v Svetu Evropske unije, kjer se države članice ne morejo dogovoriti o skupnem časovnem standardu. Severne države odločno preferirajo trajni zimski čas, medtem ko južne države zahtevajo trajni poletni čas.

V prvi polovici leta 2025 je poljsko predsedstvo Svetu EU poskušalo presekati gordijski vozel in je predlagalo dvoletno poskusno obdobje za prehod na trajni poletni čas, vendar so delegacije držav članic na sestanku delovne skupine petindvajsetega aprila 2025 ta predlog gladko zavrnile.

Namesto konkretnih odločitev so evropski birokrati februarja 2026 naročili popolnoma novo študijo pri konzorciju svetovalnih podjetij Ecorys, Capgemini, Stratec in CE Delft. Ta študija bo končana šele ob koncu leta 2026, kar pomeni, da se bo nesmiselno premetavanje kazalcev nadaljevalo.

Čas je za slovenski glas razuma in velike premike v Bruslju

Skrajni čas je za vrnitev k zdravi pameti in zaščito interesov navadnih ljudi pred neživljenjskimi birokratskimi eksperimenti. Premikanje ure je anahronizem iz prejšnjega stoletja, ki nima več nobene logične podlage v sodobnem digitaliziranem svetu. Ne prinaša energetskih prihrankov, povzroča pa ogromno logistično škodo in resno ogroža javno zdravje ter varnost naših šolarjev.

Premikanje ure je anahronizem iz prejšnjega stoletja, ki nima več nobene logične podlage v sodobnem digitaliziranem svetu.

Skrajni čas je, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu in naša vlada v Bruslju končno zavzamejo bolj odločno in suvereno politično držo. Slovenija ne sme več nemočno čakati na bruseljske birokrate, ki v nedogled naročajo nove študije, da bi se izognili sprejemanju odgovornosti. Skupaj s srednjeevropskimi partnerji bi morali oblikovati močno zavezništvo in v Svetu Evropske unije odločno zahtevati takojšnjo ukinitev te škodljive prakse. Pri sami izbiri trajnega časa pa bi morali slediti izključno jasnim opozorilom znanosti in medicine ter uveljaviti trajni standardni oziroma zimski čas.

Dolgoročne koristi stabilnega in naravnega biološkega ritma za zdravje celotne slovenske družbe so nepredstavljivo večje od kratkoročnih dobičkov turističnih in trgovskih lobijev. Ure moramo končno pustiti pri miru in vrniti družbeni čas nazaj k naši naravi.

Torej: poletni ali zimski čas?

Medtem ko se javno mnenje pogosto nagiba k poletnemu času zaradi subjektivnega občutka daljših in prijetnejših večerov, znanstvena skupnost svari pred dolgoročnimi zdravstvenimi posledicami takšne odločitve.

Trajni poletni čas bi pomenil, da bi bila družba trajno v »časovnem krču«, kjer se naš notranji ritem nikoli ne bi popolnoma uskladil z naravnim ciklom svetlobe in teme. Izbira standardnega časa torej zgolj ni stvar nostalgije, temveč vprašanje javnega zdravja in dolgoročne biološke stabilnosti prebivalstva. Američani pa bodo ubrali, kakor kaže, svojo poletno časovno pot.

Trajni poletni čas bi pomenil, da bi bila družba trajno v 'časovnem krču', kjer se naš notranji ritem nikoli ne bi popolnoma uskladil z naravnim ciklom svetlobe in teme.