[Video] Jan Zobec: Največja težava slovenskega pravosodja je selektivna pravičnost (Odmev tedna, 10. 7. 2026)

V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili Jana Zobca, nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika. Z njim smo komentirali dogodke minulega tedna; izključitev Branka Grimsa iz EPP, odpadlo obravnavo v primeru sojenja Svetlani Makarovič, odločbi ustavnega sodišča glede RTV, o izstopu iz Nata, vladi v senci in drugih temah. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Zobec evropskega poslanca Branka Grimsa označi za dosledno sledečega svojim predvolilnim obljubam in vrednotam, na katerih je zgradil svojo politično kariero. Izpostavi, da se zavzema za svobodo govora, nasprotovanje vsiljevanju LGBTQ+ ideologije v šolah in vrtcih, nasprotovanje ilegalnim migracijam in večjo avtonomijo posameznih članic znotraj EU.

Evropsko ljudsko stranko pa označi za degenerirano, saj naj bi izgubila stik z realnostjo, medtem ko je okrepila stik s kapitalnimi interesi. Obnašala naj bi se podobno kot velike korporacije. Kot enega izmed največjih financerjev ideologij, za katere se zavzema, pa vidi milijarderja Sorosa.

Poudari, da Grims ne odgovarja stranki SDS v tolikšni meri, kot odgovarja svojim volivcem. Čeprav je bil izvoljen na listi omenjene stranke, je bil v evropski parlament izvoljen s strani volivcev, katerim tudi ostaja zvest, dodaja.

Vseeno pa je prepričan, da bodo levi mediji skušali prikazati Grimsa kot skrajneža, vse skupaj pa naprtili stranki SDS.

Izjavi, da se kot država oddaljujemo od osamosvojitvenih vrednot, vladajoči pa so bolj kot potrebam države zavezani lastnim interesom. V enakem stanju naj bi bila tudi EU, kar primerja z dogajanjem v rimskem cesarstvu, ko je bil tik pred razpadom.

Kot država se oddaljujemo od osamosvojitvenih vrednot, vladajoči pa so bolj kot potrebam države zavezani lastnim interesom.

Komentator meni, da bo referendum glede interventnega zakona s strani ustavnega sodišča odobren, saj je to ustavna pravica, določilo pa naj bi način izvršitve, ki bi po referendumu omogočala sprejem enakih davčnih reform, ne pa v obliki paketa zakonov kot sedaj.

Jan Zobec komentira sojenje Svetlani Makarovič, ki jo zaradi razžalitve toži dr. Jože Možina. Meni, da svoboda izražanja ne varuje žalitev, katerih namen je zgolj poniževanje posameznika. Makarovičeva se v svojih zapisih ni ukvarjala z vsebino razprave o zgodovinskih vprašanjih, temveč izključno z osebno diskreditacijo Jožeta Možine, zato takšno izražanje po njegovem ne uživa ustavnopravnega varstva.

Ko je namen izražanja zgolj žalitev in ponižanje človeka, se svoboda izražanja preneha.

Dotakne se tudi odločitve Ustavnega sodišča glede zakona o RTV Slovenija. Čeprav poudari, da dokončne obrazložitve še ni bilo mogoče preučiti, ocenjuje, da zakon posega v več ustavno varovanih pravic, predvsem v načelo zaupanja v pravo, pridobljene pravice in sodno varstvo zaradi predčasnega prenehanja mandatov. Opozarja, da bi potrditev takšnega posega ustvarila nevaren precedens, ki bi prihodnjim oblastem omogočil politične menjave vodstev različnih institucij.

Glede sprememb pri dostopu do zemljiške knjige poudarja, da je javnost podatkov o lastništvu nepremičnin eno temeljnih načel stvarnega prava. Prepričan je, da otežen dostop do zemljiške knjige zmanjšuje pravno varnost, otežuje sklepanje pravnih poslov in diskriminira predvsem starejše oziroma digitalno manj vešče državljane. Opozarja, da je načelo publicitete bistven pogoj za učinkovito varstvo lastninske pravice in zaupanje v pravni promet.

Napoveduje dolgotrajno sojenje v primeru Dušana Smodeja s številnimi zavlačevanji in zapleti, o končni sodbi pa ni prepričan, saj na podlagi mnogih primerov pri nas sodnemu sistemu ne zaupa popolnoma. Burne reakcije nekaterih predstavnikov levice ob omembi afere Fotopub kažejo na njihovo nelagodje ob razkrivanju primera, pri čemer opozarja, da mora sodni postopek temeljiti izključno na dokazih in ne na političnih interesih in pod vplivom določenih posameznikov.

Zavrača ideje o izstopu iz Nata oziroma nevtralnosti države ter poudarja, da Slovenija svojo prihodnost lahko gradi le znotraj Evropske unije in zavezništva NATO. Kritičen je do ravnanja nekdanje vlade Roberta Goloba, ki ni izpolnjevala zavez glede obrambnih izdatkov in je z lažnimi predstavitvami porabe sredstev škodovala mednarodni verodostojnosti države.

Referendum o izstopu iz Nata bi Slovenijo potisnil v zelo nevarno smer.

Kritično oceni napoved nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba o ustanovitvi vlade v senci. Meni, da gre predvsem za medijski manever, namenjen preusmerjanju pozornosti javnosti z aktualnih političnih dogodkov.

Akcijo gibanja Mi socialisti pred domom predsednika vlade Janeza Janše označi za obliko političnega nadlegovanja, saj ocenjuje, da obisk zasebnega doma predsednika vlade in javno objavljanje posnetkov njegovega prebivališča odpira vprašanja o varnosti predsednika vlade in njegove družine. Meni, da bi morale pristojne službe takšne dogodke obravnavati bistveno resneje ter zagotoviti ustrezno varovanje nosilcev najvišjih državnih funkcij.