Prevratniški duh Nataše Sukič od parlamenta do ulice?

Vsi vemo, da levici nasilje ni tuje, zlasti skrajni. Naj omenimo le izgrede pred parlamentom (na Trgu republike) v času epidemije koronavirusa. Še več podobnih primerov smo lahko v preteklosti spremljali v tujini, denimo med pripadniki skrajne Antife.

Včasih se nasilje skrajnim levičarjem celo obrestuje. Spomnimo na škandalozni primer italijanske evroposlanke Ilarie Salis, nekdanje učiteljice iz okolice Milana, ki so jo madžarske oblasti aretirale zaradi domnevne vpletenosti v brutalne fizične napade s kladivi, palicami in solzivcem na domnevne neonaciste na ulicah Budimpešte februarja leta 2023.

Junija 2024 je bila izvoljena za evroposlanko in izpuščena iz hišnega pripora (pred tem je bila v zaporu), nato pa se je vrnila v Italijo.

Skrajna prepričanja vodijo v fizično nasilje

Primer Ilarie Salis nas opozarja, da skrajna prepričanja niso nedolžna in da lahko v določenih okoliščinah prerastejo v fizično nasilna dejanja. Prav zato jim je smiselno namenjati dovolj pozornosti že od samega začetka, ko se pojavijo v družbi.

Tudi komunistična revolucija med drugo svetovno vojno se je začela v majhni skupini družbenih izobčencev, ki jih je le malokdo jemal resno. Posledice takšne lahkomiselnosti so bile nepredstavljive, rane pa vse do danes še niso zaceljene.

Metanje poslovnika in grožnje poslancu Mahniču

Zakaj pišemo vse to? Pred dnevi je pozornost javnosti vzbudil izpad poslanke Nataše Sukič (Levica). Na eni od sej je v predsedujočega Žana Mahniča iz SDS zalučala poslovnik državnega zbora, obenem pa zagrozila z uporabo »vseh orožij in orodij«. Za svoje ravnanje se ni opravičila.

Napoved protesta ali poziv k nasilju?

Danes se zdi, da je, če se izrazimo v bibličnem besednjaku, beseda meso postala. Ali še drugače: občutek imamo, da se prevratniški duh poslanke Sukič seli na ljubljanske ulice.

Po spletu je namreč zaokrožila objava anonimnega avtorja z naslovom Protesti v Sloveniji. Na njej je med drugim upodobljena stisnjena pest, ki jo je mogoče razumeti kot simbol upora, ob njej pa je vabilo na dogodek, napovedan za 21. november 2026 ob poldnevu.

Gre za protest proti razmeram v državi. Objava lahko vzbuja tudi pomisleke, da ne gre zgolj za poziv k protestu, temveč tudi za namigovanje na nasilen obračun z oblastjo.

Takšna domneva pa ni izvita iz trte. Spomnimo, da je tudi že omenjena nasilna evroposlanka Ilaria Salis pred časom na družbenem omrežju X objavila fotografijo z dvignjeno levo pestjo in pripisala: »Vsi smo antifašisti.«

Šarec: V pol leta zagotovo ne bo konca Janševe vlade

»S silo se daleč ne pride,« pravi ljudski pregovor. Ob oblikovanju nove vlade Janeza Janše leta 2026 je podobno opozarjal tudi Marjan Šarec, nekdanji predsednik vlade in evropski poslanec, ko je dejal: »Nisem prepričan, da bo Janševa vlada šibka, saj jo poganjajo močni interesi. V pol leta zagotovo ne bo konec njihove zgodbe.«

Kaže torej, da političnih nasprotnikov ni mogoče odpraviti zgolj z željami ali pritiski. Tudi Sukičeva in njeni ideološki somišljeniki z uporabo ostrih besed in morebitnim (fizičnim) stopnjevanjem napetosti verjetno ne bodo dosegli prav veliko. Ob tem pa domnevamo, da pri vsem skupaj ne gre le za prevratniškega duha omenjene poslanke, čeprav kot javna osebnost nosi veliko odgovornost za svoje besede in ravnanje.

Spomnimo, da so tudi na francoskih in italijanskih ulicah v zadnjem času izbruhnili obsežni izgredi, v katerih so sodelovali tako študenti kot mladoletniki. Tudi ti dogodki bi lahko organizatorjem napovedanega protesta služili kot navdih za podobno dogajanje v Sloveniji.

Italija: ostrejše kazni za izgrednike

Italijanska vlada premierke Giorgie Meloni je 20. oktobra po nasilnih izgredih v Milanu in drugih mestih sprejela dekret, ki uvaja strožje ukrepe proti nasilnim protestnikom. Med drugim predvideva do pet let zapora in do 20.000 evrov globe za nasilno sodelovanje v skupini več kot petih ljudi na demonstracijah, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Strožje kazni so predvidene tudi za zamaskirane storilce, povzročanje poškodb in organizirano uničevanje premoženja.

Odlok predvideva tudi strožje ukrepanje proti mladoletnim kršiteljem, možnost njihovega pridržanja (stari med 14 in 17 let) v predkazenskem postopku ter finančno odgovornost staršev za škodo, ki jo povzročijo njihovi otroci.

Za organiziranje skupin z namenom izvajanja nasilnih demonstracij, tudi prek spleta oziroma družbenih omrežij, so predvidene zaporne kazni od štirih do dvanajstih let. Več o odloku je tukaj.

V Milano napotenih 500 vojakov

Vlada je poleg tega odobrila napotitev dodatnih 500 vojakov v Milano do konca leta. Načrt, da bi vojakom podelili dodatna policijska pooblastila, so po nasprotovanju predsednika Sergia Mattarelle opustili.

Izgredi so izbruhnili med protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nizkih plač. V Milanu in drugih italijanskih mestih so protestniki razbijali trgovine, ropali in se spopadali s policijo. Po navedbah italijanskih oblasti je bilo poškodovanih skoraj 200 policistov, pridržanih pa približno 330 ljudi. Spomnimo, da so tudi v Franciji v zadnjem času izbruhnili podobno nasilni protesti.

Odlok se osredotoča predvsem na strožje kazni za nasilne protestnike, ukrepe proti mladoletnim kršiteljem in odgovornost staršev za škodo, ki jo povzročijo njihovi otroci.

Kaj za zagotavljanje varnosti omogoča slovenska zakonodaja

Slovenska zakonodaja policiji že zdaj omogoča ukrepanje ob nasilju na javnih shodih. V nadaljevanju predstavljamo nekatere pomembnejše zakonske določbe s tega področja.

Policiji smo poslali vprašanja o pooblastilih za preprečevanje nasilja, vandalizma in drugih kršitev na javnih shodih ter o ukrepanju proti nasilnim udeležencem. Zanimalo nas je tudi, ali veljavna zakonodaja omogoča dovolj učinkovito ukrepanje ob nasilnih izgredih, v katere so vpleteni mladoletniki, katere ukrepe lahko policija v takšnih primerih uporabi in kako ocenjuje zaostritve, ki jih je po izgredih uvedla italijanska vlada. Povprašali smo jo še, ali bi bile podobne zakonske spremembe smiselne tudi v Sloveniji.

Zakon o javnih zbiranjih

Slovenska zakonodaja omogoča ukrepanje ob nasilju na javnih shodih, zakon o javnih zbiranjih pa določa predvsem odgovornosti organizatorja in vodje shoda ter pogoje, pod katerimi lahko ukrepa policija.

Organizator oziroma vodja shoda mora skrbeti za red in varnost ter glede na značaj shoda in pričakovano število udeležencev zagotoviti rediteljsko službo. Če reditelji nasilja ali hujših kršitev reda ne morejo obvladati, mora vodja shod prekiniti in o tem obvestiti policijo.

Policija lahko v zakonsko določenih primerih ukrepa za vzpostavitev javnega reda in varnosti. Če se shod ne razpusti, lahko udeležence pozove, naj odidejo, in jih ob neupoštevanju zakonitega poziva tudi razžene.

Zakon prepoveduje organiziranje shodov z namenom izvrševanja kaznivih dejanj ali povzročanja nasilja. Ureja tudi prepovedi in omejitve glede vnosa nevarnih predmetov ter odgovornost organizatorja za varnost.

Zakon o varstvu javnega reda in miru

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki je začel veljati januarja 2026, obravnava tudi nasilno in drzno vedenje na javnih krajih. Za kršitve javnega reda in miru predvideva globe: »Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 300 do 500 evrov. Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 400 do 600 evrov. Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 500 do 800 evrov« (6. člen).

Pri presoji posameznega ravnanja pa je pomembno, ali so izpolnjeni zakonski znaki konkretnega prekrška. Za mladoletnike so pomembna tudi pravila o odgovornosti staršev oziroma skrbnikov. Njihova odgovornost za ravnanje otroka ni samodejna, temveč je odvisna od zakonsko določenih pogojev.

V zakonu so navedene tudi kazni za vandalizem: »Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 800 do 1.500 evrov« (17. člen).

Zakon govori tudi o neupoštevanju zakonitega ukrepa uradnih oseb: »Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 600 do 1.200 evrov.  Če je prekršek iz prvega odstavka storjen tako, da kršitelj s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo uradnega dejanja uradne osebe tako, da se usede, uleže, obrne vstran, beži ali ravna podobno, se kršitelj kaznuje z globo od 1.000 do 1.500 evrov. Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 evrov« (21. člen).

Prav tako zakon obravnava policijski zaseg predmetov: »Policist ali vojaški policist sme brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseči predmete prekrška, za nadzor nad katerim je pristojen, tudi če niso storilčeva last« (25. člen).

Zakon o nalogah in pooblastilih policije

Zakon o nalogah in pooblastilih policije določa, da mora policija pri ukrepanju spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri mladoletnikih mora upoštevati njihovo starost, razvitost in posebno ranljivost.

Policisti morajo ravnati obzirno, spoštovati dostojanstvo posameznika ter upoštevati posebna pravila za postopke z otroki in mladoletniki. Ta med drugim urejajo obveščanje staršev oziroma skrbnikov, ravnanje ob pridržanju in zagotavljanje ustreznih pogojev za mladoletnike. Policijska pooblastila torej niso neomejena. Tudi pri preprečevanju nasilja na protestih morajo policisti ravnati v skladu z zakonom in načelom sorazmernosti.

Zakon se nanaša tudi na področje pridržanja:

»(1) Policisti smejo pridržati osebo, ki:

• moti ali ogroža javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti ali če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti,
• krši odrejeno prepoved približevanja po tem zakonu,
• krši odrejeno prepoved udeležbe na športnih prireditvah,
• jo je treba izročiti tujim varnostnim organom ali je bila sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti pristojnemu organu.

(2) Pridržanje sme trajati le nujno potreben čas, vendar največ 12 ur, pridržanje iz četrte alineje prejšnjega odstavka pa največ 48 ur« (64. člen).

In posebej na pridržanje mladoletnika:

»(1) Če je pridržana oseba mladoletnik, morajo policisti v najkrajšem možnem času ustno obvestiti njene starše ali skrbnika. Če policisti ugotovijo, da bi bilo obveščanje v nasprotju s koristmi mladoletnika, o pridržanju obvestijo le pristojni center za socialno delo.

(2) Policisti morajo staršem ali skrbniku na njihovo željo omogočiti neoviran stik in pogovor z njim, razen če je to v nasprotju s koristmi mladoletnika. Policisti omogočijo tudi neoviran stik in pogovor delavcem pristojnega centra za socialno delo. Pogovora policisti ne smejo poslušati, smejo pa ga vizualno nadzirati.

(3) V prostoru za pridržanje morajo biti mladoletne osebe ločene od polnoletnih« (65. člen).

Prav tako zakon govori o rabi in vrstah prisilnih sredstev: »Policisti smejo uporabiti prisilna sredstva za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge« (72. člen).

»(1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti naslednja prisilna sredstva:

• sredstva za vklepanje in vezanje,
• telesno silo,
• plinski razpršilec,
• palico,
• službenega psa,
• električni paralizator,
• sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev,
• konjenico,
• posebna motorna vozila,
• vodni curek,
• plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo,

• strelno orožje« (73. člen).

Zakon govori tudi o zasegu predmetov: »Policisti smejo pri opravljanju policijskih nalog zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, ter tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja« (54. člen).

Ravno tako zakon govori o posebnih pogojih za uporabo prisilnih sredstev: »Policisti prisilnih sredstev ne smejo uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če jim je začasno omejeno gibanje ali jih je treba privesti ali pridržati in policisti ne morejo drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ogrožajo svoje življenje, življenje ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno ogroženo« (76. člen).

Prav tako zakon govori o uporabi telesne sile in tehnikah telesne sile:

»Telesno silo smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače:

• obvladati upiranja osebe,
• odvrniti napada ali
• preprečiti samopoškodbe osebe« (80. člen).

»(1) Za uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile policistov s strokovnimi prijemi, udarci in meti.

(2) Za uporabo telesne sile se štejejo tudi strokovni pritiski, individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb.

(3) Za uporabo telesne sile se šteje tudi, če policisti pri individualni ali skupinski uporabi telesne sile uporabijo ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali palico za izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb.

(4) Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti uporabijo strokovne udarce in mete le, če je bila uporaba strokovnih prijemov ali telesne sile iz drugega odstavka tega člena neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča« (81. člen).

Vprašanja smo poslali tudi pristojnim institucijam

Vprašanja o zagotavljanju javne varnosti in morebitnih spremembah zakonodaje smo naslovili na ministrstvo za notranje zadeve oziroma ministra Francija Matoza.

Za stališče do napovedanega protesta, političnega izražanja na fakultetah in vloge univerz pri spodbujanju demokratičnega dialoga smo prosili tudi rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča in rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Deana Korošaka. Njihove odgovore bomo vključili v nov prispevek na to temo. Policijo smo prav tako zaprosili, naj nam odgovore posreduje do včeraj. Ker jih še nismo prejeli, jih bomo vključili v naslednji prispevek o obravnavani temi.