Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli

Sokoli so v slovenskem prostoru predstavljali več kot le telesnovzgojno gibanje – bili so nosilci narodne, moralne in demokratične ideje. Njihova zgodovina je tesno povezana z razvojem slovenske družbe in političnimi preobrati v 20. stoletju. A prav ti preobrati so sokolstvo tudi globoko zaznamovali in ga po drugi svetovni vojni dokončno preoblikovali. 

Vzpon sokolstva 

Južni Sokol so ljubljanski napredni meščani ustanovili leta 1863. Malokdo ve, da je bilo ljubljansko društvo prvo na svetu z besedo sokol v svojem uradnem imenu. Pražani so jo dobili v svoje uradno ime leto kasneje. Sokolstvo je imelo svojo sokolsko vzgojo, ki je bila sestavljena iz štirih temeljnih vzgoj: narodne, demokratične, moralne in telesne. Sokolskemu mislecu dr. Viktorju Murniku, očetu slovenske telesne kulture, je bila najpomembnejša narodna vzgoja, telesna vzgoja pa le sredstvo za ostale tri vrste vzgoje. Sokoli so s svojo uradno opravo, javnimi nastopi, tudi s konjenico, delovali kot slovenska narodna vojska. 

Prehod iz avstro-ogrskega cesarstva v Kraljevino SHS je bil za Sokole pomemben korak, saj je bila narodna vzgoja prvič tudi del državne vzgoje. Dr. Murnik je leta 1904 dejal: »Slovenec sem in kdo je več?!« Med obema svetovnima vojnama je zapisal, da je čas, da si rečemo »Jugoslovan sem in kdo je več?!«, ampak da tudi še vedno velja, da si rečemo »Slovenec sem in kdo je več?!«, Hrvatje naj si rečejo »Hrvat sem in kdo je več?!«, Srbi pa naj si rečejo »Srb sem in kdo je več?!«. Sokoli so v kraljevini postali največja družbena organizacija, ki jo je kralj vključil v svoj državni aparat. Kralj je osnoval ministrstvo za telesno vzgojo, kjer je imelo sokolstvo največjo veljavo, pri ministrstvu vojske in mornarice pa so bili Sokoli zadolženi za telesno in moralno pripravo vojakov in mornarjev. Tudi zato je bil učitelj prestolonaslednika Petra II. slovenski Sokol Ivan Kovač, prestolonaslednik Peter II. pa je bil uradno postavljen za starosto sokolske organizacije. 

Teroristična in nasilniška organizacija Komunistična partija Jugoslavije in kasneje Komunistična partija Slovenije sta bili v kraljevini zaradi nasilja primorani biti v ilegali. Njuni najbolj prepoznavni člani so bili zaprti, v tujini ali v ilegali. Zaradi tega so začeli po navodilih iz Moskve iskati ljudi, ki so se istovetili z zamislimi komunistov, vendar v okolju niso bili prepoznani kot komunisti. Tako so komunisti začeli z blagimi koraki svoj pohod v družbene, kulturne, športne, sokolske organizacije. Prepričevanje o krivicah, ki se godijo ljudem, srbskemu šovinizmu ipd., je bilo vedno dobrodošlo pri širjenju števila somišljenikov komunističnega članstva. Temeljno delo vzgoje somišljenikov je bil najprej Leninov Obračun z renegatom Kautskym, kasneje pa Stalinova Zgodovina VKP(b). Obe deli poveličujeta pobijanje drugače mislečih z oboroženo vojsko delavskega razreda. 

Malokdo ve, da je bilo ljubljansko društvo prvo na svetu z besedo sokol v svojem uradnem imenu. 

Ideološki razkol in preoblikovanje tradicije 

Sokolska organizacija je imela pred drugo svetovno vojno v kraljevini okoli 200.000 članov. Sokoli so imeli v svojem delovanju tudi vojaške veščine: strelstvo (vojska jim je dala orožje in naboje za vadbo), orientacijo na terenu, izletništvo, vojaško vadbo korakanja in preprostih oblik vojaških postavitev pri obrambi in napadu, uporabo mask ipd. Dekleta so imela tečaje prve pomoči in delovanja kot medicinske sestre. Vse to pa je za komuniste pomenilo odlično prevzemno tarčo. Leta 1939 so imeli v Sokolu na Taboru v Ljubljani t. i. taborski proces, kjer so nato zaradi komunističnega delovanja izključili veliko Sokolov. Med najbolj znanimi izključenimi so bili Zoran Polič, Franjo Lubej in Mitja Ribičič. Izključeni člani in Josip Rus so sodelovali pri pripravi Društva prijateljev Sovjetske zveze in nato na ustanovnem sestanku Protiimperialistične fronte (PIF) 26. in 27. aprila 1941, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Izključeni komunistični Sokoli so se pridružili PIF, pravi Sokoli pa so odpor začeli 6. aprila 1941 v skladu s predvojnimi načrti, nato so ustanovili sokolski vojni svet, sokolsko legijo in bili del uradne jugoslovanske vojske v domovini. Komunistični »Sokoli« so uradne Sokole zajeli v Grčaricah ter jih pobili v Mozlju in Kočevju. Čeprav komunistični »Sokoli« nikoli niso predstavljali sokolske organizacije, so si po drugi svetovni vojni nadeli ime levo krilo Sokola. 

Po drugi svetovni vojni so komunisti ukinili sokolsko organizacijo ter tako dokončno prevarali in razočarali sokolsko vzgojeno članstvo. Na njenem pogorišču so naredili Telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan. Seveda v mednarodnem komunizmu ni bilo prostora za narodno vzgojo. Sokolska demokratična vzgoja (kjer gre vodenje od spodaj navzgor) je v nasprotju s komunističnim vodenjem, ki gre od zgoraj navzdol. Sokolska moralna vzgoja je določala, da se mora spoštovati življenje vsakega člana narodne skupnosti. Komunistični miselnosti življenje posameznika ni bilo nič vredno in so pobijali ne samo svoje nasprotnike, temveč tudi somišljenike, ki so samo malo nasprotovali svojim voditeljem. Telesna vzgoja pa je dobrodošla v vsakem državnem sistemu, saj je zdravje ljudi pomembno za gospodarstvo, obrambo, zdravstvo ipd., zato so društva dobila oznako TVD. Z osamosvojitvijo Slovenije so se vrnili tudi Sokoli. Leon Štukelj jim je napovedal ponoven vpliv v večnarodnem okolju Evropske unije pri krepitvi slovenske narodne samozavesti. 

(D248, 45)