Mbappe, zahodni samomorilski sindrom in ljubezen do diktatorjev

Zahod je postal kot pretepena ženska, ki za vse udarce krivi sebe in nikoli ne udari nazaj. Prišli smo do absurda, ko avtoritarne države ali celo tiste z zgodovino milijonov mrtvih Zahodu očitajo moralo in zahtevajo pokoro. Zahodnjaki so prišli v stanje, ko tradicionalna politika govori le še o krivdi in priznanju ter posledičnem spokorjenju, ki bo svet rešilo pogube. Zahod je padel tako nizko, da se ne upa več postaviti pred drugimi kot superioren družbeni sistem in se primerja z režimi, kjer lastno prebivalstvo nadlegujejo, maltretirajo, zapirajo ali celo pobijajo.

Mbappe in Mao

Kylian Mbappe se je na spletu malce pošalil iz nekdanjega šefa Komunistične partije Kitajske in vznemiril celotno kitajsko vodilno oligarhijo. Mbappe je povedal le, da se mu je zdel zabaven video, v katerem je nekdo dal njegov obraz na telo kitajskega diktatorja. Sledili so histerični odzivi iz Kitajske in Evrope. Kitajska je avtoritarna država, kjer svoboda govora ne obstaja, Kitajci pa so zaradi takšnih 'prekrškov' pristali tudi že v zaporu.

La Liga, Real Madrid, Mbappe in drugi akterji iz španskega nogometnega sveta so se hiteli opravičevati, posuvati s pepelom, da jih kitajski trg ne bi izpljunil tako, kot je kitajska kulturna revolucija izpljunila lastne intelektualce, ki jih je še malo pred tem kovala v nebo. Ustrašili so se izgube trga, ker je Kitajska zagrozila z odpovedjo televizijskih in komercialnih pravic, ker naj bi Mbappe užalil čustva Kitajcev.

Nogometni svet tako rad kritizira vse mogoče iz zahodnega sveta, od rasizma, takšnih in drugačnih fobij, nogometaši ponekod radi klečijo, izjave politikov se obsojajo, moraliziranje pa je v polnem pogonu. Toda nikoli ne bomo videli, da bi se šef La Lige, Reala, Čeferin zavzeli za svobodo govora, kaj šele, da bi to storili Sanchez in drugi politiki, ki se sicer nikoli ne 'šparajo' tudi z žaljivimi komentarji drugih.

Predstavljajmo si namreč, da bi Nemčija ali Italija zaprli svoj trg La Ligi in Mbappeju, če bi ta užalil Hitlerja ali Mussolinija. Poskusimo z milejšo varianto – ali bi nogometni svet in politika reagirala enako, če bi Čile zahteval opravičilo za žalitev Pinocheta? Pod vladavino Pinocheta je bilo ubitih 'samo' okoli 3.000 ljudi v primerjavi z najmanj 35 milijoni ljudi pod Maom.

Zahod je pokleknil

Časi Reagana in Thatcherjeve, ko je zahodni voditelj pokazal na avtoritarca in zahteval, naj 'podre ta zid', so vsekakor minili. Minili so časi, ko so predstavniki tradicionalnih strank zagovarjali zahodni sistem pravic in obsodili diktature. Danes je obratno, danes Rusija, Kitajska in Iran s prstom kažejo na Zahod in ga obtožujejo 'zločinov', medtem ko jim razni demokratični socialisti, zeleni in AfD ploskajo, tradicionalne stranke pa sklonijo glavo in klečijo na koruzi. Nič drugače ni z velikimi podjetji.

Po eni strani imamo politiko, ki poklekne pred prvim avtoritarcem še iz tako majhne države, po drugi strani velika podjetja, ki nas tem istim avtoritarcem prodajo za vrečo soldov. Na primer velika tehnološka podjetja, ki nimajo niti kančka patriotizma in nasprotujejo sodelovanju z domačo obrambo, na Kitajskem brez težav sodelujejo s komunistično oblastjo in njihovim represivnim aparatom, zato da dobijo del njihovega trga. Ta jim bo prej ko slej pokazal vrata, kot na primer avtomobilski industriji, ki je zavoljo kitajskega trga razkrila vso svojo tehnološko prednost, danes pa jadikuje zaradi neprodanih avtomobilov.

Ne pozabimo na skorumpirano evropsko birokracijo, ki je v sodelovanju z avtoritarnimi režimi prejemala denar in uničila dva segmenta – energijo in migracijo. Razni Schroederji in avstrijske zunanje ministrice so gladko spravili na kolena evropsko industrijo, obrambo in prebivalstvo za dobro plačana delovna mesta naftnih in plinskih gigantov v Moskvi in St. Petersburgu. Birokracija in politiki, kot je Angela Merkel, vključno s tradicionalno politiko, so s svojo 'refugees willkomen' gesto ustvarili situacijo, ki nas je pripeljala k protestom, razgrajanjem, požigom in celo potencialnim državljanskim vojnam.

Svoboda govora ni za vse, kajti zažig Biblije in satira z Jezusom sta umetnost, medtem so evropske policije začele aretirati tiste, ki žalijo preroka Mohameda.

Skrajna levica in zeleni ploskajo političnemu islamizmu, ki počasi prehaja v parlamentarne sedeže, kjer se kandidati borijo za poroke s sorodniki in šeriatsko pravo. Ob bruseljski evrokraciji se gradi ogromna mošeja, podprta s katarskim in turškim denarjem, medtem pa nihče več ne trzne ob podiranju in požigih cerkva.

Ob brandenburških vratih in evropskih parkih potekajo zunanje molitve pod vodstvom najbolj radikalnih islamistov, medtem ko kristjane, ki molijo na cesti, policija aretira. Na ulicah Londona policija poziva Jude, naj se umaknejo, ker že s svojo prisotnostjo vznemirjajo podivjane islamistične in skrajno leve protestnike. Svoboda govora ni za vse, kajti zažig Biblije in satira z Jezusom sta umetnost, medtem so evropske policije začele aretirati tiste, ki žalijo preroka Mohameda.

Zahod in tiranija

Združeni narodi so postali orodje in orožje tretjega sveta in tiranij. Ti obsojajo države z urejenim sodstvom in demokratičnimi institucijami, medtem ko podpirajo najbolj uničujoče teroristične organizacije in režime, ki za svoje cilje žrtvujejo civilno prebivalstvo. Zahodni skrajni aktivisti so zasedli mesta znotraj mednarodnih institucij in so v spregi z avtoritarnimi režimi. Eden najskrajnejših primerov je na primer Francesca Albanese, ki ni le podpornica terorizma, ampak jim je preko institucij ZN tudi pomagala skrivati svoje zle namene.

Glasovanje o Kubi je lep primer podpore brutalnemu mafijskemu režimu, ki uničuje lastno prebivalstvo zavoljo preživetja kubanskih komunističnih elit. Podivjani levi skrajneži, sicer bogato plačani od milijarderjev, ki delajo za Komunistično partijo Kitajske, kot na primer Roy Neville Singham, na Kubi prirejajo zabave, zaradi katerih morajo odklopiti z ventilatorjev paciente v bolnišnicah, ker ni dovolj električne energije. Kaviar komunisti iz Code Pink in drugi aktivisti bodo dnevno protestirali proti zahodnim institucijam, istočasno podpirali Putina in iranske mule, medtem ko bo zahodno prebivalstvo to doživljalo kot nekaj normalnega.

Levi, desni, izguba patriotizma in pretepen francoski diplomat

Zahod je sprejel, da je kriv vsega. Za poplavo ali sušo je kriv Zahod, ker je v preteklosti porabil preveč energije, zato mora zdaj nazaj v votline in revščino, medtem ko lahko vsi drugi pokurijo ves preostali premog. Potomci temnopoltih in Afričani zahtevajo odškodnine za suženjstvo, čeprav je ravno Zahod prvi začel vojno proti suženjstvu. Medtem ko se kralj Karel posuva s pepelom, na Karibih pozabi povedati, da je morala Britanija v vojno z afriškimi državami, ker niso želele odpraviti suženjstva. In zakaj bi potomec Slovencev v ZDA, čigar prednike so Turki odpeljali v suženjstvo na Bližnji vzhod in v Afriko, moral plačevati kakršnokoli odškodnino?

Zahod je sprejel, da je kriv vsega.

Francija je pomagala Homeiniju na oblast, njeni intelektualci so marširali z islamisti po ulicah Teherana, nasprotovali so napadu na Iran, so med največjimi kritiki Izraela in niso želeli zapreti ambasade med ameriškim napadom. Toda nič od tega ni pomagalo, iranska Islamska revolucionarna garda je še vedno pretepla njihovega diplomata, francoska vlada pa je to skrila, ker ni želela poslabšati odnosov z Iranom! Namesto da bi osebje takoj odpoklicala. Iran izvaja teroristične akcije v Evropi in financira teroristične organizacije, evropski politiki pa kot polizani kužki hodijo na procesije k iranskim mulam.

S Trumpom ni nič drugače, saj poskuša biti na tisoč in en način poslušen postrešček Putinu, ki ga vrti okoli prsta kot nedonošenega politika. Naredita dogovor, Putin ga prekrši, se mu zlaže na telefonu, Lavrov pa se v Teheranu iz njega norčuje. Medtem Elon Musk v svojem elementu Pentagonu zaračuna petkratno naročnino za Starlink, ki je v uporabi v Zalivu, toliko o njegovem pregovornem patriotizmu.

Evropa je istočasno polna besed o samostojnosti in obrambi, napoveduje strateški boj za odprtje raznih ožin, potem pa odda pristanišča v upravljanje kitajskim podjetjem. Še huje, lani se je Komisija šopirila, kako bo nastopila proti kitajskim subvencijam in zaščitila evropsko industrijo, leto dni kasneje ne le popusti, ampak Kitajski ponudi še več.

Mediji, institucije in aktivisti

Zahodni mediji so postali del tega orožja zaradi milijard, ki so jih prispevale avtoritarne in islamistične države ter razni milijarderji tako z leve kot z desne medijem, šolam, univerzam, inštitutom, aktivistom in drugim. Če sta na eni strani Soros in Singham, je na drugi Musk, ki sicer ne zaostaja z zasipanjem denarja raznim dubioznim protizahodnim aktivistom na skrajni desni. Oboji imajo skupno lastnost podpore diktatorjem in avtoritarcem ter nekakšno patološko sovraštvo do Zahoda.

Tradicionalna politika in formalne institucije imajo po ulicah evropskih mest večjo toleranco do zastav Hamasa in Hezbolaha kot do zastav držav, ki jih predstavljajo! V tem primeru ne gre več za svobodo govora, ampak za samomor iz usmiljenja do drugih.

Aktivisti v obliki nevladnikov in kvaziinstitucij za boj proti Zahodu dobivajo na stotine milijonov. Seveda imamo svobodo govora, vendar lahko bi pričakovali, da bi vsaj tradicionalna politika in institucije zagovarjale naš način življenja in se borile kot levi za obstoj sistema, ki je nedvomno prinesel največ svobode in prosperitete v zgodovini človeštva. Toda kot vidimo, imajo tradicionalna politika in formalne institucije po ulicah evropskih mest večjo toleranco do zastav Hamasa in Hezbolaha kot do zastav držav, ki jih predstavljajo! V tem primeru ne gre več za svobodo govora, ampak za samomor iz usmiljenja do drugih.

Evrokrati in birokrati

Evropskim državnim birokracijam in evrokraciji je popolnoma vseeno in se raje ukvarjajo z zamaški, kumaricami, slamicami, tehtanjem embalaže božičnih čestitk in zbiranjem 'fasciklov' na zaprašenih omarah steklenih stolpov v Bruslju kot pa s poceni energijo, industrijo in obrambo. Evrokrati ne bodo dovolili izkopa redkih zemelj v Evropi ali na Grenlandiji, raje bomo odvisni od Kitajske in kupovali turško orožje. Zamašili bomo naftne in plinske vrtine, omejevali nuklearke in raje pustili Kitajski zanesljivo in poceni energijo. Če smo odvisni od Kitajske zaradi dobave redkih zemelj, zakaj ne bi zaprli še drugih strateških industrij in postali odvisni še od vsega ostalega?

Cilji evropske diplomacije so zbrani v obliki sofinanciranja modernega plesa za podnebje v egiptovski Mansuri ter štetja ogljičnega odtisa v al-Furklusu. Edino, kar je zares združilo evropsko diplomacijo, je nasprotovanje Izraelu; takšne enotnosti ni bilo že dolgo časa. Ni pomembnih pol milijona mrtvih v Tigraju ali četrt milijona v Jemnu. Pa kaj, če nas ogroža centralna Afrika s terorizmom, tihotapljenjem drog in migrantov, od tam smo se umaknili, prepustili vse skupaj kremeljski vojski Afrika Korps. Ni pomembna državljanska vojna v Sudanu, kjer več držav financira vojno in skrbi za stalni dotok ubitih civilistov. Najpomembneje se je ukvarjati z Gazo, da zadovoljimo poulične skrajne aktiviste in islamiste.

Propaganda

Če je Zahod izumil internet, YouTube, Google, Starlink in drugo, so Rusi, Kitajci, Severni Korejci, Iranci, Hamas in podobni izumili izjemno propagando. Povprečen zahodnjak se malo zaveda, kako sta ruska ali kitajska propaganda aktivni na družbenih omrežjih, enako s soinvesticijami v afriške, azijske, južnoameriške in tudi zahodne medije. Pomislite, da so Rusi s propagando skoraj celoten svet prepričali, da je bil njihov napad na Ukrajino izzvan, okupacija in aneksija ozemlja pa pravična. Kitajska je uspela muslimanske države prepričati, da so koncentracijska delovna taborišča in preganjanje Ujgurov prav tako pravični in nujni. Ne slepimo se, podobno mislijo tudi na skrajni levici in skrajni desnici na Zahodu.

Sovjetska zveza je že med hladno vojno prekašala Zahod v propagandi in izumljala norosti, ki so jim začeli verjeti tudi v zahodnih krogih, kot na primer 'sionizem je rasizem'. Ali kolonializem, kakor vam je ljubše. Toda v tistih časih je imel Zahod aktivno protipropagando in je oddajal z radijskimi programi ali publikacijami kot protiutež komunistični grožnji. Danes na Zahodu zmagujejo demokratični socialisti, medtem ko na univerzah poučujejo nekdanji sovjetski komunistični agenti, kot na primer Angela Davis, ravno zato, ker ni več zahodne protipropagande.

Če je Zahod izumil internet, YouTube, Google, Starlink in drugo, so Rusi, Kitajci, Severni Korejci, Iranci, Hamas in podobni izumili izjemno propagando.

Preteklost in sedanjost

Zahod mora najti ponos in patriotizem za preživetje. Patriotizem ni enak rasizmu, kot ga poskušajo prikazati nekateri. Tradicionalna politika bo zaradi svoje nesposobnosti, želje po všečnosti in strahu, da bi jim neki aktivist metal pod nos razne fobije in -izme, prepustila politični prostor raznim skrajnežem, kar lahko opazujemo danes. Skrajna levica v povezavi z islamisti in skrajna desnica ta prostor že prevzemajo, vsi trije so sicer ljubitelji svetovnih diktatur in avtoritarcev, delijo pa si še antisemitizem.

Ne pozabimo namreč, da je oče zanikanja holokavsta francoski komunist in socialist Paul Rassinier, ki je delal skupaj s predstavnikom pra-MAGE Harryjem Elmerjem Barnesom, ki je bil velik Hitlerjev apologet. Razni Tuckerji Carlsoni in Luc Melenchoni so obstajali že takrat, vendar so na srečo izgubili. Toda tradicionalna politika je verjela v zahodne vrednote in svet je nekoč verjel, da smo boljši, bili smo vzor. Danes smo le še bleda senca. To je pokazal primer z Mbapejem, ko so Evropejci upognili hrbte kitajskemu pritisku, ker ... naj bi užalili diktatorja, ki je pobil vsaj 35 milijonov ljudi.