Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta

Prvošolci še ne morejo razumeti vseh členov najvišjega pravnega akta države. Toda ali je to res razlog, da ustava ne bi smela vstopiti v njihov dom? Minister Borut Rončević potezo brani kot simbolno popotnico ob pomembni življenjski prelomnici, županja Darja Vudler Berlak pa jo primerja z lipo, ki jo v njeni občini podarijo ob rojstvu otroka, pomen darila pa raste skupaj z njim.

Ko novorojenček v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dobi svojo lipo, se seveda še ne zaveda, kaj mu je bilo podarjeno. Drevo raste ob njem in simbolni pomen dobi šele čez leta. Prav s to primerjavo je županja Darja Vudler Berlak odgovorila na najpogostejši očitek ob odločitvi, da bodo letošnji prvošolci na prvi šolski dan prejeli izvod Ustave Republike Slovenije in slovensko zastavico, in sicer, da šestletniki ustave še ne znajo brati, kaj šele razumeti.

»Ustava je temeljni akt vsake države in mislim, da bi jo morali podariti celo vsakemu novorojenčku,« je povedala županja, ki lipe novorojencem podarja že vse tri mandate oziroma dvanajst let. »Nekdo bi tudi rekel, da se novorojenec še ne zaveda, da je to darilo dobil. Toda čez pet, deset ali morda petdeset let, ko lipa raste z njim, ima to zelo veliko simbolno vrednost.«

Ustava in zastavica kot popotnica v novo obdobje

Ministrstvi za izobraževanje, znanost in mladino ter za obrambo bosta ob začetku šolskega leta 2026/2027 prvič skupaj izvedli takšno simbolno dejanje. Prvošolci bodo prejeli ustavo in slovensko zastavico, dijaki prvih letnikov srednjih šol pa izvod ustave. Šole so navodila za prevzem in slovesno izročitev že dobile. Namen darila po pojasnilih ministrstva ni, da bi prvošolci že 1. septembra sami prebirali člene in razlagali ustavnopravne pojme.

Ustava naj bi v njihov dom prinesla sporočilo o svobodi, odgovornosti, enakosti, pravicah, dolžnostih in pripadnosti skupnosti, zastavica pa naj bi jih spomnila, da vstopajo v šolo v samostojni slovenski državi. »Sporočilo je, da je Slovenija naš dom, da smo lahko nanjo ponosni in da jo ljubimo,« je povedal minister Borut Rončević. Priznava, da prvošolci pomembnega dela ustave še ne znajo prebrati in da zanje to ni običajno otroško čtivo. Toda prav zato poudarja njen simbolni pomen: »V njihov dom bo prišla Ustava Republike Slovenije, ki ureja, kako v Sloveniji živimo in kakšni so naši odnosi. Verjamem, da si bodo ta simbolni akt zapomnili, ustavo pa bodo, ko bodo za to pripravljeni, vzeli v roke.«

Prvi šolski dan je bil izbran namenoma. Rončević se, kot pravi, svojega prvega šolskega dne leta 1982 spominja še danes. Gre za eno najpomembnejših prelomnic v otrokovem življenju, zato želi ministrstvo prav na ta dan položiti temelj tudi za poznejšo domovinsko in državljansko vzgojo. Minister napoveduje, da pri enkratnem darilu ne nameravajo ostati in da bodo sledila še druga simbolna dejanja. Šola namreč po njegovem ne more zgolj posredovati znanja, ampak mora mladim približevati tudi odnos do države, skupnosti in demokratičnega reda.

Kritiki: Otroci potrebujejo učitelje, ne ustave

Prav preprostost poteze je sprožila presenetljivo oster odziv. Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič razdeljevanju zastavic ne nasprotuje, saj bodo otroci z njimi po njegovem z veseljem pomahali. Pri ustavi pa se sprašuje, ali jo je smiselno podarjati otrokom, ki še ne znajo brati. Opozoril je tudi na pomanjkanje učiteljev in druge težave šolstva: »V tem trenutku se ukvarjamo s tem, kje dobiti učitelje, ki bodo otroke naučili brati, da bodo lahko brali ustavo.«

Del ravnateljev in učiteljev bi ustavne vsebine najmlajšim raje približal v bolj otroški, ilustrirani ali drugače prilagojeni obliki. Nekateri se bojijo, da bo knjižica, polna pravnega besedila, končala pozabljena na polici. Pomislek o izvedbi ni brez teže: simbol zaživi šele, ko ga starši in šola otroku znajo razložiti.

Toda iz tega še ne sledi, da je darilo zgrešeno. Otrok ob vstopu v šolo ne razume niti vseh knjig, ki jih bo bral čez nekaj let, pa zato knjige niso neprimerno darilo. Ustava lahko prve mesece ostane na domači polici, pozneje pa postane izhodišče za pogovor o tem, zakaj imamo državo, kaj pomenijo človekove pravice in zakaj svoboda vedno prinaša tudi odgovornost.

Kritike so hitro dobile tudi izrazito političen ton. Piratska stranka meni, da država denar »zapravlja« za tiskanje ustav in da bi ga bilo bolje nameniti izboljšanju šolskega sistema. V poslanski skupini SD so potezo postavili ob bok stiskam družin, ki težko kupijo šolske potrebščine.

Poslanec Luka Goršek iz SD je dejal, da marsikateri starš otroku ne more kupiti potrebščin, medtem ko država razdeljuje ustave in zastave.

Pomisleke so izrazili tudi nekateri predstavniki Svobode ter posamezni poslanci drugih strank.

Primerjava pa je nekoliko prisiljena. Ustava ne izključuje pomoči družinam, tako kot zastavica ne rešuje in ne povzroča kadrovske stiske v šolah. Država mora storiti oboje; zagotoviti učitelje in dostopno šolanje, obenem pa mladim povedati, na katerih vrednotah temelji skupnost, v kateri odraščajo. Gre za približno 45.000 izvodov ustave in 23.500 zastavic. Tisk ustav bo stal okoli 17.000 evrov brez DDV, zastavice pa okoli 24.000 evrov z DDV. Za državni proračun to ni znesek, zaradi katerega bi bilo treba izbirati med ustavo in zvezkom.

»Škoda je, da se sramujemo stvari, ki bi morale biti samoumevne«

Da razprava ni tako enoznačna, kot bi lahko sklepali iz najglasnejših odzivov, kaže mnenje ravnatelja Osnovne šole Cerkvenjak–Vitomarci Mirka Žmavca. Tudi sam dopušča možnost, da bi ustavo prvošolcem približali v drugačni, njihovi starosti primernejši obliki. Kljub temu idejo dolgoročno ocenjuje kot dobro premišljeno. »Škoda se mi zdi, da je ta odločitev brez potrebe razmajala slovensko javnost. Škoda je, da se sramujemo nekaterih stvari, ki so same po sebi umevne. Gre vendar za ustavo, najvišji pravni akt naše države,« je dejal.

Po njegovem je prav, da šole z učenci več govorijo o domoljubju, državnosti, temeljnih vrednotah in človekovih pravicah. »Če pogledamo dolgoročno, je bila ideja verjetno dobro premišljena: po eni strani spodbuditi boljši odnos do države in državljanstva, po drugi pa otrokom približati domoljubje, ki ga v Sloveniji danes morda primanjkuje.«

Na matični šoli v Cerkvenjaku bodo 1. septembra sprejeli 21 prvošolcev, na podružnici v Vitomarcih pa enajst. Žmavc verjame, da bodo otroci vsaj slišali, kaj ustava je, nato pa se bodo k njej lahko vračali v poznejših letih. Podobno velja za zastavo: otrok vseh zgodovinskih in državotvornih razsežnosti simbola ne pozna, lahko pa se začne učiti, da je država, ki jo zastava predstavlja, tudi njegova.

Lipa ne zraste v enem dnevu – tudi državljanska zavest ne

Darja Vudler Berlak se je v razpravo vključila javno, čeprav se na družbenih omrežjih sicer redko oglaša. Zdelo se ji je pomembno, ker se je iz preprostega simbolnega darila ustvaril skoraj nacionalni problem. »Kakšna ustava več v vsakem gospodinjstvu zagotovo ne bo škodila,« pravi. Šestletniku je mogoče na preprost način razložiti, kaj pomenijo enakost, svoboda, pravice in dolžnosti ter pravica do svobodnega izražanja. Če tega ne bo razumel takoj, ga bo knjižica počakala.

Njena primerjava z lipo zadene bistvo spora. Smisel simbolnega darila ni vedno v njegovi takojšnji uporabnosti. Novorojenec lipe ne more posaditi sam, prvošolec ustave ne more v celoti prebrati, oba pa lahko pozneje razumeta, zakaj sta darilo dobila. Lipa raste z otrokom; z njim lahko raste tudi zavest, da svoboda, pravice in samostojna država niso samoumevne. Minister Rončević meni, da prav silovitost negativnih odzivov kaže, koliko dela je še pred nami. Če je že podarjena slovenska zastavica ali izvod ustave dovolj, da del javnosti v tem prepozna nevarnost, ideologijo ali zapravljanje, je razprava očitno večja od ene knjižice v šolski torbi. Vprašanje ni samo, ali jo zna šestletnik danes prebrati, ampak tudi, ali želimo, da jo bo jutri poznal, razumel in spoštoval.