Bi odcepitev Republike Srbske koristila Rusiji?

Novo poročilo Urada visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini (OHR) opozarja, da ravnanje oblasti Republike Srbske državo vse bolj potiska proti dejanski razgradnji od znotraj. Čeprav formalna odcepitev še ni uresničena, oblasti te entitete še naprej spodkopavajo delovanje skupnih državnih institucij. Ameriški poznavalec Balkana Daniel Serwer je že pred meseci opozoril, da bi odcepitev lahko vodila v nasilje, koristi od nove krize pa bi imela predvsem Rusija. Bi se lahko Balkan znova spremenil v krizno žarišče, ki bi pozornost Zahoda preusmerilo proč od Ukrajine?

OHR opozarja na oddaljevanje od Bosne in Hercegovine

V 70. polletnem poročilu, ki zajema obdobje od 16. aprila do 15. oktobra 2026, vršilec dolžnosti visokega predstavnika Louis Crishock opozarja, da ravnanje oblasti Republike Srbske prispeva k njenemu postopnemu dejanskemu oddaljevanju od Bosne in Hercegovine.

Republika Srbska se vse bolj oddaljuje od Bosne in Hercegovine.

Poročilo navaja blokade zakonodajnih postopkov, zamude pri imenovanjih, težave pri financiranju državnih institucij in neizvajanje zavezujočih odločitev državnega pravosodja ter Ustavnega sodišča BiH. OHR opozarja tudi na poskuse vzpostavljanja vzporednih pravnih in institucionalnih struktur, ki posegajo na področje pristojnosti države.

Po oceni OHR takšno ravnanje slabi skupne državne institucije in ovira evropsko ter evroatlantsko integracijo Bosne in Hercegovine. Poročilo opozarja tudi, da oblasti Republike Srbske še naprej zagovarjajo odpravo nekaterih reform, sprejetih po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, ter napovedujejo odcepitev, če njihovi politični cilji ne bodo doseženi.

Poveličevanje obsojenega vojnega zločinca

Poročilo obravnava tudi odzive na smrt obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića, ki je umrl 27. avgusta letos. V Srbiji in Republiki Srbski so potekale komemoracije, na katerih so ga po navedbah OHR poveličevali, njegove zločine pa zanikali ali pa zmanjševali njihov pomen.

Udeležba predstavnikov oblasti Republike Srbske na takšnih dogodkih po oceni urada vzbuja pomisleke glede spoštovanja vladavine prava in prizadevanj za spravo.

Predstavniki Republike Srbske so poročilo zavrnili. Članica predsedstva BiH Željka Cvijanović ga je označila za zbirko laži in manipulacij, nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je zahteval razveljavitev odločitev nekdanjih visokih predstavnikov.

Varnostni svet Združenih narodov bo o razmerah v Bosni in Hercegovini razpravljal 30. oktobra letos. Med drugim bo odločal o podaljšanju mandata vojaške misije Evropske unije Althea še za eno leto.

Zakaj bi nova kriza koristila Rusiji?

Ameriški poznavalec Balkana Daniel Serwer je februarja letos v pogovoru za N1 opozoril, da je odcepitev Bosne in Hercegovine oziroma Republike Srbske mogoča, vendar po njegovi oceni ne bi mogla potekati mirno. Poskus odcepitve bi lahko sprožil nasilje in destabiliziral širšo regijo.

Serwer meni, da bi takšen razvoj dogodkov ustrezal Rusiji. Nova kriza na Balkanu bi Zahodu in Natu povzročila dodatne varnostne težave, hkrati pa bi lahko preusmerila njuno pozornost z vojne v Ukrajini. Rusiji za to ne bi bilo treba neposredno poslati svojih sil v regijo; že spopad, ki bi zahteval obsežen odziv Zahoda, bi lahko koristil njenim interesom.

Nova kriza na Balkanu bi lahko koristila predvsem Moskvi.

Serwer je opozoril tudi na Dodikove vezi z Moskvo in njegove ponavljajoče se napovedi odcepitve. Te povezave so pomemben del širšega političnega konteksta, same po sebi pa ne dokazujejo, da Rusija usmerja poteze oblasti Republike Srbske.

Stožice, Litijska in vprašanje srbskega kapitala

Zgodba o odcepitvenih težnjah Republike Srbske pa sega tudi čez mejo, v Slovenijo, natančneje v Ljubljano.

Januarja 2024 je politični komentator Tomaž Štih ob prodaji trgovskega dela Stožic in nakupu stavbe na Litijski cesti odprl vprašanje morebitnega širšega političnega ozadja poslov, povezanih s kapitalom iz Srbije in Republike Srbske.

Za zdaj ni javno potrjenih dokazov, da bi bile omenjene transakcije povezane s financiranjem odcepitve Republike Srbske ali da bi bile del usklajenega geopolitičnega načrta. Zaenkrat gre za domnevo.

Za dodatna pojasnila o mednarodnopravnih vidikih morebitne odcepitve Republike Srbske smo se obrnili na pravnika Miho Pogačnika, Tomaža Štiha pa smo zaprosili za komentar širšega geopolitičnega ozadja. Njuna odgovora bomo objavili, ko ju prejmemo.