Narcizem, politika in moč družbenih omrežij

Dokaj redno vsak dan večkrat pogledam na X. Tam je veliko dobrih informacij, je pa tudi veliko takšnih, ki ne sodijo tja. Med njimi me najbolj motijo nasilje in diskriminacija posameznikov in skupin ter množica lažnega političnega podtikanja in obdolževanja. Zaradi anonimnosti je ta medij odličen za nekaznovano žaljenje, pljuvanje po ljudeh, politikih in ostalih, saj lahko posamezniki ostanejo anonimni in tako posledično tudi brez odgovornosti za svoja nečedna dejanja. Lahko bi govorili o njihovi morali, a naj tu končam ta uvod.

Pri pisanju tega prispevka sem uporabil tudi vsebino intervjuja z dr. Liljano Šprah, ki se mi zdi pomemben premik pri odnosu do narcisoidnih osebnosti, in nekatere video prikaze in izjave Nike Kovač, ki jih je na X objavila v zadnjih tednih. 

Spopad na družbenem omrežju X

V zadnjih dneh se mi vedno, kadar odprem X, na ekranu pokaže vsaj en ali celo več prispevkov 8. marca, na katerih v videih nastopa predvsem Nika Kovač, sama s svojimi govori. Drugi iz 8. marca se skrivajo pod napisom 8. marec in so tako anonimni. Torej Nika se ne skriva, ampak se dobesedno kaže in izpostavlja, kot da bi imela neskončno željo po nastopanju in to tudi izkorišča vsak trenutek, X, pa tudi druga družbena omrežja, pa je naravnost pisan na kožo takim osebam.

Prav neverjetno je, kako se je Nika Kovač vrgla v spopad s predsednikom SDS Janezom Janšo. Ta spopad na X-u traja že nekaj časa. Včasih ga Nika imenuje celo mucek, drugič grobo in direktno kritizira njegove odločitve, ob tem pa je lahko tudi zelo brutalna in zlorablja za napad nanj tudi tragično usodo Janezovega očeta. Čeprav kasneje v videu pove, da se ne strinja, da se obračunava s konkretnimi osebami, ona to počne zelo pogosto, posebno v relaciji z Janezom Janšo.

Čeprav Nika Kovač v videu pove, da se ne strinja, da se obračunava s konkretnimi osebami, ona to počne zelo pogosto, posebno v relaciji z Janezom Janšo.

Videti je, da ne pozna meja; kadar je treba kaj slabega povedati o Janezu Janši, to pove in pri tem dejstva tudi potencira. Nanj se je spravila intenzivno, on je zanjo pravi objekt, na katerem se lahko izživlja do konca, brez zavor, kar ji omogoča njeno popularnost v spletnih medijih, se ve, levega pola politike. Prikazuje ga kot absolutista. Vendar Janez Janša za razliko od nje dostikrat omenja tudi družino, svoje sodelavce in druge ljudi, s katerimi dela, tuje politike itd., in če se le da, uporablja demokratična merila pri pisanju na X ter se izogiba nasilju in žaljenju.

Janez Janša še nikoli ni bil tako transparenten, danes je razkril... https://t.co/kyktftycq7

— Inštitut 8. marec (@8Marec) October 4, 2026

Medtem Nika predvsem vedno promovira sebe in 8. marec ter le redkokdaj pove še katero drugo ime, kot da bi bil 8. marec enako Nika Kovač. Če ne verjamete, povejte vsaj eno ime od nekega člana 8. marca, ki ste ga videli na X-u. In videli boste, da boste imeli velike težave, ker se drugi v videih sploh ne pojavljajo z imeni ali obrazi. Pri pozornem opazovalcu se je izgubila razlika med 8. marcem in Niko Kovač. Nika Kovač je preprosto postala 8. marec.

Če boste dovolj pozorni, boste videli, kako se obleče, kakšen make up uporablja in kako se nasmiha in izbira besede, da bi pridobila poslušalca, da bi verjel njenim trditvam, kakršne koli že so, resnične ali pa tudi ne. Spomnite se, kako boleč izraz si je nadela na obraz po poškodbi roke. Velikokrat ne dopušča demokratičnega dialoga, tako kot je ob tistem znanem intervjuju o izraelski obveščevalni službi grobo presekala predsednika NVO Danes je nov dan, Filipa Dobraniča, ko je hotel dodati še svoje mnenje.

Pri pozornem opazovalcu se je izgubila razlika med 8. marcem in Niko Kovač. Nika Kovač je preprosto postala 8. marec.

To kar reče ona, je mora veljati za čisto resnico, in vsi, ki to beremo in gledamo, naj bi verjeli njeni resnici, ki naj bo seveda bila edina prava resnica. Pa vsi vemo, da je v demokratični družbi vedno prisotnih več resnic, o katerih potem teče demokratična debata. Bog ne daj, da bi verjeli temu, kar pove Janša; njegovo resnico ona vedno diskreditira.

Čeprav naj bi Nika delovala kot nevladna organizacija, je danes že vsakomur jasno, da nastopa predvsem kot političarka brez stranke in če bi hotela res nekaj dobrega, bi po mojem mnenju morala ustanoviti stranko in se podati v politične duele s politiki, kar pa bi ji seveda otežilo lagodno življenje, ki ga živi sedaj.

Narcizem med nami

Ko sem okoli leta 1996 delal s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom v Centru za zdravljenje odvisnosti v Kopru, me je le ta podučil, da so najtežji pacienti prav pacienti, ki imajo v svoji osebnostni strukturi veliko narcističnega potenciala in da je pri njih bistveno težje doseči ozdravitev na področju uživanja psihoaktivnih snovi kot pri drugih osebnostih. Tedaj sem postal bolj pozoren na narcisoidne značilnosti mojih bolnikov in počasi sem ugotovil, da je imel Aleksander presneto prav. Potem sem začel spremljati tudi politike, nevladnike in druge okoli mene v luči iskanja narcizma pri njih ter žal ugotovil, da je med njimi tudi veliko narcisov. Ta spoznanja so mi bila v veliko korist, saj sem se lahko preventivno obnašal in se pravočasno umaknil napadom narcisov.

Ozadje narcizma je predvsem šibka osebnost, ki potrebuje nenehno potrjevanje s strani okolice in za to dela vse, da bi to potrjevanje tudi redno dobivala, ker samo tako lahko vzpostavi ravnovesje v okolju, v katerem živi. Po dr. Lilijani Šprah narcisi namreč res ves čas prežijo na potrditev svojih blodenj o lastni veličini in pomembnosti. In njihova okolica postane slej ko prej zreducirana na eno samo veliko ogledalo, katerega namen je dostavljanje tako imenovane 'narcististične hrane', torej neskončnega niza odobravanja in pohval.

Ozadje narcizma je predvsem šibka osebnost, ki potrebuje nenehno potrjevanje s strani okolice.

Narcisom gre na roke tudi sedanji čas, ki je bolj popustljiv do narcisov in ki poudarja individualnost posameznika. Ravno to pa je pisano na kožo narcisov. Posledica te tolerance narcisoidnih potencialov posameznika se v družbi lepo vidi v nasilju, v medsebojnih odnosih, v neupoštevanju osnovnih družbenih pravil. Kakorkoli že, priznati moramo, da je čas, v katerem živimo, pisan na kožo osebam, ki imajo bolj izrazit potencial narcisoidnosti. Vse manj postajajo moteči za družbo in mnogi jih celo posnemajo, saj vidijo, da so ravno s takim načinom vedenja nekateri zelo uspešni.

Kakorkoli že, narcisoidnost je postala del našega vsakdana z vsemi posledicami, ki jih prinaša s seboj. Živimo v času, ko velja moto: ni pomembno, kako prispete do cilja, pomembno je samo, da prispete! In v času hoje do cilja je dovoljeno veliko več grobosti v medsebojnih odnosih kot je bilo to dovoljeno v preteklosti. Težavo pri vsem tem predstavlja tudi včasih splošna družbena sprejetost takega načina obnašanja, ki je dobilo v naši družbi domovinsko pravico. Kdor se ne obnaša tako, velja za 'čudnega'.

Čas, v katerem živimo, je pisan na kožo osebam, ki imajo bolj izrazit potencial narcisoidnosti.

Niso vsi narcisi na prvi pogled očitni

Dejstvo je, da je patološka negotovost narcisov po jakosti neprimerljiva z običajno negotovostjo, ki jo pozna večina ljudi. Večina se nas je sposobna hitro pomiriti in obvladati. Narcisi v sebi nosijo normalnemu človeku nepredstavljivo bolečino, ki jo poskušajo s svojim nastopaštvom prikriti pred vsemi. Zato pa potrebujejo veliko potrjevanja od okolice in odobravanja skupine, kateri pripadajo.

Poleg očitnih narcisov, ki jih, ko se jih naučimo prepoznavati, težko zgrešimo, so med nami tudi prikriti narcisi, ki navzven delujejo zelo skromno in nemoteče. A takšni so lahko videti le na prvi pogled. Na zunaj jih pogosto krasita velikodušnost in požrtvovalnost, včasih so celo stebri lokalne skupnosti, politike in igrajo pomembno vlogo v družbi, kar jim zelo ugaja. A kaj, ko so tudi prikriti narcisi izjemno občutljivi za kritiko. Oziroma že na izostanek občudovanja in se slej kot prej izdajo.

Med značilnosti narcizma sodijo arogantnost in ošabnost, pompozno nastopanje, skrajno prizadevanje za aplavze ter izjemna prepričanost o upravičenosti do posebne obravnave in najrazličnejših privilegijev. V družbi izstopajo zato, ker to potrebujejo, saj so na ta način v središču pozornosti in posledično zadovoljni sami s seboj.

Med značilnosti narcizma sodijo arogantnost in ošabnost, pompozno nastopanje in skrajno prizadevanje za aplavze.

Eden najpomembnejših indikatorjev narcisov je večni status žrtve. Za vse nevšečnosti so vedno krivi drugi. Lep primer tega je eden od zadnjih videov Nike Kovač, kjer obtožuje sedanjo vlado skoraj za vse. Za povrh so narcisi osebe, ki trpijo za močno povišano stopnjo stresa in so tudi zelo slabo odporni proti sprotnim stresnim situacijam.

Nujno sporočilo: DELI! https://t.co/m7uyZG8QgU

— Inštitut 8. marec (@8Marec) October 6, 2026

Na žalost ni jasnih zunanjih znakov, ki bi nam omogočili na prvi pogled prepoznati narcise. Zato je tudi veliko ljudi zmotno prepoznanih za narcise. Ocenjevanje ljudi kar počez, da so narcisi, je nepravilno, lahko bi rekli tudi krivično. Obstaja ocena, da med uglednimi in vplivnimi ljudmi najdemo več narcisov kot med običajnim prebivalstvom. Njihov zunanji ugled povzroči, da ljudje v njihovi bližini ne vklopijo radarjev za njihov narcizem. In s tem ko narcisi družbena omrežja zasipajo z reklamami zase, žal preslepijo marsikoga. In marsikoga tudi opogumijo, da jih začne posnemati.

Družbena omrežja in narcisi                                                              

Za narcistične ljudi so družbena omrežja dvorezen meč. Po eni strani so postala nekakšna njihova matična ladja, torej način za množično pridobivanje potrditev iz udobja lastnega doma ali celo s počitnic. Po drugi strani pa lahko zaradi uporabe družbenih omrežij precej trpijo, saj postanejo hitro nevoščljivi in padejo v stisko, če po njihovi oceni kaj ne gre dobro. Tam so tudi ranljivi. Internet in družbena omrežja ne ustvarjajo narcizma sami po sebi, vendar delujejo kot idealen katalizator in ojačevalec narcističnih osebnostnih potez. Spletne platforme in družbena omrežja (kot so Instagram, TikTok, Facebook, X itd …) ponujajo natanko tisto, kar narcistični posamezniki najbolj potrebujejo.

Spletne platforme in družbena omrežja ponujajo natanko tisto, kar narcistični posamezniki najbolj potrebujejo.

Nadzor nad javno podobo lahko uporabniki interneta skrbno izbirajo, urejajo in filtrirajo objave (npr. selfije), s čimer ustvarijo iluzijo njihovega popolnega življenja in videza. Instantna potrditev, 'všečki', komentarji in ogledi delujejo kot neposredna nagrada za narcistični ego. Raziskave kažejo, da pogosto objavljanje sproža dopaminske nagrajevalne zanke, ki krepijo grandiozne ali ranljive narcistične poteze. Odnosi brez obveznosti in internet omogočajo zbiranje »prijateljev« in sledilcev, kar narcisom daje občutek pomembnosti in priljubljenosti, hkrati pa se izognejo globoki čustveni intimi, ki zahteva empatijo in prilagajanje.

Narcisi na forumih in v komentarjih pogosto namenoma izzivajo konflikte, žalijo ali nadlegujejo druge. S tem ko provocirajo burne odzive, uveljavljajo občutek moči in nadzora nad drugimi, kar kompenzira njihovo notranjo negotovost. Ob tem pa seveda ravno zaradi načina komuniciranja na forumih dobijo veliko povratnih impulzov, zaradi katerih vse to delajo.

Težava je v tem, da današnje poslovno in politično okolje, ki ga zanimajo skoraj samo še hitri dobički, čedalje bolj nagrajuje narcise. In če je nekaj nagrajevano, je seveda tudi stimulirano, zato lahko pričakujemo še nadaljnji razvoj narcističnega stila življenja.

Od opazovanja do suma

Narcis le redko poišče pomoč. Prvič zato, ker praviloma ne ve, da ima narcistično vedenje, to mu lahko pove le okolica, ki pa ga včasih celo spodbuja pri njegovem narcističnem vedenju, koristnem za okolico. Po oceni narcisa pomoč potrebujejo drugi, le on ne! Praviloma pomoči ne poiščejo zaradi narcizma, temveč največkrat zaradi depresije in anksioznosti, ki nastopi kot posledica narcističnega vedenja. Tako depresijo in anksioznost pa lahko opazijo strokovnjaki tudi v njihovih nastopih. Tako ste lahko spremljali žalostni nastop Nike na spletu X, ki bi ga lahko uvrstili v tovrstne nastope in ki je postal meni ključni izziv, da napišem ta sestavek.   

Narcis le redko poišče pomoč. Po oceni narcisa pomoč potrebujejo vsi drugi, le on ne.

Če se vrnem na začetek tega zapisa, bi rad opozoril na sum, da ima morda težave z narcizmom tudi Nika Kovač. Da ne bom narobe razumljen, na podlagi opazovanja Nike to samo sumim in nič več. Vsi ljudje smo v določeni meri tudi narcisi, pri nekaterih gre pač to preko meje in tedaj imajo konkretne osebe, ki živijo z njimi, težave zaradi njihovega narcizma. Njeni nastopi in aktivnosti že kažejo v to smer, a da bi bili bolj prepričani, manjka še temeljita diagnostika, ki jo je morda Nika že naredila, a mi seveda ne poznamo rezultatov; morda pa bo sama kdaj spregovorila o tovrstnih težavah ... kdo ve – prihodnost je polna skrivnosti.

Na to misel sem prišel, ko sem Niko spremljal že kar nekaj let in ko sem opazil, da ima določene lastnosti narcisoidne osebnosti, kar pa še zdaleč ne pomeni, da to tudi je. Samo v razmislek: če lahko Nika Janeza Janšo imenuje z različnimi nazivi in se za to ne opraviči, imamo verjetno tudi mi to pravico, da hipotetično zavzamemo stališče do njenega narcizma, ki se nakazuje preko njenih nastopov v javnosti in v spletnih medijih, čeprav še nimamo neposrednih dokazov za to.

V enem njenih znanih videov, ki se te dni vrtijo po spletu, začne Nika svoj nastop z agresivnimi besedami, »kako vas ni sram«, in nadaljuje z vrsto diskreditacij nasprotne strani. Ob tem se čudi, zakaj nasprotna stan diskreditira njo. Tako nadaljuje v paničnem slogu, ki naj bi ji prinesel nekaj vzpodbude, ki je v tem procesu očitno dobi premalo od okolice in spleta. A to počne predvsem zato, ker očitno ne dobi dovolj pozitivnih odgovorov in je za njen ego vse to, kar se dogaja, premalo. Zato tudi odreagira tako panično in napadalno. Zaveda se, da tokrat pri referendumih ne gre vse tako kot si je zastavila, zato je padla v paniko in na trenutke tudi v žalost, kar se vidi iz njene govorice in obrazne mimike.

Ko stiska postane javna

Da je situacija zanjo težka, se sliši in vidi iz drugega posnetka, kjer začne z besedami, da je žalostna in da ji je že cel dan noro hudo in da je na robu joka. Cel dan ima občutek, da je vsepovsod tema in že cel dan ima občutek, da je vse samo črno. Temu bi rekli, da je padla v neko obliko depresije. Ko zdravniki slišimo take stavke, posumimo na to, da bi oseba lahko nenadoma končala življenje zaradi te preobremenitve in žalosti. Takim ljudem bi morali ob pojavu teh simptomov takoj nuditi strokovno pomoč vsaj v obliki svetovanja, če ne že več.

Zakaj ne bom obupala. https://t.co/VkEO0C6Gf8

— Inštitut 8. marec (@8Marec) October 6, 2026

Žalostna je zato, ker opazuje 'influenčkerje', ki jih plačuje avtoritarna opcija in opazuje, kako žalijo in lažejo. Slovenijo, ki je po njenem prepričanju prijazna država, le-ti polnijo s sovraštvom in vsak lahko o vsakem reče karkoli. Žal, draga Nika, tudi ti včasih rečeš o marsikom karkoli.

Žal, draga Nika, tudi ti včasih rečeš o marsikom karkoli.

Žalostna je, ker parlamentarna opozicija prepušča referendum civilni družbi. Žal, Nika, tokrat te je stara dobra koalicija in sedanja opozicija po tvojem mnenju očitno zapustila. Žalostna je, ker ima občutek, da je povsod samo laž. Pri tem pa pozablja povedati, da tudi sama včasih reče kakšno neresnico; ko na primer omenja politično policijo, ki je v Sloveniji že od osamosvojitve dalje ni več.

Potem prizna, da ji je težko, če rezultat na tem referendumu ne bo tak kot si ga želi. To ji verjamem, da ji je težko. Zakaj ji je težko, vemo že iz zgornjih navedb strokovnjakov, ki lepo razložijo, kako in zakaj je težko ljudem, ki imajo več narcizma v sebi kot ga imajo drugi. Potem nadaljuje s tem, da ve, da ji bo danes težko in da bo imela težek večer. To samo potrdi tezo, da je Nika v hudi stiski in da je vse to, kar govori v videu, v bistvu klic po pomoči, razen, če ne igra te vloge zavestno in nas prinaša okoli, da bi se nam zasmilila. A tega ne vemo, zato moramo grožnje in klic po pomoči sprejeti resno.   

Klic po pomoči

Če vse to pozorno pogledamo in premislimo, gre tu za osebo, ki bi potrebovala strokovno pomoč in ne novih in novih video nastopov, ki jo samo šibijo, ker ne dajejo ustreznih vzpodbudnih odgovorov, depresivno stanje pa se lahko samo še poslabša, saj bo tokrat verjetno dobila nazaj premalo všečkov in bo žalostna, verjetno kasneje še depresivna, če se bo ta krog dogodkov zaostril. Sama nakaže, da ve, da tokrat ne bodo gladko zmagali in da se bo morala na koncu morda soočiti tudi s porazom, kar je za take osebe huda preizkušnja.

Zato na podlagi videnega ocenjujem, da gre predvsem za klic po pomoči. Predvsem pozivam vse, ki poznajo Niko Kovač, da ji pomagajo, ker potrebuje predvsem pomoč. Naj ji skušajo ponuditi ustrezno laično in strokovno pomoč. Verjamem, da ji je res zelo hudo, sicer tega ne bi kar tako govorila v javnosti. In ne glede na to, katero politično stran zagovarja, smo kot ljudje, predvsem pa kot zdravniki in javni zdravstveni delavci dolžni pomagati ljudem v stiski, pri tem pa pravzaprav ni pomembno, zakaj so v stiski, ampak predvsem, da potrebujejo posebno strokovno pomoč. 

Osebno je ne poznam, zato ji ne morem pomagati. Računam pa na vse, ki jo poznajo, da ji bodo priskočili na pomoč.

Zdi se, kot da del slovenke politike v trenutni situaciji izkorišča nevladni sektor, da bi preko njega pridobil koristi zase, na kar odkrito opozori v drugem videu v očitni stiski tudi sama Nika Kovač. Verjetno smo prišli v Sloveniji do točke, ko se bo treba zresniti in ko bomo morali vedeti, kakšno odgovornost ima vlada, kakšno pozicija, opozicija in da ni prav, da se na nevladni sektor nalaga politične naloge, ki jih kot tak ne po strukturi ne po kadrovski zasedbi ne more sam uspešno izpeljati. Tu dam prav Niki, da je na to opozorila in jasno povedala, da bi morala opozicija tokrat delati drugače, če hoče imeti pozitiven rezultat. Nevladniki se počutijo, da so ostali sami z velikimi problemi, ki so jim težko uspešno kos, saj so zanje preprosto preveliki. 

Zdi se, kot da del slovenke politike v trenutni situaciji izkorišča nevladni sektor, da bi preko njega pridobil koristi za sebe.

Opravičujem se vsem, ki se ob tem zapisu čutijo prizadete. Toda kot zdravnik in specialist javnega zdravja je moja dolžnost, da opozorim na potrebe osebe, ki je v krizi, ki vidi vse črno. Tak človek potrebuje predvsem pomoč in ne obsojanja. Niki želim, da se to trpljenje čim prej konča in da dobi ustrezno pomoč. Drugič pa naj premisli o trpljenju prej, preden ponovno vstopi v kakšno kampanjo, kjer jo bo opozicija pustila samo, čakala v zasedi na zmago nevladnikov in potem z velikim pompom prevzela to zmago.