Razkrivamo: Janševa vlada še lahko ustavi državno odvetništvo pri reševanju Jankovićevega kanala C0. Kaj bo storila ministrica?

V Domovini smo razkrili, da državno odvetništvo vztraja pri reviziji sodbe upravnega sodišča v zvezi s kanalom C0 – da se tožba Mestne občine Ljubljana zavrne in da je pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja treba narediti presojo vplivov na okolje. V zvezi s tem je nova ministrica Polona Rifelj poizvedovala o smiselnosti vztrajanja pri takšni reviziji, ker je sodba upravnega sodišča dovolj dobro argumentirana, obenem pa nova vlada Janeza Janše do tega spornega okoljskega projekta zavzema diametralno nasprotna stališča od predhodne Golobove vlade. Toda viri iz državnega odvetništva so nas opozorili, da ministrica oz. vlada kljub nestrinjanju z državno odvetnico to še vedno lahko stori. Na njeni strani je namreč zakon o državnem odvetništvu, po katerem je slednje zavezano slediti stališču vlade. Ministrica kljub temu na lastno pest ne želi zahtevati umika zahteve za dopustitev revizije, saj se po naših informacijah boji medijskega pritiska in očitkov o vmešavanju v delo stroke, čeprav smo v Domovini politizacijo razkrili ravno na drugi strani. Povezave med državnim odvetništvom in Mestno občino Ljubljana ter konflikt interesov posameznikov so evidentni.

Državna tožilka Mojca Kralj Pajek, ki vztraja pri reviziji in je 10. julija na vrhovno sodišče tudi vložila predlog za njeno dopustitev, je poročena z Gregorjem Pajkom, ki je družbenik v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki Jankovića že leta zastopa v vseh sodnih sporih v zadevi kanala C0, Kralj Pajkova pa je v sodnih sporih z lastniki zemljišč na trasi kanala in nevladno organizacijo Alpe Adria Green ves čas nastopala kot pooblaščenka ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Zadnja štiri leta je sodelovala z ekipo ministra Bojana Kumra iz kvote Svobode.

Bi se morala državna odvetnica izločiti?

Na mestu je vprašanje, ali bi se morala državna odvetnica, ki je sorodstveno povezana s solastnikom odvetniške pisarne, ki zastopa Jankovića, iz takšnega postopka izločiti, ne pa da je samoiniciativno prevzela pobudo pri pripravi zahteve za revizijo, s katero želijo zrušiti sodbo Upravnega sodišča, ki je aprila župana postavilo pred dejstvo, da bo moral po debelem desetletju, odkar so stroji na trasi kanala C0 prvič zaropotali, vendarle izdelati presojo vplivov na okolje. Slednjo bi v vseh urejenih evropskih državah takšen projekt moral imeti.

MOL namreč s svojim drobljenjem projekta ni izigral samo slovenske, ampak tudi evropsko zakonodajo. Na konflikt interesov državne odvetnice Mojce Kralj Pajek opozarjajo tudi naši viri na Državnem odvetništvu.

Kot smo že poročali, je okoljska ministrica Polona Rifelj na omrežju X komentirala naše poročanje, da so uradniki na njenem ministrstvu v ponovnem odločanju o kanalu C0 z betonsko kineto zahtevali izdelavo presoje vplivov na okolje.

Rifljeva pravi, da je ministrstvo pod njenim predhodnikom Bojanom Kumrom »ocenilo«, da sodba upravnega sodišča »odpira pomembna pravna vprašanja«, zato je državnemu odvetništvu predlagalo vložitev predloga za dopustitev revizije na vrhovno sodišče. Spomnimo, v soboto smo na Domovini razkrili, da so to storili točno dva dneva pred sestopom z oblasti, v času opravljanja tekočih poslov.

Boris Vinski, vodja sektorja Službe za upravne zadeve na ministrstvu, je 23. julija 2026 dobil odgovor od državne odvetnice Mojce Kralj Pajek na vprašanje o smiselnosti nadaljevanja postopka in vztrajanja pri zahtevi za revizijo, saj se okoliščine niso spremenile in ni nobenih novih dejstev. Potrdili so, da je bil predlog za dopustitev revizije 10. julija vložen.

Kaj pravi zakon?

Ker smo v času sodnih počitnic, seveda ni pričakovati, da bi se zadeva na dnevnem redu vrhovnih sodnikov znašla pred začetkom septembra. A kot nas opozarjajo viri iz državnega odvetništva, bi lahko nova vlada kadarkoli zahtevala umik predloga za dopustitev revizije, če se z njim ne strinja. 16. člen Zakona o državnem odvetništvu, predvsem tretji odstavek in naslednje trije odstavki govorijo o tem, da pri določenih procesnih dejanjih – med drugim pri vložitvi pravnih sredstev, odpovedi ali umiku pravnega sredstva – morata soglašati tako državni odvetnik kot zastopani subjekt. V tem primeru je zastopani subjekt Ministrstvo za okolje in prostor.

Pri določenih procesnih dejanjih – med drugim pri vložitvi pravnih sredstev, odpovedi ali umiku pravnega sredstva – morata soglašati tako državni odvetnik kot zastopani subjekt.

Ministrstvo ima v skladu z zakonom možnost, da si nadaljevanja postopka iz strokovnih ali pa političnih razlogov ne želi. Če na ministrstvu ocenijo, da bi z odpravo zahteve za izdelavo presoje vplivov na okolje to lahko imelo dolgoročne posledice za pitno vodo in okolje, si vsekakor pridržujejo pravico, da so sodbo Upravnega sodišča zadovoljni in je revizija nepotrebna.

Političen razlog je še bolj jasen; vlada je dobila mandat za spremembe, torej tudi boj z okoljskim kriminalom. Politično nestrinjanje z zahtevo za dopustitev revizije, ki ga je samo dva ni pred odhodom vložila prejšnja politična garnitura na ministrstvu, ki ji ljudje niso izkazali zaupanja za nadaljevanje svojega dela, je pričakovano dejanje.

Če se državno odvetništvo ne strinja z ministrom, mora ministrstvo v skladu z Zakonom o državnem odvetništvu zadevo predložiti vladi. Mnenje vlade je za državnega odvetnika zavezujoče. 

Seveda pa se lahko zaplete, če državno odvetništvo vztraja pri stališču, ki je bilo izoblikovano pod preteklo vladno garnituro. Če se državno odvetništvo ne strinja z ministrom, mora ministrstvo v skladu z Zakonom o državnem odvetništvu zadevo predložiti vladi. Mnenje vlade je nato za državnega odvetnika zavezujoče.

Postopek se torej, kljub drugačnemu zapisu ministrice Polone Rifelj na omrežju X, še lahko ustavi, pomembno pa je, da se pravilno izpelje in da se upošteva zakonite roke. Namreč, revizija še ni bila vložena; vložen je bil predlog za dopustitev revizije.

Gre za dvofazni postopek. Vrhovno sodišče mora najprej odločiti, ali bo revizijo dopustilo. Če jo dopusti, ima stranka 15 dni časa za vložitev revizije. Povedano drugače, tudi če vrhovno sodišče revizijo dopusti, to še ne pomeni, da mora biti zahteva za revizijo nujno vložena. Postopek se lahko še vedno ustavi oziroma se pravno sredstvo ne vloži. Ta pristojnost je pravzaprav v rokah ministrice same.

Umik lažji pred odobritvijo revizije

Naši viri ob tem opozarjajo, da če ima ministrstvo jasne namene postopek ustaviti, ne bi smelo zgolj prositi za mnenje, ampak bi moralo tudi jasno zahtevati, naj se pravno sredstvo ne vloži oziroma naj se od njega odstopi. Tega pa pod ministrico Polono Rifelj niso naredili – in očitno tudi ne nameravajo. Paradoksalno je zakon na njihovi strani; tretji odstavek 16. člena določa, da je za odpoved ali umik pravnega sredstva potrebno soglasje državnega odvetnika in zastopanega subjekta. Četrti odstavek pa določa, da mora državni odvetnik, če z zastopanim subjektom ne dosežeta soglasja, zastopanemu subjektu podati pisno obrazložitev nameravanega procesnega dejanja.

V tem primeru bi to pomenilo, da bi državno odvetništvo ministrstvu pisno pojasnilo, zakaj vztraja pri vložitvi revizije. Po prejemu te obrazložitve lahko zastopani subjekt nemudoma zahteva obrazloženo mnenje vlade, kar mora storiti v sedmih dneh. Državni odvetnik je na mnenje vlade vezan. Če bi Janševa vlada na zahtevo ministrice Polone Rifelj podala mnenje, naj se od zahteve za odobritev revizije odstopi, bi morala državna odvetnica Mojca Kralj Pajek v skladu z zakonom temu mnenju slediti. Samo v primeru, če ministrstvo v sedmih dneh po prejemu pisne obrazložitve državnega odvetnika ne bi zahtevalo obrazloženega mnenja vlade, bi lahko državna odvetnica procesno dejanje opravila po lastni presoji.

Viri na Državnem odvetništvu nas opozarjajo, da bi Janševa vlada mnogo lažje dosegla umik zahtevka za dopustitev revizije kot pa v nadaljevanju postopka, ko bi vrhovno sodišče revizijo morebiti že dopustilo. Toda ministrstvo mora prevzeti odgovornost in za odločitvijo stati. Viri še dodajajo, da je pomembno tudi, da je upravno sodišče odločilo, da je bila odločba sekretarke Tine Seršen leta 2023 nezakonita. Takšno odločitev pa je na upravnem sodišču težko doseči; kršitve morajo biti precej resne, da sodišče sprejme takšno sodbo, saj tako ostro odloči le ob resnih kršitvah.

Če bi Janševa vlada na zahtevo ministrice Polone Rifelj podala mnenje, naj se od zahteve za odobritev revizije odstopi, bi morala državna odvetnica Mojca Kralj Pajek v skladu z zakonom temu mnenju slediti. 

Ministrica: Ravnati moram zakonito

Na naša vprašanja, zakaj torej ne zahteva umika predloga za dopustitev revizije, je ministrica Polona Rifelj potrdila, da se zaveda, da to možnost teoretično ima, a da so jo na državnem odvetništvu s svojim mnenjem postavili praktično pred zid. Če namreč glede na prejeto mnenje odvetništva vseeno umakne zahtevo za dopustitev revizije, jo bodo obtožili, da iz političnega položaja ruši pravno državo, ker v pravni državi državno pravobranilstvo neodvisno zastopa pravne interese države, svoje stališče pa so jasno poudarili.

»Moja vloga kot ministrice v tem trenutku je, da ravnam zakonito. Dokler Vrhovno sodišče ne odloči, ne morem brez novih pravnih okoliščin spreminjati pravnega stališča države. Če bi to storila, bi mi očitali, da sem odstopila od pravnega stališča, ki ga RS sama zagovarja pred svojim najvišjim sodiščem. Zato bom državno odvetništvo zaprosila, da Vrhovnemu sodišču predlaga prednostno obravnavo o vloženem predlogu. Jasna odločitev Vrhovnega sodišča je v interesu vseh,« nam je odgovorila ministrica za okolje in prostor, ki pa obenem priznava, da jo »čudi, da je takšen upor Mestne občine Ljubljana pred izdelavo presoje vplivov na okolje, ker če ni težav, kot zatrjujejo, potem bi morebitno pozitivno mnenje rešilo vse dileme. Sedaj pa se po naši stari navadi ukvarjamo s postopkovnimi napakami, namesto z vsebino«.