V Kostanjeviški jami se končuje obnova turistične poti

Vir: gov.si

Na 300 metrih poti so zamenjali tlake in ograje ter prenovili razsvetljavo. Kostanjeviški jamarji predvidevajo, da bodo jamo znova odprli 15. aprila 2027.

Kostanjeviška jama je prva od dvanajstih jam v projektu Za jame, v kateri se obnova bliža koncu. Podjetje GPI Tehnika je dela začelo julija, Ministrstvo za okolje in prostor pa je o njihovem poteku poročalo 13. novembra. Jama bo tako kot vsako zimo zaradi varstva narave zaprta do pomladi. Do takrat bodo pred vhodom uredili še informativno točko o jami in njenih prebivalcih.

Pot do Kapniške dvorane so zgradili domači jamarji

Med urejanjem poti so domači jamarji presihajoče jezero občasno prečkali s čolnom. Čezenj so zgradili lesen most, v brezno namestili hrastove stopnice in razširili ožine v vhodnem rovu. V jamo so napeljali tudi elektriko. Dolgoletni predsednik kluba Martin Boltes je v jamarski dnevnik beležil prostovoljno delo članov. Nabralo se je na stotine ur. Pot do Kapniške dvorane so slovesno odprli 28. avgusta 1971.

Sedanji vhod je leta 1937 predrla narasla voda. Na koncu vhodnega rova je domačine čakalo brezno, za njim pa jezero. Brane Čuk v Kostanjeviških novicah prve ureditve dostopa povezuje s praznovanjem 700-letnice mesta leta 1953. Čez Studeno so takrat postavili brv, v brezno pa namestili lestve. Jamo so leta 1962 obiskali novomeški taborniki. Še istega leta je v Novem mestu nastal jamarski klub, dve leti pozneje pa so svojo jamarsko sekcijo ustanovili tudi Kostanjevičani. Iz nje je leta 1969 nastal Klub jamarjev Kostanjevica na Krki.

Leseni prehodi med jezeroma so bili izpostavljeni poplavam. Dotrajane lesene poti in stopnice so jamarji nadomestili z betonskimi ter oktobra 1984 jamo znova odprli. Septembra 2014 je po močnem deževju voda ves dan tekla skozi vhod ter poškodovala dostop in začetni del poti. Po Čukovem zapisu je sanacija trajala šest mesecev.

Leta 2024 si je jamo po podatkih Kostanjeviških novic ogledalo 6.181 ljudi.

Čuk je v pogovoru za Posavski obzornik leta 2017 med glavne naloge kluba uvrstil vzdrževanje jame, vodenje obiskovalcev in usposabljanje vodnikov. Leta 2024 si je jamo po podatkih Kostanjeviških novic ogledalo 6.181 ljudi.

Vir: Facebook / Kostanjeviška jama

Do sotočja z baterijsko svetilko

Ob starih svetilih v Kostanjeviški jami so se razraščale alge, cianobakterije in mahovi. Po pojasnilu ministrstva lahko te združbe v podzemlju, kjer je malo hranil, spremenijo prehranske povezave med organizmi. Z novo razsvetljavo želijo omejiti njihovo rast in zmanjšati motnje za netopirje.

V Planinski jami in Dimnicah si bodo obiskovalci tudi po obnovi pot svetili z baterijskimi svetilkami. Planinska jama je dolga skoraj sedem kilometrov, za oglede pa je urejenih približno 800 metrov poti. V podzemlju se stikata reki Rak in Pivka. V jami živi tudi človeška ribica. Zaradi obnove dveh kovinskih mostov je Planinska jama zaprta. Komunala Sežana je dela začela septembra. Poleg mostov obnavlja poti in podporne zidove, zamenjala pa bo tudi dotrajane ograje in dvoja vrata. Jamarsko društvo Planina predvideva odprtje 1. aprila 2027. Ministrstvo konec prenove pričakuje maja.

Planinska jama. Vir: Facebook Visit Postojnsko
 Planinska jama je dolga skoraj sedem kilometrov, za oglede pa je urejenih približno 800 metrov poti. V podzemlju se stikata reki Rak in Pivka. V jami živi tudi človeška ribica.

Dimnice pri Kozini so za turistični obisk uredili že leta 1914. Komunala Sežana bo tam 15. aprila 2027 nadaljevala obnovo več kot kilometra poti in zaščitnih ograj. Občina Hrpelje - Kozina je za čas med obema fazama obnove napovedala oglede, Jamarsko društvo Dimnice pa na svoji spletni strani še vedno navaja, da je jama začasno zaprta.

Istega dne naj bi se začela obnova Županove jame pri Grosupljem. GPI Tehnika bo obnovila skoraj pol kilometra poti ter zamenjala ograje, vhodna vrata in svetila. Vse štiri jame iz prve skupine so del omrežja Natura 2000. Dela v njih načrtujejo za čas, ko najmanj motijo jamske živali.

Med naslednjimi je Huda luknja

Hudo luknjo pri Gornjem Doliču je domačin Ivan Vivod uredil za ogled leta 1895. Leseni odri in mostovi v vlažnem podzemlju niso dolgo zdržali. Sto let pozneje so jamo za obisk znova uredili člani velenjskega jamarskega kluba Speleos in krajani Mislinje. Speleos se je leta 1997 združil z velenjskim društvom Siga. Nastal je Koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga, na katerega Občina Mislinja danes napotuje obiskovalce.

Park Škocjanske jame je za Hudo luknjo napovedal pripravo projektne dokumentacije. Na seznamu so še Francetova jama, Križna jama, Krška jama, Vilenica, Železna jama, Jama pod Babjim zobom in Divaška jama. Ministrstvo v novembrski objavi za Hudo luknjo še ni navedlo začetka ali obsega del.

Huda luknja. Vir: kraji.eu
Projekt Za jame zajema dvanajst od dvaindvajsetih jam, ki so po podatkih ministrstva opremljene za organiziran turistični obisk. Trajal bo do konca februarja 2029, njegova skupna vrednost pa je 5,35 milijona evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj prispeva nekaj več kot tri milijone evrov, preostanek pa je predviden iz državnega proračuna. Projekt vodi ministrstvo, Park Škocjanske jame pa zagotavlja strokovno podporo in nadzira izvedbo posameznih ukrepov. Ponekod bodo vhodna vrata prilagodili, da bodo skoznje lahko leteli netopirji. Pripravili bodo tudi priročnik za upravljanje jam ter izobraževanja za vodnike in domačine.
Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike