Janša o zastojih pri tretji razvojni osi in predlogu sindikatov

Predsednik vlade Janez Janša je po delovnem posvetu vlade v Metliki opozoril na dolgotrajne postopke pri gradnji tretje razvojne osi. Napovedal je, da bi lahko gradnjo začeli na delih trase, kjer ni nasprotovanj. Spregovoril je tudi o možnosti znižanja trošarin na goriva in kritiziral sindikalni predlog za nižji DDV.

Vlada se je na prvem regijskem obisku odpravila v jugovzhodno Slovenijo. Člani vlade so se dopoldne sestali v Metliki, nato pa nadaljevali obiske po regiji in srečanja z župani. Predsednik vlade Janez Janša je po posvetu povedal, da se velik del odprtih razvojnih vprašanj nanaša na infrastrukturo ter urejanje prostora. Ob gospodarsko močnih občinah so v regiji tudi redkeje poseljena območja, kjer se prebivalci srečujejo s slabšimi cestnimi povezavami in težavami pri dostopu do pitne vode.

Začetek gradnje tam, kjer ni nasprotovanj

Med infrastrukturnimi projekti je Janša izpostavil južni del tretje razvojne osi, ki naj bi izboljšala povezavo Bele krajine z avtocesto. Kritičen je bil do dolgotrajnih postopkov in ponavljajočih se pritožb, zaradi katerih se izvedba projekta odmika. Vprašal se je, kako lahko manjša skupina, ki se razglasi za civilno iniciativo, zadrži projekt, pomemben za kakovost življenja več deset tisoč ljudi. Po njegovih besedah denar in pripravljenost države ter lokalnih skupnosti za izvedbo nista glavna težava. Ker se nasprotovanja nanašajo na del trase, bi lahko gradnjo po Janševih besedah začeli na drugem delu, proti Beli krajini.  Gre za odsek od priključka Osredek do priključka Maline, ki vključuje tudi predor pod Gorjanci. Dars je zanj oktobra pridobil gradbeno dovoljenje. Kot so pred vladnim obiskom pojasnili na vladi, bi se gradnja lahko začela leta 2027, če bo dovoljenje pravočasno postalo pravnomočno. Na delu trase od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod do Osredka medtem postopki še trajajo. Janša je napovedal tudi prizadevanja za spremembo pravil, ki bi preprečila podobne zastoje pri pomembnih infrastrukturnih projektih.

»Nedopustno je, da lahko peščica posameznikov pod krinko civilnih iniciativ z neskončnimi pritožbami in izkoriščanjem dolgotrajnih sodnih postopkov leta in leta blokira ključne infrastrukturne projekte, od katerih je odvisna kakovost življenja več deset tisoč ljudi. Medtem ko ljudje izgubljajo milijone ur v prometnih zastojih, gospodarstvo pa razvojne priložnosti, tisti, ki takšne projekte zavirajo, ostajajo anonimni in brez odgovornosti za povzročeno škodo,« je izpostavil Janša.

Sindikati z lastnim predlogom za nižji DDV

Janša se je odzval tudi na pobudo Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki je v državni zbor vložila pobudo za spremembo zakona o DDV. Sindikati predlagajo nižjo obdavčitev osnovnih živil in energentov, ob tem pa še ukrepe, s katerimi bi poskušali zagotoviti, da bi se znižanje davka poznalo pri cenah. Generalna sekretarka konfederacije Martina Vuk je dejala, da bi predlog med drugim določil referenčne cene za 90 dni in nadzor tržnega inšpektorata. Po njenih besedah bi bilo cene dovoljeno zvišati zaradi dokazljivih višjih stroškov, predvidene pa bi bile tudi globe za kršitve.

V sindikatih nasprotujejo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Menijo, da znižanje DDV, predvideno v tem zakonu, ne zagotavlja tudi nižjih cen za kupce in bi lahko predvsem povečalo zaslužke trgovcev. Janša je sindikalno pobudo označil za smešno. Dejal je, da možnost nižjega DDV že vsebuje interventni zakon, zato je sindikate pozval k podpori zakonu na referendumu. Ocenil je tudi, da ob morebitni zavrnitvi zakona podobne ureditve eno leto ne bi bilo mogoče sprejeti.

»Nižji DDV za hrano in energente je eden od ukrepov v Zakonu za razvoj. Če bi sindikati torej res želeli nižje cene hrane, bi na referendumu glasovali ZA.Sindikati bodo zato svojemu članstvu zelo težko pojasnili, zakaj nasprotujejo zakonu, ki bi ljudem omogočil cenejši nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin oziroma bi jim znižal stroške za hrano in ogrevanje,« je opozoril Janša.

O financiranju JEK2

Premier je odgovarjal tudi na vprašanje o drugem bloku krške jedrske elektrarne. Ocenil je, da financiranje projekta ni več ovira, saj bi lahko evropske in komercialne banke zagotovile ugodna posojila. Ob tem je poudaril, da bi morali zagotoviti takšne pogoje financiranja, da naložba dolgoročno ne bi dodatno obremenila državnega proračuna in gospodarstva. Jedrsko energijo je označil za pomembno za elektrifikacijo in večjo energetsko samostojnost Evrope.

Vrtovec želi JEK2 pripeljati do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na torkovi konferenci o energetiki na Bledu povedal, da si bo prizadeval projekt drugega bloka Jedrske elektrarne Krško v tem mandatu pripeljati tako daleč, da ga ne bo več mogoče ustaviti. Prepričan je, da brez novega jedrskega bloka ne bo mogoče zagotoviti zanesljive in konkurenčne oskrbe z električno energijo. Popoldne je ob obisku Novega mesta dodal, da bo odločitev o umestitvi JEK2 v prostor sprejeta leta 2028. Glede referenduma je dejal, da ta za zdaj ni predviden in da po njegovi oceni zanj ni potrebe.

O financiranju velikih energetskih projektov je na konferenci govoril tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Po njegovi oceni je denarja dovolj, vendar so za pridobitev posojil pomembni tudi izvedljivi projekti in predvidljivi prihodki, ki omogočajo vračilo posojil. Menil je, da bi lahko država z ustrezno razporeditvijo javnih sredstev in vključevanjem zasebnega kapitala podprla tudi največje energetske projekte.

Pri trošarinah še zadnja odločitev v Bruslju

Kot smo že poročali, je premier v Metliki komentiral tudi današnjo podporo stalnih predstavnikov držav članic EU slovenski prošnji za začasno znižanje trošarin na bencin in dizel pod običajno evropsko najnižjo raven. Sklep mora uradno sprejeti še Svet EU, predvidoma na ponedeljkovem zasedanju finančnih ministrov. Janša je povedal, da bo vlada z odobritvijo dobila dodatno možnost za blaženje visokih cen energentov. Ukrep je po njegovih besedah potreben predvsem čez zimo, ko je poraba večja, cene pa so še naprej odvisne tudi od dogajanja po svetu. Če bo Svet EU predlog potrdil, bo imela Slovenija možnost znižane trošarine uporabljati šest mesecev. O tem, ali jih bo dejansko znižala in za koliko, bo odločila vlada.