Po mnenju ministrstva nalepke niso sporne, sobodajalci opozarjajo na večstomilijonsko škodo

Potem ko so ponudniki zasebnih nastanitev Regionalnega odbora za Istro in Kras Združenja sobodajalcev Slovenije pred dnevi opozorili na po njihovi oceni sporne zelene nalepke, smo se z vprašanji obrnili na ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Odgovorili so nam, da predpisana ureditev ni v nasprotju z določbami o dvojezičnosti ali predpisi s področja varstva kulturne dediščine, saj je nalepka oblikovana skladno z veljavno zakonodajo, njena namestitev pa je praviloma predvidena na vhodnih vratih stanovanja v notranjosti objekta. »Obveznost namestitve nalepke določa ZGos-1 in podzakonski predpis, zato morajo zavezanci ravnati skladno z veljavno zakonodajo,« so še pojasnili. Sobodajalci so se danes odzvali tudi na odločitev ustavnega sodišča – po njihovi oceni čakanje na referendum poglablja pravno negotovost in povzroča večstomilijonsko škodo.

Pred dnevi smo pisali, da so ponudniki zasebnih nastanitev Regionalnega odbora za Istro in Kras Združenja sobodajalcev Slovenije opozorili na situacijo, v katero jih je »pahnila« predhodna garnitura gospodarskega ministrstva (MGTŠ). Ta je konec aprila predpisala zelene nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah, ki ponudnike – kot pravijo sami – postavljajo pred nemogočo izbiro: ali tvegati do 6.500 evrov kazni po t. i. Hanovem gostinskem zakonu ali pa z namestitvijo nalepke zavestno kršiti ustavo, zakonodajo in lokalne odloke. Nalepke naj bi bile namreč neskladne z rabo dvojezičnosti in označevanjem kulturne dediščine.

Na spornost nalepk so v Združenju sobodajalcev Slovenije ministrstvo opozorili že pred časom, a so bila po navedbah sobodajalcev njihova opozorila prezrta. 17. julija naj bi se na ministrstvo obrnila tudi piranska občina, ki je v dopisu jasno opozorila na oblikovno in vsebinsko neskladnost nalepke tako z 11. členom ustave kot tudi s 3. členom zakona o javni rabi slovenščine in poenotenim odlokom o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v občinah Piran, Izola, Koper in Ankaran.

Ministrstvo: predpisana ureditev ni v nasprotju z določbami o dvojezičnosti ali predpisi s področja varstva kulturne dediščine

Z vprašanji smo se obrnili na pristojno ministrstvo. Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so poudarili, da je oblika nalepke določena v pravilniku o pogojih glede storitev, prostorov in opreme gostinskih obratov na podlagi zakona o gostinstvu (ZGos-1). »Nalepka je namenjena označitvi stanovanj, ki se oddajajo v kratkotrajni najem, ter prispeva k večji transparentnosti, boljšemu nadzoru in obveščenosti etažnih lastnikov. Na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je besedilo nalepke pripravljeno v obeh uradnih jezikih, skladno z Ustavo RS, ZGos-1 in zakonom o javni rabi slovenščine,« so zapisali in dodali, da ministrstvo meni, da je vsebina nalepke ustrezno prevedena in skladna z veljavno zakonodajo.

Kar zadeva pomisleke glede spomeniško zaščitenih objektov, je ministrstvo poudarilo, da pravilnik določa namestitev nalepke na vhodna vrata v stanovanje v dvostanovanjskih ter tri- in večstanovanjskih stavbah, torej praviloma v notranjosti objekta, zato ne posega v njegovo zunanjost. »Ministrstvo redno spremlja izvajanje ZGos-1 in odzive deležnikov, trenutno pa sprememb oblike ali vsebine nalepk ne načrtuje,« so še pojasnili in dodali, da so v tem trenutku nadaljnje aktivnosti v zvezi z izvajanjem nove ureditve zadržane zaradi interventnega zakona.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na piransko občino, odgovorov do objave članka še nismo prejeli.

Čakanje na referendum poglablja pravno negotovost in povzroča večstomilijonsko škodo

Kot smo poročali, je ustavno sodišče razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – sindikati bodo tako jeseni začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Po oceni sobodajalcev čakanje na referendum poglablja pravno negotovost in povzroča večstomilijonsko škodo.

Poudarili so, da v Združenju sobodajalcev Slovenije ne komentirajo demokratičnih in pravnih postopkov Ustavnega sodišča RS glede dopustnosti zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, globoko pa obžalujejo posledice takšne odločitve. »Moratorij na nefunkcionalni gostinski zakon, ki je bil vključen v interventni zakon, je predstavljal nujen sistemski ukrep. Njegovo nujnost sta pred odhodom prepoznala tako prejšnja koalicija kot sam nekdanji minister, ki je zakon prvotno predlagal. Čakanje na referendum zdaj celotno dejavnost znova ujame v zanko negotovosti zakona,« so ocenili.

Po njihovih navedbah zakon namreč ne izpolnjuje evropske regulative, zaradi katere je bil sploh pripravljen. Poleg tega z astronomskimi kaznimi utemeljuje zahteve po soglasjih, ki jih niti pripravljavci zakona niso zmožni ustrezno strokovno utemeljiti. Po oceni sobodajalcev zakon tudi sili v nezakonite administrativne postopke: zaradi sistemskih zamud Ajpesa še naprej zahteva vpisovanje nastanitvenih obratov po razveljavljeni zakonodaji, enako pa tudi aplikacija gospodarskega ministrstva za kategorizacijo še vedno deluje na podlagi predhodnih predpisov.

Poleg tega zakon po njihovi oceni predpisuje ustavno sporne nalepke za označevanje obratov, s katerimi se krši dvojezičnost ter hkrati paralizira nadzornike in ponudnike – nejasnosti glede pristojnosti in izvajanja nadzora hromijo tako delo ponudnikov kot delovanje nadzornih organov. »Referendumski odlog poleg tega podaljšuje pravno in davčno negotovost za okoli 90.000 poslovnih subjektov (normirancev), in to vse do konca fiskalnega leta,« so še opozorili v Združenju sobodajalcev Slovenije.

»Posebej opozarjamo, da referendumski odlog moratorija v pravi gordijski vozel zapleta 14 turističnih občin in tamkajšnje sobodajalce s seznama nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost, ki je dejavnost v teh občinah omejil na zgolj 60 dni. Če bi želele te občine sprostiti omejitve in rešiti prihodnjo turistično sezono, bi morale svoje odloke sprejeti do 31. oktobra,« so zapisali v Združenju sobodajalcev Slovenije ter opozorili na po gostinskem zakonu predpisane neizvedljive pogoje – med njimi na analizo najemnega trga, za katero uradni podatki sploh ne obstajajo, ter kratke roke za pripravo analize vpliva sprememb števila obiskovalcev.

Kako bo ustavno sodišče odločilo glede gostinskega zakona

Interventni moratorij je to omejevanje za leto 2027 preklical, zdaj pa bo referendum izveden šele po poteku roka za izdajo občinskih odlokov. »Gre za absurdno situacijo. V Združenju sobodajalcev Slovenije upamo, da jo bo še pred izvedbo referenduma presekalo ustavno sodišče na podlagi že vložene zahteve za presojo ustavnosti gostinskega zakona,« so zapisali ter zatrdili, da tu ne gre več le za dušenje dejavnosti v negotovosti, temveč za neposredno in grozečo javnofinančno škodo.

Na podlagi projekcij lokalnih turističnih organizacij v Združenju sobodajalcev Slovenije ocenjujejo, da bi uveljavitev 60-dnevne omejitve povzročila za 200 milijonov evrov škode na ravni destinacij ter dodatnih 50 milijonov evrov škode za državni proračun.