[Video] Dr. Aleš Jug: Globalno segrevanje? Pri požarih je zatajil človek (Vroča tema: 20. 8. 2026)

V podkastu Vroča tema je bil tokrat naš gost dr. Aleš Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost. Pogovor je tekel o goreči Evropi, o tem, kako gasilci gasijo iz zraka in na tleh, kje se pri nas zatika nabava opreme in zakaj hrvaški sosedje bolje črpajo evropski denar za gasilsko tehniko in požarno varnost države.

Za gorenje v naravnem okolju potrebujemo gorljivo snov, torej biomaso, kisik oziroma veter, in vžig. Slovenija je ena bolj pogozdenih držav v Evropi. »Veter požaru omogoči boljšo oskrbo s svežim zrakom, kar pomeni hitrejše gorenje, hkrati pa ga pomika v določeno smer,« pojasnjuje dr. Jug. Letos so nekateri požari napredovali tudi po dvajset kilometrov na uro, kar je za Evropo redkost. Devet od desetih požarov zaneti človek. Približno štirideset odstotkov je namernih, preostalo je malomarnost, otroška igra in v manjšem deležu piromanija. Pri iskanju vzroka in motiva imamo v Sloveniji dobre strokovnjake, pri policiji in tudi na ZAG.

Evropa v ognju 

Od začetka avgusta je po Evropi zgorela površina, ki ustreza skoraj četrtini ozemlja Slovenije. Satelitski posnetki Copernicusa kažejo intenzivno obarvana območja nad Sibirijo, Afriko in deli Kalifornije, pa tudi strnjen madež nad srednjo Evropo. »Take požare pogosto sploh ne gasijo, saj so del naravne obnove gozda,« pojasnjuje dr. Jug, pri nas pa je težava, ko požar preide v urbano okolje. Oljka je listavec z gostim lesom in se težko vžge. Iglavci, kot so bor, brin, jelka in smreka, pa imajo iglice polne aromatičnih smol, ki v požaru izhlapijo in zagorijo podobno kot naftni derivati, zato se ob vetru širijo izjemno hitro.

Trava in grmičevje si opomoreta v dveh do petih letih, gozd pa potrebuje od 20 do 50 let.

Dim je mešanica trdnih delcev, plinov in aerosolov, nevarnih zlasti za astmatike. Ko zgori tudi kaka stavba ali vozilo, se dimu pridružijo še težke kovine. Meritve so ob nemški meji po požaru v Belgiji pokazale vrednosti, ki so dovoljene meje presegle tudi za stokrat. Dim namreč ne pozna meja. »Če gremo nazaj v leto 2022, so dim požara na Krasu videli, pa tudi vonjali, že v Ljubljani,« se spominja dr. Jug.

Pri obsežnem francoskem požaru pri Bordeauxu je zaradi gostega borovega sestoja nastal tako imenovani »pirokumulonimbus«, požarni oblak z lastnimi, nepredvidljivimi vetrovi. Nevarne so tudi zaprte plinske jeklenke, ki lahko po dvajsetih minutah segrevanja eksplodirajo, in rezervoarji s kurilnim oljem, ki se vžgejo že nad 55 stopinjami Celzija.

Air-Tractorji, kanaderji in evropska pomoč iz zraka

Slovenija za gašenje uporablja agilna letala, Air Tractor AT-802 Fire Boss, ki lahko v približno 15 sekundah zajamejo okoli 3.100 litrov vode iz rek, jezer, tudi iz Bohinjskega ali Blejskega, ter z morja, ko so pogoji ugodni za zajem. Medtem ko so hrvaški kanaderji CL-415 naenkrat sposobni zajeti okoli 6.100 litrov, torej dobrih dvakrat več.

Letalo Airbus A400M so pred kratkim prvič preizkusili za gašenje požarov v naravnem okolju, nese lahko okoli dvajset tisoč litrov vode z »retardanti«, gre za posebne dodatke za bolj učinkovito gašenje, letalo pa je primerno predvsem za ravne terene, ne za razgiban slovenski svet. Evropski mehanizem civilne zaščite »rescEU« letos združuje 22 namenskih letal, 14 kanaderjev in 8 Air-Tractorjev ter helikopterje v dvanajstih državah, na voljo je tudi 777 kopenskih gasilcev iz štirinajstih držav. A velja povedati, da si slovenski, italijanski in hrvaški gasilci redno pomagajo, nazadnje so sodelovali v nam bližnji Furlaniji.

Zakaj Hrvati bolje črpajo evropski denar

Na vprašanje, zakaj imata na primer Češka in Slovaška kmalu svojo bazo gasilskih letal, Slovenija pa kljub odlični legi ob Hrvaški, Italiji in Avstriji ne, je dr. Jug odkrit: »Morda se znamo tudi premalo pohvaliti, kako dobri smo in kaj vse znamo. Smo zadržani in včasih premalo sodelujemo med seboj, kar nas pri teh stvareh večkrat udari.« Tako smo izpustili precej evropskega denarja tudi pri drugih projektih. Hrvaška je pri tem veliko spretnejša: gasilska vozila kupujejo v kontingentih, kjer se več občin ali celo država skupaj odloči za nakup dvajsetih ali več vozil hkrati, kar prinese boljše pogajalsko izhodišče za ceno, kot ga imamo pri nas.

Pri Splitu so v kraju Vučevica zgradili tudi sodoben vadbeni center za gašenje požarov v naravnem okolju, financiran pretežno s sredstvi EU. Gre za sodoben vadbeno-izobraževalni center, uradno imenovan kot, VACETRAS Vučevica (Vatrogasni centar za edukaciju i tehnološki razvoj), ki ga označujejo kot »center odličnosti za gozdne požare«. Center je skoraj v celoti financiran z evropskimi sredstvi (ocenjena vrednost okoli 30 milijonov evrov, del prek programa INTERREG), ki je zamišljen tudi kot izhodišče za helikoptersko posredovanje. Sicer pa slovenski in hrvaški gasilci dobro sodelujejo, denimo gasilci iz Domžal redno gostujejo na otoku Braču.

Morda se znamo tudi premalo pohvaliti, kako dobri smo. Smo zadržani in premalo sodelujemo med seboj.

Prostovoljci in kaj lahko naredimo doma

V Sloveniji deluje približno 1400 prostovoljnih gasilskih društev s približno 160 tisoč člani, kar je skoraj šest odstotkov prebivalstva. »Do mala težko najdemo družino, ki ne bi imela gasilca ali pa ne bi nekoga poznala,« pravi dr. Jug. Med njimi je 50 do 60 tisoč operativnih gasilcev, ti nosijo nahrbtnike s približno dvanajstimi litri vode, delo pa je fizično in psihično zelo naporno.

Doma je smiselno vgraditi javljalnik dima, ki stane od 20 do 25 evrov. Tam, kjer imamo peč na trda goriva, je obvezen tudi javljalnik ogljikovega monoksida za približno 40 evrov, gasilnik na prah ali peno pa stane okoli 50 evrov. Do polovice požarov nastane manj kot petdeset metrov od ceste, zato je čiščenje vegetacije ob cestah in okoli hiš eden najučinkovitejših ukrepov.

Človek je odličen javljalnik požara, a ko spimo, ne zaznamo nič.

Tehnologija in pogled v prihodnost

Kras nadzoruje sistem »Videokras« s kombinacijo termo in navadnih kamer, ki pa je razmeroma zastarel, med tem ko imata Francija in Italija sodobnejše sisteme nadzora z droni in njihovim odzivom, poleg tega uporabljata tudi modele umetne inteligence, ki na podlagi realnih podatkov razmeroma zanesljivo napovedujejo, kam se bo širil požar. Česa podobnega pri nas še nimamo, pri tem so tudi meteorologi nepogrešljivi, saj so relativna vlaga, hitrost in smer vetra ter temperatura trije ključni podatki.

Dr. Jug še opozarja, da bo za sušnim koncem poletja verjetno sledila deževna jesen, in svari, da družba nesreče prehitro pozabi, saj smo za spremembe odprti samo kakšen mesec ali dva po nravni katastrofi.