Zdravstvo pod novimi ukrepi: skoraj 16.000 bolnikov naj bi dobilo boljši dostop do storitev

Minister za zdravje Tadej Ostrc napoveduje preusmerjanje denarja in zdravstvenih zmogljivosti tja, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo. Nova uredba prinaša dodatne ortopedske posege, več pregledov z magnetno resonanco in PET-CT, širitev primarne zdravstvene dejavnosti ter skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše.

Na področju zdravstva prihajajo spremembe, katerih cilj je predvsem boljša izkoriščenost obstoječih zmogljivosti in izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob predstavitvi sprememb uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja poudaril, da želijo sredstva in zmogljivosti usmeriti tja, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo.

Po ocenah ministrstva naj bi spremembe izboljšale dostopnost do zdravstvenih storitev za skoraj 16.000 zavarovanih oseb.

Več ortopedskih posegov in krajše čakalne dobe

Ena pomembnejših sprememb je plačilo ortopedskih posegov po realizaciji v celotni javni zdravstveni mreži.

Podatki, ki jih je predstavilo ministrstvo, kažejo, da je bilo v prvih petih mesecih letos opravljenih 8,3 odstotka manj ortopedskih storitev kot v enakem obdobju lani. Od januarja do julija se je število čakajočih na te posege povečalo za 633 ljudi.

Nova ureditev naj bi spodbudila izvajalce k večji realizaciji programa. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo zaradi ukrepa do konca leta opravljenih vsaj 700 dodatnih ortopedskih posegov.

To je pomemben premik predvsem za bolnike, ki na ortopedske posege čakajo mesece ali celo dlje. Ključno vprašanje bo, ali bodo dodatno financiranje in obstoječe zmogljivosti dovolj za dejansko zmanjšanje čakalnih dob.

Več zdravstva bližje pacientom

Minister Ostrc velik pomen pripisuje tudi krepitvi primarne zdravstvene ravni. »Močna primarna raven je temelj zdravstvenega sistema,« je poudaril minister. Če primarna raven deluje dobro, je po njegovih besedah več zdravstvenih storitev dostopnih v lokalnem okolju, hkrati pa je manj nepotrebnih napotitev na sekundarno raven. S tem se zmanjšuje tudi pritisk na bolnišnice in urgentne centre.

Širitev ambulant družinske medicine bo omogočila obravnavo približno 3.000 dodatnih zavarovanih oseb.

Ambulante bodo razširili v več slovenskih občinah:

• v Dobrovi – Polhovem Gradcu za 0,20 tima,
• na Blokah za 0,5 tima,
• v Vodicah za en tim,
• v Železnikih za 0,2 tima.

Širijo se tudi drugi programi. Dispanzerje za ženske bodo okrepili v ZD Logatec ter v občinah Škofljica in Ig, dodatno fizioterapijo bodo dobili v Dobrepolju, pedi psihiatrijo pa bodo razširili v ZD Lenart in ZD Gornja Radgona.

Če aparat in kader obstajata, naj ga bolniki tudi uporabljajo

Poseben poudarek je namenjen boljši izrabi obstoječe zdravstvene infrastrukture.

V Zdravstvenem domu Maribor bo zagotovljeno financiranje za 3.500 dodatnih preiskav z magnetno resonanco. »Če imamo aparat, kader in paciente, ki čakajo, mora sistem omogočiti, da se te zmogljivosti za pacienta tudi uporabijo,« je dejal Ostrc.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bodo obenem razširili program PET-CT preiskav za 1.800 preiskav. Namen je financiranje čim bolj prilagoditi dejanskim potrebam pacientov in realnim zmogljivostim izvajalcev.

Poudarek je namenjen boljši izrabi obstoječe zdravstvene infrastrukture.

Pomembna sprememba pri zdravljenju srčnih zaklopk

Nova uredba prinaša tudi spremembo vrednotenja posegov TAVI. Gre za minimalno invazivne posege, pri katerih se srčna zaklopka zamenja brez klasične operacije na odprtem srcu.

Analiza ministrstva je pokazala, da je bil poseg zaradi sprememb vrednotenja podplačan v primerjavi z letom 2025. Pri nekaterih izvajalcih je precej nižja cena od realnih stroškov povzročala izgube in bi lahko ogrozila nadaljnje izvajanje teh posegov.

Z novo ureditvijo se cena približuje ravni iz leta 2025, čeprav bo še vedno nekoliko nižja.

Več zdravstvene oskrbe tudi v domovih za starejše

Spremembe vključujejo tudi financiranje zdravstvenih programov za skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše po Sloveniji.

Sredstva bodo namenjena zdravstveni negi, osnovnemu zdravljenju in dnevnemu varstvu.

To je pomembno predvsem zaradi staranja prebivalstva in vse večjih potreb po zdravstveni obravnavi starejših, ki ne potrebujejo nujno bolnišnične oskrbe, vendar potrebujejo več zdravstvene podpore v institucionalnem okolju.

13,8 milijona evrov brez dodatnega denarja iz proračuna?

Skupni dodatni finančni učinek sprememb uredbe znaša 13,8 milijona evrov.

Po pojasnilih ministra dodatna sredstva ne bodo potrebna iz državnega proračuna. Poslovanje zdravstvene blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo namreč v prvi polovici leta ugodnejše od načrtovanega.

»Nekaj sredstev je ostalo in ta sredstva zdaj namenjamo v storitve za paciente,« je pojasnil Ostrc.

Gre za pomemben element ukrepov: namesto dodatnega proračunskega financiranja naj bi se sredstva, ki so že na voljo v zdravstveni blagajni, usmerila v programe, kjer so potrebe največje.

Nov državni sklad za zdravljenje redkih bolezni otrok

Minister je ob tem predstavil še eno pomembno novost – ministrstvo je pripravilo osnutek zakona o državnem skladu za financiranje naprednega zdravljenja redkih bolezni otrok.

Ideja sklada je ustvariti mehanizem, ki bi otrokom omogočil dostop do naprednega zdravljenja v tujini v primerih, ko je takšno zdravljenje že dostopno, slovenski zdravstveni sistem pa ga še ne more zagotoviti.

Po Ostrčevih besedah sklad ne bi bil odvisen zgolj od enega finančnega vira. Predvidena je kombinacija različnih virov, med drugim obstoječih davčnih prilivov, prostovoljnega sodelovanja gospodarstva in industrije, davčno razbremenjenih donacij ter evropskih sredstev. Možni so tudi dogovori s proizvajalci zdravil.

Ideja sklada je ustvariti mehanizem, ki bi otrokom omogočil dostop do naprednega zdravljenja v tujini v primerih, ko je takšno zdravljenje že dostopno, slovenski zdravstveni sistem pa ga še ne more zagotoviti.

Brez novega davka

Minister je pri tem izrecno poudaril, da vzpostavitev sklada ne bi pomenila uvedbe novega davka.

Osnutek bo treba še uskladiti z ministrstvom za finance, drugimi resorji in koalicijskimi partnerji. Prva koalicijska usklajevanja so se po njegovih besedah začela 28. avgusta.

Vzpostavitev sklada ne bi pomenila uvedbe novega davka.

Pri odločanju o zdravljenju naj bi bila še naprej ključna stroka. O posameznih primerih bi odločala širša skupina, ki bi morala odločati v razumno kratkih rokih. Ministrstvo osnutka zakona za zdaj še ni javno objavilo.

Ključno bo, kaj bodo občutili pacienti

Nova uredba prinaša vrsto konkretnih ukrepov: dodatne ortopedske posege, več diagnostičnih preiskav, širitev primarne zdravstvene ravni, dodatne programe za starejše in spremembe pri vrednotenju zahtevnih srčnih posegov.

Številke so pomembne – skoraj 16.000 zavarovanih oseb z boljšim dostopom, 700 dodatnih ortopedskih posegov, 3.500 dodatnih MR-preiskav, 1.800 PET-CT-preiskav in skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše. Pravi preizkus ukrepov pa bo šele njihova izvedba. Za pacienta namreč ni najpomembneje, koliko denarja je zapisano v uredbi, temveč ali bo zaradi tega hitreje prišel do zdravnika, preiskave ali operacije.

Če bodo obstoječe zmogljivosti dejansko bolje izkoriščene in bo denar sledil tam, kjer so potrebe največje, bi lahko bili ukrepi pomemben korak k bolj dostopnemu zdravstvenemu sistemu.