Alkohol za volanom: nesreč je manj, mrtvih pa več

Lani je bilo nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji nekoliko manj kot leto prej, vendar je v njih umrlo 25 ljudi – skoraj polovico več kot leta 2024.

Alkohol še vedno ostaja eden glavnih dejavnikov tveganja na slovenskih cestah. Podatki kažejo, da je prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji manj kot pred leti. Vendar je alkohol še vedno izrazito prisoten pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Leta 2025 so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.531 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 25 ljudi. Leto prej je bilo takšnih nesreč nekoliko več, smrtnih žrtev pa precej manj – 17.

Manjše število nesreč je pozitiven premik, vendar nevarnost na cestah ostaja. Alkohol je izrazito prisoten prav pri prometnih nesrečah z najtežjimi posledicami, tudi smrtnimi. Ob tem podatki kažejo še nekaj: problem ni omejen le na mlade in neizkušene voznike, temveč pomemben delež teh nesreč povzročajo tudi vozniki srednjih let.

Manj nesreč, več smrtnih žrtev

Na prvi pogled se kaže pozitiven premik. Alkoholizirani povzročitelji so leta 2025 povzročili 1.531 prometnih nesreč, leto prej pa 1.554. Število se je tako zmanjšalo za približno dva odstotka. Toda pri posledicah je bila smer ravno nasprotna: v teh nesrečah je leta 2025 umrlo 25 ljudi, leto prej 17. Število smrtnih žrtev se je torej povečalo za 47 odstotkov. Več je bilo tudi hudo poškodovanih – 147, medtem ko jih je bilo leto prej 140.

Podatki kažejo, da manjše število nesreč samo po sebi še ne pomeni enakega izboljšanja prometne varnosti. Nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji so leta 2025 predstavljale 7,35 odstotka vseh prometnih nesreč, vendar kar 28,41 odstotka nesreč z umrlimi udeleženci. Delež je bil leto prej 26,15-odstoten. Alkohol je torej pri vseh prometnih nesrečah razmeroma manj prisoten, bistveno izraziteje pa izstopa pri tistih z najhujšimi posledicami.

Širša slika je podobno težka. V obdobju od leta 2021 do 2025 so alkoholizirani povzročitelji povzročili 7.742 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 118 ljudi, 658 pa jih je bilo hudo poškodovanih.

Poletje prinese nov porast alkoholiziranih voznikov

Tveganje ni vse leto enako. Podatki Generalne policijske uprave za leto 2025 kažejo, da se je število alkoholiziranih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč začelo izraziteje povečevati junija in ostalo visoko vse do avgusta. Najbolj je izstopal avgust, ko je bilo med povzročitelji prometnih nesreč 160 voznikov pod vplivom alkohola. Drugi izrazitejši vrh je sledil decembra, ko jih je bilo 149.

Policija vzrokov za razlike med posameznimi meseci ni podrobneje raziskovala. Večje število primerov povezuje z večjim številom prireditev in drugih druženj, na katerih ljudje uživajo tudi alkohol. Zato bi bilo prehitro trditi, da je alkohol sam povzročil izrazito poslabšanje prometne varnosti poleti 2025. Julija je denimo na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi, največ v katerem koli mesecu zadnjega desetletja, vendar so na prometno varnost vplivali različni dejavniki – med drugim večja obremenjenost cest, gneča, vročina, utrujenost, zmanjšana zbranost in alkohol.

Da težava ni omejena na lansko poletje, kažejo tudi podatki iz leta 2026. Po podatkih AVP za prvih pet mesecev leta je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč znašala 1,41 grama alkohola na kilogram krvi, leto prej v istem obdobju 1,37. Zakonska meja za večino voznikov znaša 0,50 grama na kilogram krvi.

Največ nesreč ne povzročajo najmlajši

Vožnjo pod vplivom alkohola pogosto povezujemo z mladimi vozniki, nočnimi zabavami in nezrelostjo. Vendar podatki kažejo precej drugačno sliko. Leta 2025 je bilo največ prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji v starostni skupini od 45 do 54 let – 316. Sledili so vozniki, stari od 35 do 44 let, s 307 nesrečami ter skupina od 25 do 34 let z 274 nesrečami. Pri voznikih med 18. in 24. letom je bilo takšnih nesreč 177.

Podoben vzorec se kaže tudi letos. Po podatkih Agencije za varnost prometa za prvih pet mesecev leta 2026 med alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč najbolj izstopajo vozniki med 35. in 44. letom. Sledijo skupine od 25 do 34, od 45 do 54 ter od 55 do 64 let. Pomemben del problema tako predstavljajo odrasli vozniki v življenjskem obdobju, ko imajo praviloma za seboj že več let vozniških izkušenj.

Izkušenost za volanom sama po sebi ne odpravi učinkov alkohola. Alkohol zmanjšuje sposobnost presoje, podaljšuje reakcijski čas in slabša sposobnost ustreznega odzivanja. Pri smrtnih prometnih nesrečah, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, AVP med najpogostejšima vzrokoma navaja neprilagojeno hitrost ter vožnjo po nepravilni strani oziroma v napačni smeri.

Ceste še niso varne

Tudi letos problema nismo rešili. Policijski nadzori še vedno odkrivajo voznike pod vplivom alkohola, podatki pa kažejo, da ne gre predvsem za najmlajše in najmanj izkušene voznike, temveč v veliki meri za ljudi srednjih let.

Zmanjševanje števila prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je pozitiven premik za slovenske ceste. Toda dokler alkohol ostaja tako izrazito prisoten pri najtežjih prometnih nesrečah, je veliko prostora za izboljšanje. Zavedanje, da alkohol za volanom ne ogroža le voznika, temveč tudi vse druge udeležence v prometu, mora priti prej, ne šele po nesreči s tragičnimi posledicami.