Vlada z amandmaji popravlja zakon o Skoku, a pomisleki pravosodja ostajajo

Predlog zakona o Skoku, ki prinaša preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev novega specializiranega sodišča za korupcijo in organiziran kriminal, je danes pred člani odbora DZ za pravosodje. Vlada je pred obravnavo pripravila amandmaje, s katerimi želi upoštevati pripombe pravosodja. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali so s spremembami odpravljeni tudi najpomembnejši vsebinski pomisleki.

Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, imenovan zakon o Skoku, je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev specializiranega tožilstva in novega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.

Vlada je predlog potrdila julija in ga v državni zbor poslala po nujnem postopku. Zdaj je pred poslanci odbora DZ za pravosodje, vendar je še pred začetkom parlamentarne razprave iz vrst sodstva in tožilstva prišlo več opozoril, da so posamezne rešitve premalo domišljene. Vrhovno državno tožilstvo je zakonodajalce celo pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.

Vlada se je odzvala z amandmaji

Vlada je na današnji dopisni seji soglašala s predlogi amandmajev k zakonu. Z njimi želi po lastnih navedbah v največji možni meri upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.

To pomeni, da se predlog pred parlamentarnim odločanjem spreminja, vendar temeljni namen zakona ostaja enak. Vlada želi vzpostaviti specializirano institucionalno ureditev za učinkovitejši pregon najzahtevnejših oblik korupcije in organiziranega kriminala.

Amandmaji so pomembni tudi zato, ker se predlog dotika same organizacije kazenskega pravosodja. Spremembe namreč ne pomenijo zgolj preimenovanja obstoječih organov, temveč posegajo v njihove pristojnosti, organizacijo, kadrovsko in finančno načrtovanje ter položaj sodnikov.

SDT bi dobil novo podobo

Po predlogu bi se sedanje Specializirano državno tožilstvo preoblikovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala oziroma Skok.

Predlog na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj, ki bi sodila v njegovo pristojnost. Spreminjajo se posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest ter imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

Gre torej za širši organizacijski poseg, katerega cilj je specializacijo pri pregonu najtežjih oblik kriminalitete postaviti na bolj jasno institucionalno podlago.

Ustanovili bi novo specializirano sodišče

Drugi ključni del predloga je ustanovitev novega Specializiranega sodišča Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.

Namesto štirih specializiranih oddelkov bi po predlogu nastalo eno specializirano sodišče, ki bi imelo položaj okrožnega sodišča. Njegov sedež bi bil v Ljubljani, krajevna pristojnost pa bi zajemala območje celotne države.

Posebnost predloga je tudi ureditev pritožbene pristojnosti. Za odločanje o pritožbah v teh zadevah bi bilo pristojno izključno Višje sodišče v Mariboru.

Takšna koncentracija pristojnosti pomeni pomembno spremembo sedanje organizacije pravosodja. Prav zato so vprašanja, kako bo novi sistem kadrovsko organiziran, kako bodo dodeljene zadeve in kako bo zagotovljen nemoten prehod, med ključnimi vprašanji zakonodajne razprave.

Vrhovno sodišče zahteva več časa

Najostrejša opozorila prihajajo iz samega sodstva in tožilstva. Vrhovno sodišče je pred obravnavo predlagalo, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027.

Vrhovno državno tožilstvo pa je zakonodajalca pozvalo, naj zakona v prvotni obliki ne sprejme.

Pomisleki se nanašajo predvsem na vprašanje, ali so predlagane rešitve dovolj premišljene in ali bodo dejansko pripomogle k učinkovitejšemu pregonu korupcije in organiziranega kriminala.

To je pomemben signal, saj bodo organi, ki bodo morali po uveljavitvi zakona v praksi izvajati njegove določbe, med prvimi soočeni z njegovimi posledicami.

Prehodno obdobje bo eden ključnih preizkusov

Prav zato vlada v amandmajih posega tudi v prehodne rešitve. Te naj bi omogočile nemoten začetek delovanja novega sistema. Spremembe se nanašajo na dodeljevanje in prenos zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje ter položaj sodnikov.

Pri tako obsežnem posegu v pravosodni sistem je namreč pomembno, da med staro in novo ureditvijo ne nastane pravna praznina. Prav tako mora biti jasno, kdo bo odločal o posameznih zadevah, po katerih pravilih bodo te dodeljene in kako bo zagotovljeno, da se bodo postopki nadaljevali brez nepotrebnih zamud.

Če želi nova ureditev doseči svoj osnovni cilj – učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala – bo morala poleg institucionalne reorganizacije zagotoviti tudi dejansko funkcionalnost sistema.

Zakon je politična obljuba, zdaj je pred strokovnim preizkusom

Zakon o Skoku je bil ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, ustanovitev specializiranega tožilstva in sodišča pa je vključena v koalicijsko pogodbo. Vlada zato od projekta očitno ne odstopa, ampak ga želi po opozorilih pravosodja popraviti.

Prav današnja obravnava na odboru DZ za pravosodje bo pokazala, koliko so vladni amandmaji spremenili prvotno besedilo in ali bodo z njimi odpravljeni ključni pomisleki sodstva in tožilstva.

Pri zakonu, ki posega v samo organizacijo kazenskega pravosodja, bo namreč končni preizkus predvsem v praksi. Nova institucija bo morala pokazati, da je sposobna obravnavati najzahtevnejše primere hitro, strokovno in neodvisno.

Vlada je s pripravo amandmajev pokazala pripravljenost prisluhniti opozorilom pravosodja. Zdaj bo na poslancih, da presodijo, ali so popravki dovolj temeljiti. Od tega bo odvisno tudi, ali bo Skok postal orodje za učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala ali pa bo njegova uvedba odprla nova pravna in organizacijska vprašanja.