Janša o odvisnosti EU od Kitajske in Rusije: Odvisnost lahko nekdo spremeni v vzvod

Prihodnost Evrope bo odvisna od sposobnosti pravočasnega odziva na varnostne, gospodarske in demografske izzive, je predsednik vlade Janez Janša dejal na uvodni slovesnosti letošnjega Blejskega strateškega foruma. »Sposobnost oblikovanja sprememb se gradi postopoma, toda trenutek, ko je tako moč treba uporabiti, pride nenadoma,« je opozoril. Pozval je k zmanjševanju odvisnosti EU od drugih velesil, zlasti Rusije in Kitajske, saj odvisnost lahko nekdo spremeni v vzvod.

Ukrajinci branijo več kot svoje ozemlje

»Ukrajina nas opominja, kaj vse je na kocki. Ukrajinci branijo ne le svoje ozemlje, ampak tudi načelo, da meja ni mogoče spreminjati s silo in da imajo narodi pravico izbrati svojo prihodnost,« je opozoril Janez Janša. Poleg varnosti bodo o prihodnji vlogi Evrope v svetu po njegovih besedah odločali tudi dejavniki odpornosti, demografije in verodostojnosti.

Ko gre za vprašanje ruske okupacije mora pravičen mir po besedah premierja ohraniti suverenost Ukrajine in tudi njeno evropsko prihodnost. Prav z Rusijo oziroma energetsko odvisnostjo Evrope pa je povezana tudi potreba po zmanjševanju strateških odvisnosti. Učinkovitost brez odpornosti lahko namreč ustvari odvisnost. »Odvisnost pa lahko nekdo spremeni v vzvod,« je pojasnil Janša in opomnil tudi na odvisnost EU od Kitajske, med drugim na področju oskrbe z redkimi zemljami.

Nezakonite migracije ne morejo nadomestiti demografske politike

Predsednik vlade se je posebej dotaknil tudi demografskega vprašanja na Stari celini in opozoril na staranje prebivalstva in nizko rodnost. Kot je poudaril, demografija niso le številke, pač pa demografija odraža tudi, ali imajo mladi zaupanje v prihodnost. Zato tudi nezakonite migracije demografske politike ne morejo nadomestiti.

Janša se je zavzel tudi za večjo verodostojnost EU. Ta lahko svoj vpliv povečuje z oblikovanjem zavezništev, kot zanesljivi partnerji in s tem, da izpolnjuje dane obljube. Tako mora tudi Evropska unija izpolnjevati svoje zaveze do držav kandidatk za članstvo. »Če se Evropska unija ne bo širila, bo to storil nekdo drug na naš račun,« je opomnil.

Globalizacija kot dvorezen meč

Migracij se je v svojem nastopu dotaknil tudi zunanji minister Tone Kajzer. Kot je dejal, je globalizacija sicer veliko ljudi rešila pred revščino, a ima hkrati tudi nekatere negativne posledice v obliki postindustrijske politike. »Na zahodu vidimo hitro deindustrializacijo, prav tako je pripeljala do trileme med demokracijo, globalno blaginjo in suverenostjo, poleg tega je spodbudila na milijone ljudi, da so se pridružili migracijskim valovom,« je dejal minister.

V tem pogledu je po njegovih besedah na resni preizkušnji tudi Evropska unija, zasnovana sicer kot mirovni projekt. »Potrebujemo obliko Evrope, ki je primerljiva z ambicioznostjo njenih očetov, a prilagojena današnjim izzivom. Potrebujemo spremembe in to moramo storiti skupaj,« je poudaril.

Trdna vez EU-ZDA ostaja imperativ

So pa za razvoj evropskega gospodarstva in tehnologije pomembne tudi države partnerice v Aziji in Južni Ameriki. »Trdna vez med Evropo in ZDA, naša transatlantska hrbtenica, ostaja imperativ, tako kot prevzemanje večjega deleža odgovornosti za lastno obrambo,« je izpostavil minister.

Temeljne vrednote evropske družine, čezatlantske družine in demokratične družine so po njegovih besedah enake vrednotam, na katerih je zgrajena Slovenija. Prav te vrednote pa bodo EU v prihodnosti še bolj povezale. »Vrednote niso ovira pri zaščiti naših interesov. Te vrednote so pravzaprav kompas, ki nam pomaga presojati, katere interese želimo uveljavljati in na kakšen način,« je še dejal.

Nagovoroma gostiteljev je sledil panel predsednikov štirih vlad. Janši so se na odru pridružili češki premier Andrej Babiš, hrvaški premier Andrej Plenković in novi predsednik madžarske vlade Peter Magyar, uvodni del konference bo sklenil pogovor slovenske predsednice Nataše Pirc Musar in slovaškega predsednika Petra Pelegrinija.