Janša ob dnevu suverenosti: Vsak dan smo dolžni skrbeti, da se bodo otroci zbujali v svobodni Sloveniji

Ob slovesnem preletu zavezniških letal in 201 pripadnika obrambnih sil je v Kopru potekala slovesnost ob dnevu suverenosti. Premier Janez Janša je v nagovoru poudaril, da je bila svobodna država izbojevana z enotnostjo in žrtvami osamosvojitvene generacije, a njena varnost ni samoumevna. Opozoril je pred razkrojem vrednot ter izključevanjem in pozval k ohranitvi suverenosti za prihodnje rodove: »Vsak dan znova smo dolžni skrbeti, da se bodo naši otroci zbujali v svobodni Sloveniji,« je na slovesnosti ob dnevu suverenosti na Ukmarjevem trgu v Kopru dejal premier Janez Janša.

Zmaga, pomembnejša od vseh bitk

Ladja z zadnjo skupino poražene jugovojske je slovenske teritorialne vode zapustila nekaj minut po polnoči 26. oktobra leta 1991. »Ko so se zjutraj pokazali prvi jesenski žarki in osvetlili koprsko staro mestno jedro, je bila Slovenija svobodna in suverena,« je poudaril Janša v govoru, katerega prvi del so spremljali žvižgi, vpitje in zvok siren skupine provokatorjev. Predsednik vlade se ni pustil motiti, pač je govor mirno nadaljeval, med njim pa je žvižge večkrat preglasil aplavz.

»Pesem galebov je mesto prebudila kot vsak drugi dan pred tem, a valovi so tokrat pljuskali ob svobodno slovensko obalo,« je ponazoril premier. Na tisti svež poznojesenski dan je tudi v zraku dišalo po svobodi. Z vojaško zmago nad formalno eno najmočnejših armad takratni Evropi si je narod odprl vrata do mednarodnega priznanja in si izboril pravico, da sam odloča o svoji prihodnosti. Slovenija je postala varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta.

Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice poveljnikov, posameznih poveljnikov taktičnih enot Teritorialne obrambe in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. »Zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki mnogokrat žal tudi na tuji račun bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij,« je poudaril Janša.

Lahko bi bili blizu Švice

Vojna za Slovenijo je po besedah premierja vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Z orožjem so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postavo. Odlično so opravili in po zmagi so odšli na svoje domove. »Država jih je za desetletja pozabila. Domovina jih ne bo nikoli, kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda,« je dejal.

Sprehodil se je skozi dosežke države v njenih prvih desetletjih, do leta 2008. »Pri tem prvem polčasu ni šlo brez napak, toda država, ki je nastala iz pogumne odločitve naroda za svobodo in samostojnost, je dokazala, da ni samo vstala, ampak da bo tudi obstala. Kajti pomembno je stati in obstati,« je Janša spomnil na besede Primoža Trubarja.

Kot je poudaril, je Slovenija do leta 2008 iz nekdanje socialistične federativne republike postala država blizu povprečne evropske razvitosti. Leta 1992 je bila po bruto domačem proizvodu na prebivalca, merjenem po kupni moči, na 59 odstotkih evropskega povprečja, leta 2008 že na 91 odstotkih. »Če bi nadaljevali z enakim tempom, bi bili danes med petimi najbolj razvitimi državami Evropske unije in dejansko blizu standarda Švice,« je poudaril.

Usodna politika izključevanja

A sledil je drugi polčas. »Sledila so leta izgubljenih priložnosti, leta delanja in popravljanja velikih napak in danes smo tam, kjer smo bili leta 2008. »To je enkrat treba odkrito povedati. Smo na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, tam, kjer smo bili leta 2008. Tudi zaradi tega, kar slišite tam,« se je Janša še enkrat ozrl na skupino provokatorjev.

Namesto razvoja meritokracije je Slovenija v drugem polčasu začela drseti nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice ter zlorabe pravosodja za politične obračune. Usodni korak predstavlja politika izključevanja, ki je po Janševih besedah vrhunec doživela leta 2022 s pozivi k izločanju drugače mislečih.

Polovica družbe je bila obravnavana kot nezaželen element, namesto da bi povezali najboljše moči za skupne cilje. To izključevanje je imelo tudi konkretne gospodarske posledice: druge postkomunistične države, ki so nekoč znatno zaostajale za nami, so Slovenijo v drugem polčasu dohitele ali celo prehitele.

»Zelo smo se motili«

A kot je poudaril premier, slovenska država trdno temelji na vrednotah osamosvojitve ter na epohalnem boju naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A večina teh, ki so oktobra leta 1991 v Kopru proslavljali umik zadnjega pripadnika JLA, je po besedah Janše verjela, da »smo priča spremembi, ki je trajna, ki bo obstala trdna in nepovratna vsaj ves čas predvidljive prihodnosti.« Da stari jugoslovanski in komunistični simboli in zastave, ki smo jih sneli z drogov, ne bodo več strašili v slovenski javnosti. »Ampak, spoštovani, zelo smo se motili. Pozabili smo, da nekaterim samostojna Slovenija od samega začetka ni bila intimna opcija,« je dejal premier.

»Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo doživeli čase, v katerih bo neka naše slovenske države ukinila Muzej slovenske osamosvojitve /.../ Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo doživeli čase, v katerih bodo nekateri izvoljeni poslanci Državnega zbora z govornico slovenskega parlamenta jokali za nekdanjo totalitarno državo,« je med drugim povedal predsednik vlade.

🇸🇮 Dan suverenosti v Kopru oktobra 1991. 🇸🇮 Dan, ko se je Slovenija prebudila zmagovita in osvobojena zadnjega pripadnika (v uniformi) agresorske JLA. Slovensko suverenost in svobodo od takrat naprej branijo slovenske oborožene sile. To je bil resnični dan zmage, izborjen z lastnimi močmi, brez tuje pomoči in podpore. Spodaj navajam citat iz zbornika Vojna za Slovenijo, ki vsebuje 10 ključnih razlogov za zmago, v katero junija 1991 ni verjel nihče razen nas Slovencev. “Najpomembnejši razlogi za zmago v vojni za Slovenijo so bili: 1.Jasen politični cilj, ki je bil podprt z enotnostjo naroda in s plebiscitnim rezultatom 2.Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je https://t.co/GbNtdV8RqGše enote so bile homogene in motivirane, nasprotnikove večinoma ne https://t.co/WVmvyvfuzEčino nujnih in možnih priprav na obrambo smo izvedli pravočasno 5.Imeli smo dobre informacije o nasprotniku 6.Premoč nasprotnika v orožju in številu smo nevtralizirali z omejitvijo njegovega manevra 7.Human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh, nediskriminatorna obravnava ranjencev ter uspešna propagandna aktivnost so motivirali nasprotnikove enote na predajo 8.Številni posamični uspehi enot TO in policije od prvega dne vojne naprej so krepili moč TO ter dvigovali moralo vojaštva in civilnega prebivalstva 9.Dobra organizacija civilne obrambe je z oviranjem nadomestila pomanjkanje težkega orožja 10. Oskrba prebivalstva je kljub vojni delovala skoraj nemoteno, vse veje oblasti razen pravosodne so učinkovito delovale, nova država je zadovoljivo funkcionirala. Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvo dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot TO in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. Zmago, povzdignjeno v svoji končnosti na slovenski Olimp, zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki, mnogokrat žal tudi za tuj račun, bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij. Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Odlično so opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali.”

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 25, 2026

Prav tako si niso predstavljali, da bodo 35 let po osamosvojitvi še vedno preprečevali izdajo mrliških listov za 70.000 rojakov, pobitih med in po drugi svetovni vojni. In tudi ne, da bo država morala za migranta, ki ni begunec iz države v vojni, namenjati več denarja, kot ga prejme večina upokojencev kot plačilo za svoje minulo delo.

Razkroj vrednot

Tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, so že takrat vedeli, da lahko narod pokoriš na dva načina. Prvi način je fizična podreditev, v obliki represije in nasilja, drugi pa duhovna in kulturna podreditev. »In predpogoj zanjo je razkroj vrednot, ki so vrednotno središče nekega naroda ali skupnosti,« je pojasnil Janša. Prej našteto je po njegovih besedah praktična aktivnost za razkroj teh vrednot.

Prav razkroja vrednot so se lotili tisti, ki jim samostojna in demokratična Slovenija ni bila intimna opcija. »Z vsemi sredstvi, z monopolom v šolstvu, medijih in kulturnih ustanovah, s financiranjem jugonostalgije, smešenjem vrednot slovenske osamosvojitve, z omalovaževanjem dosežkov osamosvojitvene generacije,« je naštel. In opozoril tudi na besede nekdanjega predsednika republike Danila Türka, da je treba »enkrat za vselej opraviti z osamosvojitveno navlako«. Takšen izraz je »neposreden strel v narodovo samozavest«.

Janša je tudi v smislu simbolike potegnil jasno ločnico med letom 1991 in obdobjem pred njim. Medtem ko so zmagovite enote slovenske Teritorialne obrambe in milice nosile slovenske kokarde in oznake suverene države, so enote poražene JLA nosile rdečo zvezdo. Po njegovih besedah po vseh odkritih stotinah množičnih morišč iz časa druge svetovne vojne na slovenskih tleh ne bi smelo biti nobenih dvomov o naravi tistega režima, je poudaril. Rdeča zvezda je bila ideološki simbol komunizma in Stalinove Sovjetske zveze, ki je bil slovenskim ljudem vsiljen.

Ne smemo biti naivni

Spoštovanje si po premierjevem mnenju zaslužijo vsi, ki so se v času druge svetovne vojne iskreno in prostovoljno uprli okupatorju – a tega niso storili zaradi rdeče zvezde, temveč iz ljubezni do domovine. Slovenija je s starimi simboli uradno in dokončno prekinila junija 1991 z dvigom slovenske trobojnice na Trgu republike. Tisti, ki danes znova mešajo te simbole, po Janševih besedah dokazujejo le to, da samostojna Slovenija nikoli ni bila njihova intimna opcija.

Poleg zgodovinskih vprašanj se je premier dotaknil tudi aktualnih geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov v Evropi. Poudaril je, da neobsojeno zlo iz preteklosti znova rodi nasilje, kar dokazujejo tako tragedija v Srebrenici in ruska agresija na Ukrajino kot tudi nasilni protesti na ulicah zahodnoevropskih mest.

Tisti, katerih intimna opcija nikoli ni bila samostojna Slovenija, to dokazujejo tudi s simboli na svojih shodih – z jugoslovanskimi, komunističnimi in palestinskimi zastavami. Tovrstni simboli danes preplavljajo tudi nasilne proteste in izgrede po zahodnoevropskih mestih, kjer se na požganih fasadah rišejo srp, kladivo in parole terorističnih organizacij. »Ne smemo biti naivni nikoli več, ne samo v smislu preventive in drugačne imigrantske politike, ampak tudi jasnega zavedanja, kateri simboli in katere parole vodijo v nasilje,« je poudaril.

Pred 35 leti smo Slovenci svetu dokazali, da smo za svojo domovino pripravljeni narediti vse. V odločilnih trenutkih naše zgodovine so pogumni fantje in možje stopili v bran svobodi in pravici slovenskega naroda do lastne države. Nekateri so za njeno rojstvo plačali najvišjo ceno – matere so izgubile sinove, žene so izgubile može, otroci očete. Prav je, da se s hvaležnostjo spominjamo vseh, predvsem pa njih. Njihova žrtev je naša zaveza, da bomo Slovenijo znali varovati in ohraniti svobodno. Da tisto sveže jesensko jutro, ko smo prvič zadihali povsem svobodno, ne bo nikoli postalo samoumevno. Vsak dan znova smo dolžni skrbeti, da se bodo naši otroci zbujali v svobodni Sloveniji, brezskrbno tekali po njenih širnih poteh, se učili, ljubili, ustvarjali in sanjali velike sanje – vedoč, da je nebo nad njimi svobodno in da je prihodnost njihova. Da bodo nekoč tudi oni lahko stali pod tem istim nebom na isti zemlji in svojim otrokom rekli: »To je naša domovina. O njej so sanjali naši predniki. Zanjo so se borili in umirali naši očetje. In nam so jo zaupali, da jo ohranimo za vas.« Iskrene čestitke ob dnevu suverenosti. Bog živi svobodno in suvereno Slovenijo.

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 25, 2026

Odgovornost do mladih

Kljub nevarnostim se Evropa po njegovih besedah hitro trezni. Kot je izpostavil Janša, se znotraj Evropske unije oblikuje trdna večina držav, ki zaostruje imigracijsko politiko z doslednim ločevanjem legalnih in ilegalnih vstopov, samodejnim zavračanjem oseb iz varnih držav ter takojšnjimi izgoni kršiteljev.

Zavrgel je prepričanje, da je prihodnost vnaprej določena. Stari svetovni red je propadel, novega pa še ni, zato morajo ljudje sami sprejemati odgovornost in težke odločitve. Spomnil je na žrtve in pogum tistih, ki so pred petintridesetimi leti dali življenja za domovino, ter opozoril na nujnost obnove obrambnih zmogljivosti države, govor pa sklenil z zavezo prihodnjim generacijam.

»Vsak dan znova smo dolžni skrbeti, da se bodo naši otroci zbujali v svobodni Sloveniji, brezskrbno tekali po njenih širnih poteh, se učili, ljubili, ustvarjali in sanjali velike sanje, vedoč, da je nebo nad njimi svobodno in da je prihodnost res njihova,« je še dejal Janša.

Sodelovanje zaveznikov na slovesnosti

Na današnji slovesnosti je bil postrojen 201 pripadnik Slovenske vojske, policije, civilne zaščite in gasilcev, kar ustreza številu navzočih ob odhodu JLA leta 1991. Zbralo se je okoli 2.000 gostov, med njimi poleg glavnega govorca predsednika vlade Janez Janše tudi predsednik DZ Zoran Stevanović ter nekdanji člani Demosove vlade, tudi Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin in drugi.

Morski kulisi ob patruljnih ladjah Ankaran in Triglav so dopolnila še plovila zavezniških mornaric Italije, Hrvaške in ZDA. Nebo so v prijateljskem pozdravu preletela letala ter helikopterji, vključno z italijanskim bojnim letalstvom, v zadnjem delu pa so slovesnost popestrili še padalci in bogat glasbeni program, vključno s sklepno skladbo Slovenskega naroda sin.

Priprave na proslavo so znova zaznamovali politični spori. Opozicija, vključno s predsednico republike Natašo Pirc Musar je udeležbo zavrnila, med drugim zaradi nestrinjanja s preimenovanjem obletnice in izključevanja praporov s simboli prejšnje države. Vlada je sicer zatrdila, da so na slovesnosti dobrodošli vsi, a brez simbolov okupatorja.