UKC Maribor po devetih milijonih evrov državne pomoči v petih mesecih znova pridelal skoraj deset milijonov evrov izgube

Univerzitetni klinični center Maribor je v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvaril 9,87 milijona evrov izgube, kar je največ med vsemi slovenskimi bolnišnicami in skoraj štirikrat in pol toliko kot v enakem obdobju lani. Vodstvo odgovornost pripisuje predvsem prenizkemu vrednotenju zdravstvenih storitev in naraščajočim stroškom, ministrstvo pa poudarja, da je za gospodarno in učinkovito poslovanje odgovorno vodstvo zavoda. UKC Maribor mora do konca avgusta pripraviti program stabilizacije poslovanja, novega pokrivanja izgube iz državnega proračuna pa ministrstvo za zdaj ne predvideva.

V dveh mesecih dodatnih 6,2 milijona evrov izgube

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta 2026 skupaj ustvarile 21,7 milijona evrov izgube. Od tega je kar 9.872.311 evrov oziroma približno 45,5 odstotka odpadlo na UKC Maribor. Mariborski klinični center je imel tako več kot dvakrat večjo izgubo kot UKC Ljubljana, kjer je primanjkljaj znašal 4,91 milijona evrov. Sledili so Onkološki inštitut Ljubljana s 3,19 milijona evrov, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec z 2,14 milijona evrov in Splošna bolnišnica Ptuj z 1,7 milijona evrov izgube.

Podatki ministrstva kažejo, da je bila izguba UKC Maribor daleč največja v državi. Ob 166,7 milijona evrov prihodkov je izguba predstavljala skoraj šest odstotkov vseh prihodkov. Povedano drugače, je UKC Maribor na vsak evro prihodkov ustvaril skoraj šest centov primanjkljaja.

V UKC Maribor na vprašanje, kaj je povzročilo tako izrazito povečanje prav aprila in maja, niso konkretno odgovorili. Kot glavne razloge so navedli neustrezno vrednotenje zahtevnosti obravnave pacientov, prenizko financiranje storitev glede na dejanske stroške dela in zdravstvene oskrbe, rast stroškov dela in storitev ter strošek odmene, ki prav tako ni vključen v cene zdravstvenih storitev.

Podfinanciranost ocenjujejo na približno 50 evrov na opravljeno utež. Uteži se v bolnišničnem sistemu uporabljajo za vrednotenje zahtevnosti posamezne obravnave. Višja kot je zahtevnost zdravljenja, višja je utež in posledično plačilo zavodu. Če je cena uteži prenizka glede na dejanske stroške, lahko bolnišnica izgubo ustvarja tudi ob povečevanju obsega dela.

Prav na to opozarja vodstvo UKC Maribor. Po njegovih navedbah so nekateri programi presegli načrtovano realizacijo, opravljenega dela pa je bilo več kot v enakem obdobju leta 2025. Primanjkljaja zato ne pripisujejo nedoseganju programov, temveč dejstvu, da prihodki ne sledijo stroškom opravljenih storitev. Natančnega podatka, kolikšen del izgube odpade na delo, material, storitve in podfinancirane programe, niso navedli.

Primanjkljaja ne pripisujejo nedoseganju programov, temveč dejstvu, da prihodki ne sledijo stroškom opravljenih storitev.

Izravnan načrt je ostal predvsem na papirju

Svet zavoda je aprila potrdil finančni načrt za leto 2026, ki predvideva uravnoteženo poslovanje. UKC Maribor je načrtoval približno 420,8 milijona evrov prihodkov, kar je 17,4 milijona več kot leta 2025. Odhodki naj bi bili za 4,6 odstotka višji kot lani, samo stroški dela pa naj bi se zaradi plačne reforme, napredovanj, novih zaposlitev in drugih izplačil povečali za približno 14,1 milijona evrov. Finančni načrt za leto 2026 je bil ob tem pripravljen še na podlagi uredbe za leto 2025, saj nova uredba za leto 2026 ob njegovi pripravi še ni bila sprejeta.

Težave so bile vidne že po prvih dveh mesecih, ko je izguba znašala približno 2,3 milijona evrov. Stroški dela so bili takrat za 2,7 milijona evrov višji od načrtovanih, stroški storitev pa so načrt presegali za približno 1,7 milijona evrov. Konec marca je bilo v UKC Maribor zaposlenih 3.847 ljudi, 1,3 odstotka več kot leto prej, stroški dela pa so se medletno povečali za skoraj 13 odstotkov.

Kljub skoraj desetmilijonski izgubi vodstvo še vedno ocenjuje, da je izravnan rezultat ob koncu leta dosegljiv. Toda to pričakovanje veže na dva pogoja: izboljšanje financiranja v drugi polovici leta in ugodnejši končni obračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Medletni poslovni rezultati so po pojasnilu UKC zgolj previdne ocene, končni obračun ZZZS pa lahko ob koncu leta prinese dodatne prihodke.

To se je pokazalo že lani. UKC Maribor je leto 2025 po končnem obračunu zaključil s približno 925.000 evri presežka, vendar je pred tem iz državnega proračuna prejel 9.042.551 evrov za finančno stabilizacijo. Brez tega enkratnega nakazila bi bil ob nespremenjenih drugih postavkah rezultat negativen za več kot osem milijonov evrov. Državna pomoč je bila tako odločilna, da je zavod leto formalno zaključil v zelenih številkah. Podatki o nakazilu so navedeni tudi v letnem poročilu UKC Maribor za leto 2025.

Prav pozitivni končni rezultat je svetu zavoda omogočil, da je aprila sedmim zaposlenim iz plačne skupine B, med njimi generalnemu direktorju in strokovni direktorici ter pomočnikom direktorja, odobril petodstotno delovno uspešnost. Skupni znesek je znašal 19.925,63 evra bruto in je bil že izplačan. Ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je svet zavoda ravnal v skladu z zakonodajo.

Pravilnik kot pogoj določa, da zavod ne posluje s primanjkljajem oziroma da ima zagotovljena sredstva za njegovo pokrivanje. Ker je UKC Maribor leto 2025 končal s presežkom, je bil formalni pogoj izpolnjen. Predpisi obenem ne prepovedujejo nagrade, če je pozitivni rezultat dosežen tudi s proračunskim denarjem za pokrivanje primanjkljaja. Izplačilo je bilo torej po razlagi ministrstva zakonito, čeprav brez več kot devetmilijonske državne pomoči pozitivnega rezultata ne bi bilo.

Ministrstvo novega pokrivanja izgube ne načrtuje

Na ministrstvu ne morejo oceniti, kolikšen del letošnje izgube je posledica sistemskega podfinanciranja in koliko je je mogoče pripisati poslovnim odločitvam vodstva. Poslovni rezultat je po njihovem praviloma posledica kombinacije več dejavnikov, hkrati pa poudarjajo, da je za zakonito, gospodarno in učinkovito poslovanje ter sprejemanje ustreznih ukrepov odgovorno vodstvo posameznega zavoda.

Zakon od direktorja zahteva, da ob polletnem ali letnem poslovanju s presežkom odhodkov pripravi program ukrepov za stabilizacijo poslovanja. Ta mora vsebovati akcijski načrt, časovnico ukrepov in način poročanja o njihovem izvajanju. Program mora potrditi svet zavoda, ki je odgovoren tudi za spremljanje njegovega izvajanja. UKC Maribor ga mora pripraviti do 31. avgusta.

Ministrstvo za zdaj ni napovedalo posebnega finančnega ali poslovnega nadzora. Pojasnjuje, da so nadzori namenjeni predvsem ugotavljanju, ali zavod deluje v skladu z zakonodajo, ne pa ugotavljanju razlogov za izgubo. Prav tako ni navedlo konkretnih rezultatov, ki jih bo moralo doseči vodstvo, niti okoliščin, v katerih bi zahtevalo njegovo odgovornost ali odgovornost sveta zavoda.

Država novega pokrivanja izgube iz proračuna trenutno ne predvideva. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo med stabilizacijskimi ukrepi predvsem ukrepi za pridobivanje dodatnih prihodkov z več opravljenimi storitvami in boljšo produktivnostjo v rednem delovnem času. Po njihovi razlagi naj to ne bi pomenilo krčenja programov ali podaljševanja čakalnih dob, temveč boljšo dostopnost za paciente.

Ministrstvo rešitev vidi predvsem v večji produktivnosti in dodatnih storitvah, vodstvo pa trdi, da že zdaj opravlja več dela od načrtovanega, vendar zanj ne prejme dovolj denarja.

Toda odgovora ministrstva in UKC Maribor razkrivata temeljno razhajanje. Ministrstvo rešitev vidi predvsem v večji produktivnosti in dodatnih storitvah, vodstvo pa trdi, da že zdaj opravlja več dela od načrtovanega, vendar zanj ne prejme dovolj denarja. Če so posamezne obravnave res plačane pod dejanskimi stroški, več opravljenih storitev samo po sebi še ne zagotavlja boljšega poslovnega rezultata.

Program stabilizacije bo zato moral pokazati, ali ima UKC Maribor pomembne notranje rezerve ali pa je skoraj desetmilijonska izguba predvsem posledica cen zdravstvenih storitev, ki ne pokrivajo njihove dejanske vrednosti. Po lanskem proračunskem reševanju in letošnjem hitrem kopičenju novega primanjkljaja zgolj sklicevanje ene strani na podfinanciranost in druge na odgovornost vodstva ne bo več dovolj.