Cena prezgodnjega prehoda na obnovljive vire energije v Nemčiji

Priča smo visokim cenam zemeljskega plina in goriv iz nafte. Vse več energije gre poleti za hlajenje. Računalniški centri, strežniki in umetna inteligenca potrebujejo vedno več električne energije. Na srečo imamo zdaj nove vire obnovljive energije. Ne morejo še v celoti nadomestiti klasičnih, a imajo ugodno ceno. Za razvoj obnovljivih virov ima velike zasluge Nemčija, ki je v to investirala ogromne količine denarja. Ali se je to tej državi splačalo?

Leta 2000 sta dva poslanca Zelenih v nemškem Bundestagu vložila zakon EEG (Erneuerbare‑Energien‑Gesetz). Ta je po sprejetju zagotovil ogromno državno pomoč za prehod na obnovljive vire energije (OVE).

EEG 2000 je uvedel:

• 20‑letne garantirane odkupne cene, bistveno višje od tistih na tržišču.
• Obvezni odkup elektrike iz sonca, vetra, biomase, vodne energije, geotermije.
• Upravljavci omrežja so morali elektriko iz obnovljivih virov prevzeti in distribuirati prednostno, pred elektriko iz premogovnih ali jedrskih elektrarn.
• Stroške je plačal končni odjemalec preko posebne dajatve (EEG‑Umlage). To se je spremenilo leta 2022, ko je breme subvencij prešlo na državni proračun.

Koliko je to stalo Nemčijo?

• Skupni stroški subvencij EEG do danes presegajo 350 milijard evrov. Samo v letih 2014-2021 so ti stroški znašali več kot 193 milijard evrov.
• Letni stroški so na vrhuncu znašali okrog 30 milijard evrov.
• Zadnje čase so letni stroški med 16 in 19 milijard evrov.
• Spodbuda za obnovljive vire energije je leta 2014 podražila elektriko za gospodinjstva za 6,24 centa/kWh, leta 2017 pa za 6,88 centa na kWh, kar je dvignilo cene elektrike med najvišje v Evropi.

Zakaj je sistem postal tako drag?

• Tarife za sončno energijo so bile izredno visoke (včasih 40–50 centov/kWh).
• V začetku tisočletja so bili namreč paneli zelo dragi, njihov izkoristek pa nizek (med 12% in 15%), tako da je bila energija iz njih izredno draga in nekonkurenčna. Takrat bi bilo bolj smiselno financirati le raziskave.
• 20‑letne pogodbe so zaklenile stroške za dve desetletji.
• Eksplozija fotovoltaike v letih 2009–2012 je ustvarila ogromne obveznosti.
• Stroški so se prevalili na gospodinjstva, industrija pa je bila večinoma oproščena.

Ali je bil zakon uspešen? Da in ne.

✔️ Pozitivni učinki

• Nemčija je postala pionir v obnovljivih virih.
• Delež električne energije iz OVE je leta 2025 zrasel na približno 55 %. Polovico tega je prispeval veter, dobro četrtino sonce. V celotni bruto porabi energije so lani obnovljivi viri prinesli 24%.
• Masovno povpraševanje iz Nemčije je povzročilo eksplozivno rast izdelave panelov in vetrnic. Prav tako je prišlo do številnih raziskav in tekmovanja v večanju izkoristkov, v lažji produkciji. To je čez čas prineslo učinkovitejše izdelke in drastičen padec cen sončnih panelov in vetrnic po celem svetu.

❌ Negativni učinki

• Stroški so bili izjemno visoki. V začetnih letih je šlo ogromno denarja za prav majhno povečanje deleža OVE.
• Cene elektrike za gospodinjstva so postale med najvišjimi na svetu.
• Preobremenitev omrežja: gradnja prenosnega omrežja ni sledila hitri rasti vetrnih elektrarn na severu in sončnih na jugu države.
• Mišljeno je bilo, da bo zakon spodbudil izdelavo sončnih panelov v Nemčiji. Ustanovljenih je bilo precej tovrstnih podjetij, ki pa so izgubila bitko s cenejšimi kitajskimi izdelki. Nemška gospodinjstva s plačevanjem visokih položnic niso toliko subvencionirala lastne industrije kot kitajske proizvajalce.

Zakon je  posnemalo okrog sto držav, tudi Slovenija, vendar malo kasneje, z manjšimi posledicami.

Danes je stanje povsem drugačno. Sončni paneli imajo izkoristek med 20% in 23%, njihove cene pa so se tako znižale, da je energija iz njih več kot konkurenčna tudi brez subvencij. Življenjska doba panelov je 25-30 let. Po koncu uporabe lahko 94% materiala brez večjih težav recikliramo. Res je večina proizvodnje na Kitajskem, a ko enkrat kupiš, izvor ni več pomemben.

Velik je napredek na področju hranilnikov električne energije, s padcem cen, z boljšimi in varnejšimi, okolju prijaznejšimi tehničnimi rešitvami.

Ves ta hitri in osupljivi napredek so močno financirale nemške subvencije. Vsak, ki zadnje čase na streho, garažo ali ograjo balkona montira sončno elektrarno, lahko reče »Danke Deutschland!«