Ministrstvo z anketo brani prehod na osemletko, del stroke opozarja na naglico

Nova raziskava kaže večjo podporo kot nasprotovanje predlogu, kritiki pa opozarjajo na naglico priprave reforme in na to, da je anketo naročilo ministrstvo samo.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je objavilo rezultate javnomnenjske raziskave, ki naj bi potrdila, da si večina Slovencev želi prehoda z devetletne na osemletno osnovno šolo. Minister dr. Borut Rončević je rezultate pospremil z izjavo, da podpora reformi ostaja jasna kljub »vsakodnevni agresivni kampanji opozicije, dominantnih medijev, pedagoškega establišmenta in sindikatov«.

Del šolske stroke, ki ga je minister s tem posredno uvrstil med nasprotnike, pa opozarja, da gre za resen poseg v sistem, ki ga pripravljajo prehitro in brez predhodnega posvetovanja s tistimi, ki bi ga morali izvajati.

Kaj kaže anketa

Raziskavo je med 15. in 21. septembrom za ministrstvo izvedla raziskovalna agencija Parsifal. V njej je sodelovalo 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije, podatki pa so bili zbrani s kombinacijo telefonskega anketiranja (CATI, computer assisted telephone interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI, computer assisted web interviewing). Vzorec je bil po navedbah agencije utežen glede na spol, starost, izobrazbo, tip naselja in statistično regijo.

Prehod na osemletko podpira 45,9 odstotka vprašanih, od tega 28,3 odstotka popolnoma, 17,6 odstotka pa bolj podpira kot ne. Nasprotuje mu 28,8 odstotka anketirancev, 17,9 odstotka jih je neopredeljenih, 7,4 odstotka pa se do vprašanja ne zna opredeliti.

Med starši otrok, ki trenutno obiskujejo osnovno šolo ali so jo obiskovali v zadnjih petih letih, je podpora višja, 51,1-odstotna, nasprotuje pa ji 24,5 odstotka te skupine. Med anketiranci brez otrok v tem starostnem obdobju je podpora nekoliko nižja, 42,8-odstotna, nasprotovanje pa višje, 31,3 odstotka.

Raziskava je posebej izpostavila tudi zaposlene v vzgoji in izobraževanju, med katerimi prehod podpira 39 odstotkov, nasprotuje pa mu 36 odstotkov. Pri branju tega podatka je potrebna previdnost, saj je bilo v tej podskupini vprašanih le 101 od skupno 1.095 anketirancev.

Parsifal je pri obeh omenjenih križanjih zapisal, da med primerjanima skupinama ni statistično značilnih razlik, čeprav se deleži podpore in nasprotovanja med njimi razlikujejo tudi za več kot deset odstotnih točk. Domovina ni imela dostopa do celotnega metodološkega poročila s podatki o intervalih zaupanja, zato te ocene o neznačilnosti razlik ni mogla neodvisno preveriti.

Anketa je pokazala tudi, da je s predlogom seznanjenih 94,3 odstotka vprašanih, kar pa pove predvsem to, da so ljudje za napoved slišali, ne pa nujno, kako podrobno poznajo njeno vsebino.

Kaj pravi minister Rončević

Ob objavi rezultatov je minister Rončević dejal, da raziskava kaže jasen signal, saj je podpora prehodu na osemletno šolo občutno višja od nasprotovanja. Dodal je, da ljudje ob tem želijo konkretne odgovore, zato ministrstvo odpira širok strokovni dialog, o katerem bo javnost sproti obveščalo, cilj pa ostaja, da se znanje znova postavi v središče slovenske šole.

Na družbenem omrežju X je minister rezultate raziskave pospremil z ostrejšim tonom. Zapisal je, da javnost, starši in strokovnjaki podpirajo prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo ter da se ne strinjajo z opozicijo in pedagoškim establišmentom, ki takšni spremembi ostro nasprotujeta. Podpora po njegovih besedah ostaja jasna kljub »vsakodnevni agresivni kampanji opozicije, dominantnih medijev, pedagoškega establišmenta in sindikatov«.

Razprava o prihodnosti slovenskega šolstva se po njegovem mnenju ne sme vrteti okoli interesov posamičnih institucij in posameznikov, v njenem središču morajo biti otroci, znanje in kakovostna šola. Sklenil je, da popuščanja ne bo.

Javnost, starši in strokovnjaki podpirajo prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo. Ne strinjajo se z opozicijo in pedagoškim establišmentom, ki takšni spremembi ostro nasprotujeta.

Podpora ostaja jasna kljub vsakodnevni agresivni kampanji opozicije, dominantnih medijev,… https://t.co/hEvpZpRRbT

— Borut Rončević (@BorutRoncevic) September 23, 2026

Reforma, ki jo je minister napovedal 8. septembra ob objavi slabših rezultatov mednarodne raziskave bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA (Programme for International Student Assessment, Program mednarodne primerjave dosežkov učencev), obsega deset izhodišč. Poleg prehoda na osemletko, pri katerem bi sedanji prvi razred postal del obveznega vrtca, so med njimi še:

• prenova učnih načrtov,
• sprememba sistema ocenjevanja,
• večji poudarek na zgodnjem opismenjevanju,
• vrnitev avtoritete učiteljem,
• lažji vstop v učiteljski poklic prek tako imenovanih mikrodokazil
• združitev več izobraževalnih zavodov v enega.

Po napovedih naj bi prva generacija v prenovljeno osemletko vstopila v šolskem letu 2028/29, strateški svet za pripravo reforme pa naj bi ministrstvo ustanovilo do konca septembra. Še vedno gre torej za izhodišča, ne za dokončno oblikovan zakonski predlog.

Zakaj minister vztraja pri vrnitvi 'osemletke'

Neposredni sprožilec napovedi so bili rezultati raziskave PISA 2025, ki so pokazali, da so slovenski 15-letniki na vseh treh merjenih področjih dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija v raziskavi sodeluje, torej od leta 2006. Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Minister je trend označil za katastrofalen in ga uporabil kot glavno utemeljitev za celotno reformo, ne le za prehod na osemletko.

Rončević pri tem poudarja, da odprava devetletke ni nostalgično vračanje v preteklost, temveč naj bi šlo za sodobnejšo, preglednejšo in zahtevnejšo osnovno šolo z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjem in zgodnjo pomočjo otrokom, ki pri učenju zaostajajo, hkrati pa naj bi zahtevnejše delo namenili nadarjenim učencem.

Cilj reforme je po njegovih besedah, da se vsakemu omogoči doseči svoj optimum, ob čemer je dodal, da »ne morejo biti vsi odličnjaki«. Skrajšanje šolanja za eno leto po njegovem mnenju samo po sebi ni cilj: »Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja.« Zanimivo je, da isto krajšanje šolanja za eno leto v Svizu berejo drugače, in sicer kot možno posredno rešitev za pomanjkanje učiteljev, saj bi šole namesto devet izvajale osem razredov. Minister sam te povezave ni izpostavil.

Kaj mu očita del stroke

Napoved ni naletela na enoten odziv šolske stroke, saj se, kot kaže tudi anketa, del zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z njo strinja. Je pa med tistimi, ki jih minister uvršča med pedagoški establišment in sindikate, naletela na oster odpor. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je ministrov odziv na rezultate raziskave PISA označil za impulziven in populističen: »Populističen govor in preproste poenostavljene rešitve pri izobraževanju žal ne delujejo, razumem pa, da so lahko za javnost zelo všečne.«

Podobno zadržani so bili v združenju ravnateljev; predsednik Sašo Božič je opozoril, da tako velikega posega ni mogoče izvesti čez noč in da ravnatelji s predlogom niso bili seznanjeni vnaprej.

Profesor pedagoške fakultete: predlog utegne biti protiustaven

Najdlje je šel profesor z ljubljanske Pedagoške fakultete Janez Vogrinc, ki je opozoril, da je predlog lahko v neskladju z ustavo, saj ta določa obvezno osnovnošolsko izobraževanje, vrtec pa tega pogoja ne izpolnjuje. Spomnil je tudi, da trenutno že poteka kurikularna prenova, pri kateri je sodelovalo približno 900 strokovnjakov, zato bi bilo po njegovem mnenju bolj smiselno počakati na njene rezultate.

Podobno kritičen je bil nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj: »Zgrožen sem nad izjavami ministra Rončevića, med katerimi mislim, da najbolj izstopa ukinitev devetletne osnovne šole.«

Kritiki se z ministrom strinjajo, da je v slovenskih šolah preveč odličnih ocen, ne strinjajo pa se, da je odgovor na to in na slabše rezultate raziskave PISA ukinitev devetletnega modela, uvedenega pred dobrima dvema desetletjema po obsežnem strokovnem usklajevanju.

Kaj sledi in priprave na reformo

Ministrstvo napoveduje širši strokovni dialog in ustanovitev strateškega sveta za pripravo reforme do konca meseca, medtem ko čaka prvi konkretnejši zakonski predlog. Do takrat ostaja odprtih več vprašanj, na katera opozarja predvsem omenjeni del stroke. Ali je sploh ustavno, da prvi razred postane del vrtca, saj ustava zahteva obvezno osnovnošolsko izobraževanje? Kako se bo reforma ujela z že potekajočo prenovo učnih načrtov, ki teče vzporedno? In ali je tako velik poseg v šolski sistem sploh mogoče izpeljati v manj kot dveh letih?

Anketa, ki jo je naročilo ministrstvo, medtem kaže, da je javno mnenje o vprašanju razdeljeno manj enoznačno, kot to prikazuje minister v svojih javnih nastopih. Skoraj tretjina vprašanih namreč reformi nasprotuje, dodatna petina pa je do nje neopredeljena.