Vlada je določila preverjanje vseh 93 ruskih državljanov z izredno naturalizacijo, med njimi je tudi prijateljica predsednice

Slovenska vlada je včeraj določila, da Sova, Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo in policija preverijo ruske državljane, ki so pridobili slovensko državljanstvo od leta 2015 po postopku izredne naturalizacije. Cilj preverjanja je ugotoviti, ali obstajajo zakonski razlogi za odvzem državljanstva. Med preverjanimi je tudi Viktorija Krivolucka, dolgoletna prijateljica predsednice Nataše Pirc Musar. Ta primer je sprožil tudi vrsto sumov o nacionalni varnosti.

Sklep vlade in pravna podlaga

Vlada je na seji na Brdu pri Kranju včeraj sklenila, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo in policija odprejo preverjanje za vse ruske državljane, ki so od leta 2015 pridobili slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo. Ter preverijo obstoj možnosti za odvzem državljanstva po 26. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ugotovitve morajo do 30. septembra posredovati ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Poročevalec pri tej točki je bil notranji minister Franci Matoz. Po seji vlade so sporočili, da se je vlada seznanila s podatkom, da je od leta 2015 slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo pridobilo 93 ruskih državljanov. Odločitev je bila, da preverijo stanje zaradi dolgotrajne agresije Rusije na Ukrajino ter tudi zaradi povezanih omejevalnih ukrepov in sankcij.

Ozadje: afera Krivolucka

V ospredju javne pozornosti je primer Viktorije Krivolucke, ruske državljanke, ki je slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo pridobila marca 2016. Po njenih besedah je Bowling zveza Slovenije potrebovala igralko za mednarodna tekmovanja. Krivolucka je pozneje za Slovenijo osvojila pet medalj na mediteranskem prvenstvu in državo dvakrat zastopala na evropskem prvenstvu. S Pirc Musarjevo jo povezuje dolgotrajno prijateljstvo.

Javna pozornost se je na njuno prijateljstvo usmerila po prometni nesreči 31. julija, ko je službeno vozilo predsednice v predoru Kastelec na primorski avtocesti trčilo v vozilo na čelu konvoja; med poškodovanimi je bila poleg predsednice, ki po lastnih besedah ni bila pripeta, tudi Krivolucka. Sledilo je razkritje Dnevnika in avstrijske tiskovne agencije APA, da je predsednica v družbi prijateljice od leta 2015 najmanj sedemkrat obiskala Rusijo. Nazadnje ob koncu leta 2021, ko sta v Moskvi pričakali leto 2022, manj kot dva meseca pred začetkom ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022.

Mediji so obenem poročali, da je bila Krivolucka pred leti v razmerju z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (predhodnice Sove), ki je pozneje živel v Rusiji.

Politični spopad: obtožbe o 'ruski vohunski mreži'

Sredi avgusta so razkritja sprožila politične konflikte. Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil pobudo zaradi suma, da predsednica sodeluje z rusko vohunsko mrežo. Hkrati je tudi posredoval, da naj predsednici in njenemu uradu takoj prenehajo pošiljati obveščevalna poročila, naj izvedejo protiobveščevalno presojo njenih stikov ter naj preverijo, ali zakon o tajnih podatkih dovolj varuje dostop funkcionarjev do pridobljenih informacij.

Urad predsednice je očitke odločno zavrnil in posebej zanikal navedbo, da naj bi kdaj potrdil srečanje predsednice z Jegličem, kar naj bi bila po njihovih besedah povsem neresnična trditev. Opozorili so tudi, da zakon o Sovi (6. člen) agencijo zavezuje, da o svojih ugotovitvah obvešča tudi predsednika, kadar gre za zadeve iz njene pristojnosti.

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je pobudo označil za del širšega »rušenja temeljev države«, v SD pa so v odzivu za STA zapisali, da resne obtožbe zahtevajo resne dokaze, sicer ne gre za varovanje države, ampak za politični konstrukt za diskreditacijo, ob tem pa namignili, naj Mahnič enako vnemo pokaže pri razčiščevanju domačih stikov izraelskih obveščevalcev s SDS (afera Black Cube).

Robert Golob, nekdanji premier in zdaj vodja opozicijske Svobode, je dvakrat pozval k sklicu sveta za nacionalno varnost, da bi – kot je dejal – vprašanja nacionalne varnosti obravnavali na podlagi dejstev in strokovnih mnenj, ne skozi dnevno politiko.

Nasprotno je vprašanje videl poslanec liste NSi, SLS in Fokus Janez Beja, ki je ocenil, da gre poleg nacionalne varnosti tudi za vprašanje integritete predsednice.

Spor za dokumentacijo na Knovsu

Primer Krivoluckine naturalizacije je sprožil tudi spor med vlado in komisijo državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki jo vodi poslanka Svobode Janja Sluga. Sejo so najprej prestavili, saj naj Sluga ne bi prejela vsega zahtevanega gradiva. Nato so jo v septembru prekinili, ker so prejeli le del dokumentacije. »Dobili smo dva obrazca o varnostni oceni in to je čisto premalo za neko verodostojno oceno stanja,« je po seji dejala Sluga.

Vlada je na dodatno zahtevo komisije odgovorila odklonilno, Sluga pa je vztrajala, da je dokumentacijo zahtevala skladno z 28. členom poslovnika komisije. Nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj je medtem opozoril, da bi policija Krivolucko lahko preverjala, če je kvalificirana kot redni in neposredni stik z varovano osebo.

Kaj sledi

Sova, OVS in policija imajo čas do 30. septembra, da ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo sporočijo morebitne ugotovljene razloge za odvzem državljanstva. Kako bi ugotovitve vplivale na posamezne naturalizirane osebe, bo jasno šele po tem roku. O morebitnem prenehanju državljanstva po 26. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije odloča pristojna upravna enota.