Raziskovalka v Rusiji naj bi umrla zaradi pljučne kuge, 200 ljudi je v karanteni

Na ruskem Institutu za protikužne raziskave v Irkutsku je raziskovalka med delom zlomila epruveto z živimi bakterijami kuge. Kmalu za tem so jo sprejeli v bolnišnico, kjer so sprva mislili, tako pravijo uradna poročila, da gre za močno pljučnico. Uradno ruske oblasti še vedno niso sporočile ali gre za pljučnico ali za pljučno kugo. V karanteno je moralo takoj najmanj 200 ljudi, s katerimi je bila raziskovalka v stiku, verjetno se bo število ljudi v karanteni še povečalo.

Incident v laboratoriju, pozna reakcija

Raziskovalka, 28. letna Darja Šipilova, je delala v laboratoriju, kjer naj bi se ji po nesreči razbila epruveta z živimi bakterijami kuge. Zdravje Šipilove se je v nekaj dneh zelo hitro poslabšalo, imela je simptome pljučnice, težko je dihala, zato so jo v torek sprejeli v bolnico v Šelehovu. Zdravniki so jo takoj dali v karanteno, priklopili na mehansko ventilacijo, dobila je potrebna zdravila, vendar je navkljub pomoči v četrtek umrla. The Moscow Times poroča, da je razbila epruveto, ko je želela vzeti vzorce za testiranje.

Zdravje Šipilove se je v nekaj dneh zelo hitro poslabšalo, imela je simptome pljučnice, težko je dihala, zato so jo v torek sprejeli v bolnico v Šelehovu.

Kot kaže, Šipilova osebju v institutu ni povedala, da je razbila epruveto z živimi bakterijami kuge, ampak je to povedala nekaj dni kasneje, šele potem ko so bili znaki okužbe že precej hudi. Problem pljučne kuge je smrtnost, ta je ob takojšnji pomoči z antibiotiki v prvih 24 urah med 10% in 20%, medtem ko je brez pomoči 100%. Toda kasnejša kot je pomoč z antibiotiki, večja je smrtnost, saj je poslabšanje zelo hitro.

Institut za protikužne raziskave v Irkutsku

Institut je bil ustanovljen leta 1934 kot znanstvena institucija za nadzor širjenja kuge. Lokacija je v Irkutsku, ker sta Sibirija in Kavkaz zgodovinsko in še danes med najbolj kužnimi območji. Institut se je kasneje razširil na raziskave kolere, arbovirusnih okužb, bruceloze, antraksa in tularemije. Delo se je osredotočalo na zaustavitve okužb in širitev pandemij v več delih Sovjetske zveze, zelo uspešno pa so se spopadli še z izbruhi kuge v Mongoliji, Transbajkaliji in na Kitajskem. Institut ima danes več laboratorijev in raziskovalnih centrov po Rusiji.

Kaj pravijo ruski nadzorni organi

Ruska agencija za varstvo potrošnikov in zdravja Rospotrebnadzor je na kratko sporočila, da je zaposlena v institutu v Irkustsku umrla zaradi pljučnice neznane etiologije. V istem času je guverner Irkutska Igor Kobcev takoj sklical urgentni sestanek z uradniki za boj proti nevarnim epidemijam in vodjo Rospotrebnadzora Ano Popovo. Do zdaj uradno še niso potrdili, da je Šipilova umrla zaradi pljučne kuge, ljudi pa pozivajo naj ne ustvarjajo panike. Sporočili so, da je stanje v Irkutsku in Šelehovu stabilno, prav tako so pozvali prebivalce naj se ne zadržujejo zunaj med ljudmi.

Rospotrebnadzor je podal poročilo, da testirajo laboratorij, kjer je Šipilova delovala, vendar pravijo, da v njenem telesu niso našli patogenov iz laboratorija. Sporočili so še, da ostali zaposleni v laboratoriju zaenkrat še niso umrli, ali pa vsaj pokazali znakov okužbe z izjemo dveh primerov okužbe z rinovirusom in še dveh primerov z okužbo COVID-19. Pljučna kuga se namreč prenaša po zraku, podobno kot covid, zato bi moral biri okužen vsaj še nekdo od zaposlenih, tako pravijo strokovnjaki iz Rospotrebnadzora.

Zakaj je prišlo do panike

Verjetno je krivo konfuzno poročanje ruskih organov in medijev, ki sprva niso dali natančnih podatkov in informacij. Guverner Burjatije Aleksej Cidenov je takoj javno komentiral, da je raziskovalka verjetno umrla za posledicami okužbe s kugo. Takoj ga je popravil nekdanji vodja Rospotrebnadzora Gendaij Oniščenko in namignil, da verjetno ne gre za kugo, predvsem pa poudarja, da trenutne temperature niso ugodne za širitev kuge. Istočasno se je v regiji razširila vest, da je zmanjkalo antibiotikov, zato so nekateri prebivalci začeli panično naročati antibiotike od drugod.

Toda takoj se je javno oglasilo več strokovnjakov, ki so kritizirali varnostne protokole in slabo zaščitno opremo v laboratoriju v Irkutsku. Takoj po omenjenih kritikah župan Šelehova Masksim Modin sporočil, da ni razlogov za paniko, prebivalci naj berejo uradna zdravstvena poročila, vendar je vseeno svetoval naj ostanejo doma. V času incidenta je veliko prebivalcev v Irkutsku in Šelehovu začelo nositi maske in rokavice, ki jih delijo celo v šolah in vrtcih.

Eden izmed znanih ruskih epidemiologov Mihail Favorov je še prilil olja na ogenj, ko je povedal, da delajo v laboratorijih v zaščitnih oblekah, zato ne verjame v teorijo razbite epruvete in pravi, da oblasti nekaj prikrivajo

Teorije nekdanjih uslužbencev povezanih z državno varnostjo na enem izmed kanalov na Telegramu se v veliki vrtijo okoli mnenja, da gre za okužbo s kugo, kar ustvarja še toliko večjo zmedo. Eden izmed znanih ruskih epidemiologov Mihail Favorov je še prilil olja na ogenj, ko je povedal, da delajo v laboratorijih v zaščitnih oblekah, zato ne verjame v teorijo razbite epruvete in pravi, da oblasti nekaj prikrivajo. Pravi še, da je situacija zelo nevarna. Kaj se dogaja, bo bolj znano v prihodnjih dneh.

Reakcija oblasti

1. oktobra so pripadniki FSB prispeli na vse lokacije, kjer je Šipilova bila pred hospitalizacijo. Ljudje, ki so bili z njo v stiku, so morali takoj v karanteno, po poročanju Izvjestije pa gre za najmanj 200 ljudi, morda celo več. V bolnico so na pregled in testiranje prepeljali 187 ljudi, ki so bili v direktnem stiku s Šipilovo, prav tako so v regiji uvedli izredne razmere. Guverner Irkutska je uradno sporočil, da gre za izjemno nevarno okužbo, čeprav še vedno ne daje izjav, za kakšno okužbo naj bi šlo. Prebivalci Irkutska so z oblastmi zaradi molka in zanikanja zelo nezadovoljni, enako obtožujejo bolnišnico, ki ne daje izjav.

Eden izmed zdravnikov je pod pogojem anonimnosti za Bajkalski vestnik povedal, da v takšnih primerih zdravniki ne smejo dajati izjav, imajo namreč prepoved pogovorov z novinarji. Če gre le za en primer ali nekaj primerov okužbe s kugo, potem bo prišlo do omejene karantene, kot jo lahko opazujemo danes, informacije pa bodo pritekale po kapljicah. Zelo verjetno se z okužbo ukvarjajo večji instituti, kot na primer v Novosibirsku, Moskvi in St. Petersburgu. Če bi prišlo do večje pandemije, bi država zagotovo aktivirala vojsko. V tem trenutku je v Irkutsku pet bolnic popolnoma zaprtih, tja je vstop popolnoma prepovedan.

Zgodovina kuge v Rusiji

Območje današnje Rusije ni bilo imuno na epidemije kuge. Okostja iz mesta Samara so pokazala, da je tam kuga razsajala že pred 3800 leti. Arheološka najdba para v 3800 let starem skupnem grobu je potrdila, da je bil par okužen z isto bakterijo kuge, ki je razsajala v Evropi v 14. stoletju. Institut Maxa Plancka je potrdil, da sta imeli obe osebi isti sev bakterije Yersinia pestis. Epidemije v Evropi, vzhodnem Rimskem imperiju in Kitajskem torej niso bile noviteta med človeško raso, ampak segajo dosti dlje v preteklost.

Kuga se je predvsem začela širiti po transportnih poteh, kot je bila na primer Svilna pot iz Kitajske do Evrope in po kasnejših vodnih poteh. Enako kot se danes prenašajo bolezni, so se tudi v preteklosti z izmenjavo dobrin in prebivalstva, zato so bili veliki izbruhi, ki so pobili na milijone ljudi relativno pogosti. Sevi kuge po oceni strokovnjakov segajo v bronasto dobo.

Zakaj je pljučna kuga tako nevarna

Kuga je še vedno ena najsmrtonosnejših okužb, ki je človeštvo še ni uspelo popolnoma zaustaviti. Smrtnost pri kugi je izjemno velika, če se okuženi takoj ne začne zdraviti, ta je lahko namreč tudi 100%. Poleg tega ima pljučna kuga veliko višjo smrtnost v primerjavi z bubonsko, prenaša pa se kapljično po zraku, hitreje kot na primer covid ali navadna pljučnica. Pri pljučni kugi obstaja še ena težava; prvi simptomi spominjajo na hujši prehlad ali blažjo pljučnico, zato se okuženi odpravijo do zdravnika prepozno. Še več, med tem časom lahko okužijo veliko ljudi, ki bakterije kuge prenašajo naprej.

Kuga je še vedno ena najsmrtonosnejših okužb, ki je človeštvo še ni uspelo popolnoma zaustaviti.

Posamični izbruhi kuge se še vedno dogajajo, vendar gre v večini za prenose okuženih divjih živali na ljudi. V zadnjih 35 letih so bile okužbe zaznane na vseh kontinentih, z izjemo Avstralije in Evrope, medtem ko so bili večji izbruhi okužb zaznani v Afriki, torej Kongu, Tanzaniji, Ruandi, Burundiju in Madagaskarju. V ZDA je bilo največ izbruhov ravno v bolj puščavskih državah, na primer Arizoni, Californiji, Nevadi, Novi Mehiki in Teksasu, kjer prihaja v večini do primerov okužbe z bubonsko kugo, ki jo prenašajo glodavci. Smrtnost pri bubonski kugi je sicer veliko manjša kot pri pljučni in se brez zdravljenja giba med 30% in 60%, medtem ko z zdravljenjem smrtnost pade na 2% in 12%.

Posamični izbruhi kuge se še vedno dogajajo, vendar gre v večini za prenose okuženih divjih živali na ljudi.

Simptomi pljučne kuge so podobni virusnemu prehladu ali pljučnici. Okužena oseba ima močan kašelj, ki je lahko kasneje pomešan s krvjo in tekočim izločkom. Kašelj spremljajo še težave z dihanjem, vročina in bolečine v prsih. Ljudje, s katerimi je bolnik v stiku, morajo močno paziti, ker se lahko hitro okužijo s kapljičnim prenosom zaradi kašljanja in kihanja. Po drugi strani se bubonska kuga začne z močno vročino in mrzlico, ki se nadaljuje z močnimi glavoboli. Oseba postane zelo šibka in zatečejo ji bezgavke. Prenosi okužb na druge osebe so redkejši, saj mora priti do fizičnega stika.

Ali prihaja novi Wuhan

Teorija laboratorijskega incidenta v Wuhanu ima sicer tako kritike kot podpornike, medtem ko Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je odvisna od političnih vplivov posameznih držav, težko zaupamo, predvsem ko sta v igri Kitajska ali Rusija. Ameriški kongres je umaknil oznako 'zaupno' dokumentom, ki so obravnavali hipotetični incident v Wuhanu. FBI, ameriške obveščevalne agencije in Department of Energy so v teh dokumentih zaključili, da je dovolj dokazov o incidentu v laboratoriju Wuhanskega instituta za virologijo. Drugi so sprejeli verjetnost o prenosu virusa covid z netopirjev in drugih živali na ljudi, kar je sicer uradno sprejeta teorija.

Največja težava je namreč ta, da v avtoritarnih državah težko izvemo resnico iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da se voditelji bojijo, da takšni izbruhi kažejo šibkost v vodenju. Drugi razlog je popolna podrejenost nadrejenim, kjer so vodilne funkcije tipično rezultat klientelizma, odgovornost pa se prelaga z enega na drugega akterja. V takšnih državnih sistemih je vedno težko priti do resnice, zato se negativne posledice njihovih ravnanj prenesejo na celoten svet. Upajmo seveda, da v tem primeru ne gre za izbruh kuge.