Se obetajo spremembe pri prodaji alkohola in tobaka? Ostrc želi preveriti smiselnost omejitev

Na ministrstvu za zdravje nastaja nov zakon, ki bi lahko odpravil nekatere dolgoletne omejitve prodaje alkohola in uporabe tobačnih izdelkov. Delovni osnutek med drugim ne vsebuje prepovedi nočne prodaje alkohola, kajenja v zaprtih javnih prostorih in prepovedi arom v elektronskih cigaretah. Minister za zdravje Tadej Ostrc poudarja, da predlaganih rešitev še niso strokovno obravnavali, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa opozarjajo, da bi morala država omejitve kvečjemu zaostriti. Učinkovitost najstrožjih prepovedi sicer ostaja vprašljiva, saj izkušnje nekaterih držav kažejo, da omejitve povpraševanja nujno ne odpravijo, ampak lahko del prodaje preselijo na črni trg.

Osnutek zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, ki ga je pridobil Radio Slovenija, naj bi nadomestil zdaj veljavni zakon o omejevanju porabe alkohola, znan tudi kot Kebrov zakon. Poleg tega predvideva še možnost odprave zakona o omejevanju uporabe tobačnih in drugih izdelkov. Čeprav je namen nove zakonodaje izboljšanje zdravja prebivalstva, dokument ne vsebuje več nekaterih omejitev, ki v Sloveniji veljajo že vrsto let.

Razprava o spremembah alkoholne zakonodaje se je začela že septembra, ko so poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice s prvopodpisano Jelko Godec vložili predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola. Z njim želijo omogočiti prodajo in strežbo alkoholnih pijač v šolskih prostorih in na šolskih zemljiščih v času, ko tam ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost. Kot razlog so navedli težave društev in lokalnih skupnosti pri organizaciji prireditev, saj so v nekaterih manjših krajih šolske telovadnice in avle edini dovolj veliki prostori za takšne dogodke. Državni zbor bo predlog obravnaval po skrajšanem postopku, nasprotovali pa so mu predstavniki javnozdravstvene stroke. Gre sicer za ločen poslanski predlog, medtem ko ministrstvo pripravlja širšo prenovo zakonodaje, ki posega še na področje drugih omejitev prodaje alkohola in uporabe tobačnih izdelkov.

Med drugim v osnutku ni prepovedi prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro v trgovinah in na bencinskih servisih, prav tako ne prepovedi strežbe žganih pijač v gostinskih lokalih pred 10. uro. Osnutek bi omogočil še prodajo in strežbo alkohola na prireditvah v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kadar tam ne poteka pouk. Spremembe se nakazujejo tudi pri tobaku. V delovnem gradivu ni prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, na šolskih zemljiščih in v avtomobilih ob navzočnosti mladoletnih oseb. Prav tako je izpuščena prepoved arom v elektronskih cigaretah, ki je v Sloveniji začela veljati aprila 2025.

Treba je ugotoviti, ali omejitve dosegajo svoj namen

Minister za zdravje Tadej Ostrc je po razkritju osnutka poudaril, da gre za delovno gradivo, ki povzema različne pobude deležnikov in še ni bilo strokovno obravnavano. Sam zapis posamezne možnosti po njegovih besedah ne pomeni, da jo ministrstvo podpira ali da bo vključena v končni predlog zakona. Ostrc meni, da je treba prisluhniti različnim pobudam, tudi predlogom glede strežbe alkohola na šolskih prireditvah, nato pa jih strokovno preučiti v delovnih skupinah in strokovnih svetih. Ob tem je poudaril, da je slovenska zakonodaja o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov med boljšimi v Evropi. Drugače pa ocenjuje potrebo po preverjanju alkoholne zakonodaje, saj so bili nekateri ukrepi sprejeti pred več kot dvema desetletjema. Po njegovih besedah je treba na podlagi strokovnih analiz ugotoviti, ali posamezne omejitve dosegajo svoj namen oziroma ali bi bilo primerneje uporabiti drugačne pristope. Poudaril je, da danes ni enotnega pogleda na to, ali so ukrepi, sprejeti pred leti, dosegli predvidene cilje in ali jim še vedno služijo.

Glede morebitne odprave prepovedi nočne prodaje alkohola je pojasnil, da na ministrstvu o tem še niso razpravljali. Vprašanje bo obravnavala delovna skupina, ki jo bodo imenovali za pripravo zakona. Minister obenem ni izključil možnosti dodatnega zaostrovanja omejitev. Zanimajo ga predvsem konkretni podatki o škodi zaradi alkohola in učinkovitosti dosedanjih ukrepov. Dopustil je možnost, da bi analize pokazale potrebo po strožji alkoholni politiki. Namen novega zakona je po njegovih besedah predvsem poenotiti razpršene določbe, odpraviti morebitna podvajanja ter jasneje določiti cilje, odgovornosti in kazalnike uspešnosti preventivnih ukrepov, da bi bilo mogoče njihove učinke tudi meriti.

Osnutek poleg sprememb obstoječih omejitev predvideva še uvedbo digitalnih preventivnih storitev, namenjenih izboljšanju dostopnosti preventivnih programov, zdravstvene pismenosti in spodbujanju zdravega življenjskega sloga.

NIJZ: Omejitve bi bilo treba zaostriti, ne omiliti

Na NIJZ so se danes odzvali na možnost odprave nekaterih prepovedi in poudarili, da pri pripravi osnutka niso sodelovali. Po njihovem mnenju so veljavni ukrepi za omejevanje dostopnosti alkohola in tobačnih izdelkov učinkoviti, zato ne vidijo razlogov za njihovo odpravljanje. Maja Roškar z NIJZ je pojasnila, da je zakon o omejevanju porabe alkohola sicer starejši, vendar vključuje ukrepe, katerih učinkovitost potrjujejo mednarodne raziskave. Mednje sodijo omejevanje dostopnosti, omejitve oglaševanja ter zgodnje prepoznavanje tveganega pitja in zdravljenje odvisnosti. »Naše strokovno mnenje, ki je poenoteno na NIJZ in tudi širše, je, da poznamo učinkovite ukrepe, in sicer zmanjševanje dostopnosti, omejitve oglaševanja, zgodnja prepoznava tveganega, škodljivega pitja in zdravljenja odvisnosti,« je dejala. Po njenem mnenju bi večja dostopnost alkohola lahko povečala njegovo porabo, zlasti med ranljivimi skupinami. Opozorila je, da Slovenija že zdaj sodi med države z visoko porabo alkohola, zato bi morala država razmišljati predvsem o dodatnih ukrepih za njeno zmanjševanje.

NIJZ predlaga dodatno omejevanje dostopnosti tobačnih izdelkov

Podobno stališče so na NIJZ zavzeli glede tobačne zakonodaje. Zala Jeras je opozorila, da so obstoječe prepovedi pomembno prispevale k zmanjšanju kajenja v Sloveniji. Od leta 2007, ko je država prepovedala kajenje v zaprtih javnih prostorih, se je delež kadilcev zmanjšal za približno štiri odstotne točke. Po podatkih NIJZ danes redno ali občasno kadi približno 21 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let. Jerasova meni, da bi bilo odpravljanje prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih posebej nesmiselno, saj so jo prebivalci že sprejeli kot nekaj samoumevnega. Na NIJZ nasprotujejo še morebitni odpravi prepovedi arom v elektronskih cigaretah. Po besedah Jerasove so privlačne arome eden od dejavnikov, zaradi katerih mladi posegajo po elektronskih cigaretah. Opozorila je na raziskave, ki kažejo povezavo med uporabo elektronskih in poznejšim kajenjem običajnih cigaret. Na inštitutu zato predlagajo dodatno omejevanje dostopnosti tobačnih izdelkov, med drugim z višjimi trošarinami, zmanjšanjem števila prodajnih mest in morebitno omejitvijo prodaje na specializirane prodajalne. Med predlogi so še enotna embalaža novih tobačnih izdelkov, dodatna zdravstvena opozorila ter razširitev prepovedi kajenja na nekatere odprte in polodprte javne prostore.

Omejitve veljajo, dostopnost ostaja 

Kljub veljavnim omejitvam je dostopnost alkohola in nikotinskih izdelkov mladim še vedno problematična. NIJZ je februarja letos predstavil ugotovitve preverjanja prodaje v Ljubljani, pri katerem so mladi polnoletni kupci alkoholne pijače uspešno kupili v 70 odstotkih poskusov, tobačne oziroma nikotinske izdelke pa so v 44 odstotkih primerov dobili brez preverjanja starosti z osebnim dokumentom. Na inštitutu so opozorili še na medvrstniško preprodajo nikotinskih izdelkov in spletne nakupe kljub prepovedi takšne prodaje v Sloveniji. Za zdaj sicer ni znano, katere določbe iz delovnega osnutka bodo ostale v končnem predlogu zakona. Veljavne omejitve se niso spremenile, ministrstvo pa mora pred morebitnim sprejemanjem nove zakonodaje predlagane rešitve še strokovno obravnavati.

Prepoved arom v elektronskih cigaretah pa odpira še vprašanje izgubljenih davčnih prihodkov. Če se kupci namesto v slovenskih trgovinah oskrbujejo pri preprodajalcih na črnem trgu ali izdelke kupujejo v tujini, del potencialnih prihodkov od njihove prodaje odteka iz Slovenije. Pri zakoniti prodaji elektronskih cigaret država namreč pobira 22-odstotni DDV in trošarino, ki za tekočine z nikotinom znaša 0,75 evra na mililiter. Pri izdelku s prodajno ceno 15 evrov bi samo DDV znašal približno 2,70 evra, če bi se po tej ceni zakonito prodajal v Sloveniji. Koliko denarja država dejansko izgublja zaradi nakupov na črnem trgu oziroma v tujini, ni znano, saj zanesljivih podatkov o obsegu takšne prodaje ni. Zaenkrat ni znano, kolikšen del povpraševanja je prepoved arom dejansko odpravila in kolikšen del se je zgolj preselil na tuje oz. črne trge.

Kam lahko pripeljejo stroge omejitve in visoka obdavčitev tobačnih izdelkov kaže primer Avstralije. Po eksperimentalni oceni avstralskega statističnega urada (ABS), objavljeni junija letos, je leta 2025 kar 80 odstotkov porabljenega nikotina izviralo iz nezakonitih virov, medtem ko je leta 2017 ta delež znašal le 12 odstotkov. Kljub velikemu upadu zakonite prodaje cigaret se je skupna količina porabljenega nikotina v tem obdobju povečala za skoraj 40 odstotkov. Cene zakonitih tobačnih izdelkov so se od konca leta 2016 skoraj potrojile, predvsem zaradi zviševanja trošarin, medtem ko so cene na črnem trgu ostale razmeroma stabilne. Avstralski statistiki ugotavljajo, da se potrošniki vse bolj preusmerjajo k cenejšim nezakonitim izdelkom, država pa izgublja prihodke od zakonite prodaje.