Iz sveta diskurzov v realnost: Evropa mora preseči dve zmotni predstavi

Predsedniki vlad Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske na Blejskem strateškem forumu. Vir: TVS, zajem zaslona.
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropa mora preseči dve zmotni predstavi, in sicer, da je ruska agresija na Ukrajino oddaljen konflikt brez neposrednih posledic za evropsko varnost in da je mogoče nadaljnjo agresijo preprečiti le z zadržanostjo in popuščanjem Rusiji. S temi besedami bi bilo mogoče povzeti sporočilo sogovornikov na 21. Blejskem strateškem forumu. Sogovorniki so poudarjali, da agresija predstavlja širši izziv za evropsko varnost in stabilnost in da je trajen in pravičen mir dosegljiv le z enotnim, odločnim in verodostojnim evropskim odzivom ter nadaljnjo podporo Ukrajini, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Meja ni mogoče spreminjati s silo

Minister Tone Kajzer je ob robu zadnjih razprav BSF izrazil zadovoljstvo, da jim je na Bledu uspelo povezati zelo širok krog predstavnikov politike, gospodarstva in akademske sfere, sploh ker je bil letošnji dogodek zanj prvi, ko je bil v tej vlogi.

Glavni poudarki foruma so bili tudi tokrat namenjeni prihodnosti EU, tako z vidika konkurenčnosti in varnosti kot procesa širitve. Osrednji gostje so bili štirje premierji, dva predsednika republike, sedem zunanjih ministrov in številni gospodarstveniki.

Da bodo stališča do ruske okupacije Ukrajine med osrednjimi temami letošnjega foruma, sta že v uvodnih nagovorih nakazala predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Tone Kajzer. Premier je med drugim opozoril, da Ukrajinci branijo ne le svoje ozemlje, ampak tudi načelo, da meja ni mogoče spreminjati s silo in da imajo narodi pravico izbrati svojo prihodnost. Pozval je k zmanjševanju odvisnosti EU od drugih velesil, zlasti energetske odvisnosti od Rusije in tehnološke odvisnosti od Kitajske.

Transatlantska hrbtenica

Prihodnost Evrope bo po njegovih besedah odvisna zlasti od pravočasnega odziva na varnostne, gospodarske in demografske izzive. »Sposobnost oblikovanja sprememb se gradi postopoma, a trenutek, ko je treba tako moč uporabiti, pride nenadoma,« je med drugim poudaril Janša.

Predsednik vlade Janez Janša na Blejskem strateškem forumu 2026. Vir: TVS, posnetek zaslona.

Kajzer pa je dodal, da so za razvoj evropskega gospodarstva in tehnologije pomembne tudi države partnerice v Aziji in Južni Ameriki. »Trdna vez med Evropo in ZDA, naša transatlantska hrbtenica, ostaja imperativ, tako kot prevzemanje večjega deleža odgovornosti za lastno obrambo,« je izpostavil.

Bruslju manjka zmagovalnega sentimenta

Politični vrhunec prvega dneva foruma je bila razprava štirih predsednikov vlad. Novi madžarski premier Peter Magyar je poudaril, da se bo treba odločiti, ali bi rada Evropska unija samo preživela, ali hoče tudi zmagati. Če želi zmagati, namreč potrebuje drugačen pristop od dosedanjega. V Bruslju manjka zmagovalnega sentimenta, zato »moramo na tem delati v Srednji Evropi«, je povedal.

Da lahko prav ta regija pomembno vpliva na prihodnost Evrope, sta se strinjala češki premier Andrej Babiš in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. »Da je to omizje sestavljeno iz štirih srednjeevropskih premierjev, je ključno sporočilo tega foruma,« je dejal hrvaški premier. Kot je dodal, s tem evropskim partnerjem sporočajo, da srednjeevropske države postajajo močnejše, odpornejše ter bolj konkurenčne in samozavestne v EU.

Najvišja gostja doslej

Iz iste regije je na Bled pripotoval še en visoki gost, slovaški predsednik Peter Pelegrini, ki se je pogovarjal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. So pa udeleženci foruma v nadaljevanju lahko prisluhnili tudi razpravi o odnosih med EU in Latinsko Ameriko, medtem ko je današnji drugi dan med drugim zaznamoval pogovor z nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Lordom Robertsonom in podpredsednico za politično zadeve na State Departmentu Allison Hooker. Namestnica ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je bila najvišja predstavnica ZDA na forumu doslej.

Med osrednjimi dogodki sklepnega drugega dne je bil tudi panel Mir brez utvar, na katerem je sodeloval tudi zunanji minister Kajzer. Med drugim je opomnil, da je ruska agresija na Ukrajino tudi vprašanje temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropa. Pri tem je opozoril na pomen pristopa od spodaj navzgor – da odločitve o prihodnosti države izhajajo iz volje ljudi.

Iz ustvarjenih diskurzov v realnost

Kot primer je navedel Slovenijo, kjer se je pred 35 leti velika večina prebivalcev odločila za svobodo, demokracijo in vladavino prava. Prav te vrednote so v današnjem svetu znova postavljene pred preizkušnjo, zato bo Slovenija nadaljevala in še okrepila podporo Ukrajini, predvsem pri krepitvi njene odpornosti in na humanitarnem področju, je napovedal minister.

Zunanji minister Tone Kajzer na Blejskem strateškem forumu. Vir: TVS, posnetek zaslona.

»Iz sveta ustvarjenih diskurzov se moramo vrniti v realnost. Mednarodno pravo ni čarobna paličica, ki jo uporabimo in pričakujemo, da bo vse rešeno. Če bi bilo tako, bi Putin umaknil svoje sile na mednarodno priznane meje Ukrajine in bi lahko začela delovati diplomacija,« je pojasnil Kajzer. Ne glede na to, kako daleč od ognja smo, gre po njegovih besedah za našo skupno evropsko varnost. Zato potrebujemo skupno razumevanje grožnje in enoten evropski odziv nanjo.

Na Bledu se je sicer v dveh dneh zbralo približno 2.000 udeležencev, odvilo pa 33 razprav iz različnih področij. Glas o Bledu se je slišal v številnih državah Evrope in širše, s čimer je zunanji minister zadovoljen: »Blejski strateški forum je naš skupen projekt in slovenska blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni.«. Tudi zato se Blejski strateški forum 2027 po besedah Kajzerja začenja že jutri.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

SEP
04
SEP
04
SEP
11