Projekt LINGUA – ko umetna inteligenca postane varuhinja starodavnega narečja

Predstavljajte si, da bi jezik vaših starih staršev, tisti, v katerem so vam peli uspavanke in pripovedovali pravljice, nenadoma za vedno utihnil. V dobi, ko kot novinar pogosto poročam o nujnosti digitalizacije zdravstva in prebojnih tehnologijah, prepogosto spregledamo, da nam neposredno pred očmi izginja naša lastna nesnovna dediščina. Natanko s to neizprosno realnostjo se na Koroškem sooča slovensko ziljsko narečje ali kot mu z velikim ponosom rečejo domačini – »pa našan«. A tam, kjer bi marsikdo dvignil roke in se sprijaznil z neizbežno asimilacijo, je na pomoč priskočila umetna inteligenca, vprežena v izjemen čezmejni projekt LINGUA.

Umetna inteligenca se uči »po našem«

Kot nekoga, ki rad raziskuje inovativne rešitve, me je pri tem dobrih 1,19 milijona evrov vrednem projektu, ki se je uradno sklenil z zaključno tiskovno konferenco 2. julija 2026 v Celovcu, najbolj pritegnil prav neverjeten tehnološki zasuk. V posebnem sklopu, poimenovanem ZILA, so se izkušeni strokovnjaki in strokovnjakinje s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru lotili drzno zastavljene naloge: do konca avgusta 2026 razviti pilotno digitalno orodje za samodejno razpoznavanje govora (Speech-to-Text), ki bo sposobno razumeti in zapisovati izključno izginjajočo ziljščino. Računalnik se je moral dobesedno naučiti arhaičnega narečja!

Da bi algoritem sploh lahko zaživel in prepoznaval specifične fonetične zanke, je potreboval ogromno podatkov – za slovenski jezik so do sedaj namreč obstajali zgolj nenarečni govorni viri. Ekipa je zato morala zbrati najmanj 100 ur posnetega materiala. Ker dragoceno arhivsko gradivo avstrijskega ORF in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik po količini in raznolikosti govorcev ni zadoščalo, so raziskovalci odšli na teren, predvsem v vasi občin Straja vas in Bistrica na Zilji. Kljub temu da je po popisu iz leta 2001 na tem območju ostalo le okoli 150 prebivalcev, ki so slovenščino navedli kot pogovorni jezik, je ekipi uspel zgodovinski podvig. V bazo so vključili kar 65 različnih govorcev različnih generacij in iz več kot 200 posnetkov ustvariti zahtevanih 100 ur čistega govora.

Ročno zapisovanje in odprta znanost

Vsako izmed teh 100 ur sta morali nato povsem ročno in s filigransko natančnostjo transkribirati strokovnjakinji Tatjana Koren - Zwitter in Uši Sereinig, saj pri ogroženem narečju veljajo povsem drugačna pravila zapisovanja kot pri zbornem jeziku. Da ta monumentalni trud ne bo ostal skrit na kakšnem pozabljenem trdem disku, bodo vsi ti rezultati še letos prosto dostopni strokovni in širši javnosti v nacionalnem repozitoriju (osrednje digitalno skladišče za shranjevanje) CLARIN.SI.

Jezikovni temelji se gradijo že v vrtcu

Vendar pa zgolj tehnologija ni dovolj, če jezika ne prenašamo na najmlajše. Temelji narodne zavesti se gradijo že v vrtcu. Konzorcij partnerjev – celovška Mohorjeva družba kot vodilni partner ter slovenska Gorenjski glas in Ljudska univerza Škofja Loka – je v pedagoškem sklopu projekta neposredno naslovil hudo pomanjkanje dvojezičnega kadra v koroških predšolskih ustanovah.

Z usposabljanjem vzgojiteljic in vzgojiteljev ter prenosom dobrih praks iz Slovenije na avstrijsko Koroško so vzpostavili dolgoročne rešitve za ohranjanje jezika. O tem, da na Koroškem tovrstnega osebja močno primanjkuje in da je bilo pri reševanju izzivov nujno poiskati pomoč v sosednji državi, je odkrito spregovoril tudi dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe, medtem ko je direktorica Ljudske univerze Škofja Loka Nina Triller Albreht to poslanstvo označila kot neposreden prispevek k ohranjanju slovenskega jezika na Koroškem.

Medijska podpora in trajne baze znanja

Da pa te aktivnosti ne bi ostale zaprte zgolj znotraj strokovnih krogov, je medijski partner Gorenjski glas poskrbel za neprekinjeno ozaveščanje javnosti o pomenu večjezičnosti. Kot poudarja nekdanja direktorica časopisa Marija Volčjak, gre za že tretji uspešen skupni projekt z Mohorjevo družbo iz Celovca. Plod tega sodelovanja je bogata, povsem odprtokodna baza znanja, ki javnosti na spletu ponuja izobraževalne članke, video vsebine in kataloge. Poseben poudarek ob zaključku projekta je bil namenjen tudi predstavitvi knjižne publikacije, ki združuje dragocene prispevke s konferenc Gemeinsam/Skupno iz let 2023, 2024 in 2025.

Simboličen korak v skupno prihodnost

Ta neverjetna zgodba o uspehu, ki jo je z levjim deležem sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ob podpori dežele Koroške, se je po uradni predstavitvi zaključila na najbolj pristen možen način. Udeleženci so se podali na skupni pohod do koče na Ljubelju. To druženje v naravi, po meji, ki ločuje in hkrati združuje obe državi, nosi najmočnejše sporočilo te zgodbe. Meje lahko še vedno rišemo na uradne zemljevide in ustvarjamo administrativne ovire, a s pravim spoštovanjem lastnih korenin, človeško srčnostjo ter pomočjo najnaprednejših tehnologij naša skupna kultura in jezik ostajata trdno povezana v enotno prihodnost.