Kajzer: Slovenija podpira evropsko pot Srbije, pričakuje pa izpolnitev dogovora o arhivih

Slovenija Srbiji ne postavlja nerazumnih ovir pri približevanju Evropski uniji, je v danes objavljenem pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA poudaril zunanji minister Tone Kajzer. Po njegovi oceni so bile izjave premierja Janeza Janše o izročitvi jugoslovanskih arhivov iztrgane iz konteksta. V ozadju zahteve je vprašanje, ki ga države naslednice nekdanje Jugoslavije rešujejo že desetletja.

Slovenska podpora vključevanju Srbije v Evropsko unijo in pričakovanje, da bo Beograd izpolnil obveznosti glede arhivov, po Kajzerjevem pojasnilu sodita v isti okvir odnosov med državama. Minister ostaja glede evropske prihodnosti Srbije zmerno optimističen, vendar želi najprej počakati na sestavo nove srbske vlade in njene predloge.

V pogovoru za APA je zavrnil oceno, da Slovenija Srbiji postavlja nerazumne ovire. Poudaril je tudi pripravljenost Slovenije in Avstrije pomagati pri njenem približevanju Uniji. Srbijo vidi kot posebej pomembno državo na Balkanu.

Kaj Slovenija zahteva od Beograda

Razpravo je sprožil Janšev odziv po zmagi Študentske liste na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Premier je pozdravil možnost, da bi nove oblasti pospešile približevanje Evropski uniji, hkrati pa podporo nadaljnjemu napredku povezal z izročitvijo arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo.

Njegova zahteva zajema dokumente nekdanjih jugoslovanskih varnostnih, obveščevalnih in vojaških služb, med njimi Udbe, Službe državne varnosti in Jugoslovanske ljudske armade. Janša je pozneje pojasnil, da so izročitev tega gradiva zahtevale tudi prejšnje vlade pod vodstvom SDS ter da se zahteva opira na sporazum o nasledstvu.

Gre za dogovor, s katerim so države po razpadu Jugoslavije uredile delitev skupnega premoženja, finančnih obveznosti in dokumentacije. Podpisale so ga 29. junija 2001 na Dunaju, veljati pa je začel 2. junija 2004. Arhivom je namenjena posebna priloga, ki ureja njihovo delitev, kopiranje in dostop do gradiva.

Del dokumentov je Slovenija že dobila, dostop do obveščevalnih arhivov ostaja otežen

Za lažje razumevanje: nekdanja skupna država je za seboj pustila obsežno dokumentacijo, shranjeno tudi v Beogradu. Sporazum določa pravila, po katerih lahko do nje pridejo države naslednice.

Po pojasnilih slovenskega zunanjega ministrstva se dostop do Arhiva Jugoslavije in diplomatskega arhiva v Srbiji izboljšuje. Več težav ostaja pri arhivih nekdanjih obveščevalnih služb in Narodne banke Jugoslavije.

Nekaj gradiva je bilo že vrnjenega. Slovenija je v letih 2016 in 2017 prevzela več kot 100 izvirnikov mednarodnih pogodb, ki se nanašajo izključno na njeno ozemlje, skupaj z delom mejne dokumentacije. Vprašanje arhivov torej že ima dogovorjeno podlago in tudi konkretne rezultate, vendar delo še ni končano. Kajzer s svojim pojasnilom Janševo zahtevo umešča v ta daljši proces urejanja odnosov po razpadu skupne države.

Slovenija in Avstrija bi lahko pomagali tudi Črni gori

Minister je v pogovoru odprl še vprašanje približevanja Črne gore Evropski uniji. Njeno napredovanje spremljajo odprta vprašanja s Hrvaško, pri iskanju rešitev pa bi po Kajzerjevi oceni lahko pomagali Slovenija in Avstrija.

Njuno vlogo vidi predvsem v spodbujanju pogovorov in iskanju možnosti za dogovor. Ob tem je opozoril, da ima tudi Slovenija izkušnje z reševanjem sporov s sosedami pred vstopom v Unijo in po njem.

Kljub zapletom s Hrvaško Kajzer ocenjuje, da je članstvo Črne gore leta 2028 še vedno mogoče. Njegovo sporočilo državam Zahodnega Balkana tako ostaja naklonjeno širitvi: evropska pot je odprta, napredovanje pa mora spremljati tudi reševanje nerešenih vprašanj med sosedami.