Fajonovo predlagala kar njena generalna sekretarka, zakonitost postopka pod vprašajem

V primeru imenovanja posebne predstavnice EU za Sahel, za katero kandidira bivša zunanja ministrica Tanja Fajon, ni šlo za javni razpis oziroma klasičen javni natečaj. Predlagala jo je namreč njej podrejena generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu, izhaja iz poročila ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede njene nominacije.

Ne gre za javni razpis

Poročilo sicer povzema razpoložljiva dejstva glede postopka in obravnava vprašanje opravljanja tekočih poslov vlade ob podpori kandidaturi. Kot pišejo na ministrstvu, postopek imenovanja posebnih predstavnikov EU ni klasičen javni natečaj. Diplomatska služba EU (EEAS) ne objavi javnega razpisa, pač pa pravno podlago za imenovanje predstavljata 33. člen Pogodbe o evropski uniji.

Ta določa, da lahko Svet EU »na predlog visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko imenuje posebnega predstavnika s pooblastili v zvezi z določenimi političnimi vprašanji«.

Postopkovno visoka predstavnica s pismom veleposlanikom na ravni Političnega in varnostnega odbora države članice obvesti, da se bo izpraznila posamezna pozicija ter jih pozove h kandidaturam, kandidate pa lahko predlaga tudi diplomatska služba EU. V postopku pred diplomatsko službo nato pregledajo kandidature, nakar jih povabijo na pogovore ter izberejo najprimernejšega kandidata. »Gre za notranji postopek na EEAS, ki je interne narave,« so pojasnili na ministrstvu. Pozneje o kandidatu oziroma kandidatki odloča še odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic pri Evropski uniji (Coreper).

Fajonovo predlagala njej neposredno podrejena

V primeru Tanje Fajon je na podlagi razpoložljive dokumentacije mogoče povzeti, da je visoka predstavnica za evropsko zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas 14. maja letos prek veleposlanikov posredovala pismo glede imenovanja posebnih predstavnikov, ki vključuje tudi poziv za predložitev kandidatov za posebnega predstavnika za Sahel. Stalno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju je dan pozneje poziv po elektronski pošti posredovalo ministrstvu. Kandidaturo je ministrstvo pristojni evropski službi posredovalo 19. maja.

Posredovana dokumentacija obsega pismo nominacije, ki ga je podpisala bivša generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu, torej neposredno podrejena predlagani ministrici. Priloženo je bilo motivacijsko pismo kandidatke in njen življenjepis ter pismo podpore bivšega predsednika vlade Roberta Goloba.

‼️ Celotno poročilo @MZEZ_RS o sporni kandidaturi @tfajon za Sahel: zdaj je že jasno, v resnici sploh ni šlo javni razpis, predlagala jo je namreč kar njej podrejena generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu. ⬇️ pic.twitter.com/tWjiN58ar3

— BojanPožar (@BojanPozar) July 17, 2026

Vlada o kandidaturi ni odločala, niti ni bila kandidatura uvrščena na sejo vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve. Prav tako z njo ni bil seznanjen pristojni odbor državnega zbora za zadeve EU, ki je bil po konstituiranjo novega državnega zbora takrat že polno operativen.

Dvakrat umaknjeno odločanje

Visoka predstavnica Kaja Kallas je o zaključku postopka izbire članice obvestila 29. junija, vendar je bila točka o imenovanju Fajonove že dvakrat umaknjena z dnevnega reda Coreper, drugič potem, ko se je z visoko predstavnico Kallasovo sešel zunanji minister Tone Kajzer.

Tanja Fajon je sicer v odzivu na zaplete sprva dejala, da je šlo za »naporen izbirni postopek evropske zunanje službe«, da je bila izbrana in da je uživala podporo vseh držav. Predsednik SD pa je pozneje v eni od izjav med drugim dejal, da se je Fajonova prijavila na razpis, da pa postopka ne vodi država.

Onkraj zakonskih pooblastil

V vladni službi za zakonodajo se sprašujejo, na kateri podlagi je zunanje ministrstvo oziroma v njegovem imenu generalna sekretarka »črpala pristojnost ali pooblastilo za podajo tovrstne kandidature«. V skladu z zakonom o vladi državo predstavlja in zastopa vlada, ki v imenu države izvaja tudi kadrovska opravila.

Iz navedenega pa sledi, da je šlo pri imenovanju Fajonove za delovanje onkraj zakonskih pooblastil, saj kandidatka ni bila predlagana s strani vlade kot zakonite zastopnice države. »Vprašljiva veljavnost samega imenovanja se torej ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oziroma predlagateljstvu sploh ni odločal,« poudarjajo na ministrstvu.

Ne gre torej le za proceduralni spodrsljaj, pač pa za klasičen primer kadrovanja na najvišji ravni brez odločitve vlade kot kolektivnega organa. Niti Fajonova najbrž ni mogla predvidevati, da bo imenovanje mirno šlo mimo oči nove vlade. Posledica dejstva, da se o tem ni vsaj poskusila uskladiti z novim vodjo slovenske diplomacije, pa je politični cirkus v Bruslju in nepotrebna škoda za slovenski ugled.