»Podprite naše sestre«: kandidatko Svobode promovirali na Kosovu, inšpektorat uvedel postopek

Promocija kandidatke Gibanja Svoboda v kosovskem mediju, grafika z besedilom v albanščini in pozivi k podpori »našim sestram« so zaznamovali del predvolilnega dogajanja v Celju. Po prijavi Slovenske nacionalne stranke je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve uvedel prekrškovni postopek. Flurina Ametaj je v prvem odzivu zanikala, da bi objavo na portalu Suhareka Express naročila ali financirala. Dodatnih pojasnil do dogovorjenega roka ni poslala.

Albanskojezični portal Suhareka Express je 24. oktobra objavil predstavitev Flurine Ametaj, kandidatke Gibanja Svoboda za celjski mestni svet. Njeno kandidaturo je že v uvodu opisal kot pomemben korak pri politični zastopanosti albanske skupnosti v Sloveniji. Izpostavil je številko 10, pod katero v Celju nastopa Gibanje Svoboda, in njeno delo na področju vključevanja priseljencev, izobraževanja ter podpore ženskam in otrokom.

Portal je kandidaturo povezal tudi s političnim in družbenim vključevanjem albanske diaspore v Sloveniji. Na družbenih omrežjih je ob predstavitvi nagovoril Albance z volilno pravico v Celju ter jih povabil k udeležbi na volitvah in seznanitvi s kandidaturo Ametajeve. Objavljena grafika je vsebovala njeno fotografijo, strankarske elemente in osrednji zapis v albanščini. Prav okoliščine nastanka in objave tega gradiva so sprožile vprašanja o naročniku, financiranju in spoštovanju pravil volilne kampanje. Ametaj je sodelovanje pri naročilu in financiranju objave zavrnila, inšpektorat pa preverja, ali je bila spoštovana obveznost navedbe naročnika.

Ametaj: Objave nisem naročila ali financirala

Ametaj se je na prošnjo za odziv oglasila v četrtek zvečer. Pojasnila je, da je novinarsko sporočilo videla šele tedaj, in napovedala dodatna pojasnila, ker se po njenem mnenju ustvarja »precej zavajajoča slika«. »Svojo kandidaturo sem napovedala na svojem osebnem profilu, izključno v slovenskem jeziku. Objave na portalu Suhareka Express nisem naročila ali financirala, zanjo pa sem izvedela naknadno,« je zapisala. Dodala je, da so kosovski portali njene javne objave povzeli ali objavili že večkrat. »Na to, ali in kako jih objavijo, nimam vpliva niti nadzora,« je poudarila.

Za Domovino smo jo nato prosili še za konkretnejša pojasnila: ali je portal pred objavo z njo stopil v stik, kdo je pripravil grafiko v albanščini in ali v svoji kampanji uporablja tudi ta jezik. Vprašali smo jo tudi o pozivu Beqirja Telakuja k podpori trem kandidatkam, o Jelinčičevih obtožbah ter o tem, katere navedbe šteje za zavajajoče. Z objavo članka smo počakali do danes, vendar dodatnih odgovorov do dogovorjenega roka ni poslala. Gibanje Svoboda na poslana novinarska vprašanja prav tako ni odgovorilo.

»Naš glas« in »naše sestre«: skupni poziv za kandidatke različnih list

Podpora Ametajevi se je pojavila tudi na Facebookovem profilu z imenom Beqir Telaku. V objavi, katere posnetek zaslona smo pridobili, je avtor skupaj izpostavil Flurino Ametaj, Vero Xhafa Haliti in Ganimet Shala. V prikazanem Facebookovem prevodu v slovenščino je zapisal: »Dragi prijatelji, z upanjem, da se bo naš glas slišal v lokalnih in stalnih ustanovah v Sloveniji, vas vabim, da podprete naše sestre, ki se 15. 11. 2026 potegujejo za občinski zbor.«

Objavi so dodana imena vseh treh žensk in njihove promocijske fotografije. Ametaj je na gradivu predstavljena z oznakami Gibanja Svoboda, Vera Haliti kot kandidatka Liste Matije Kovača, Ganimet Shala pa na grafiki z oznako SD Ljubljana in napisom, da kandidira za mestni svet. Poziv tako povezuje kandidatke različnih političnih list, podporo pa utemeljuje z željo, da bi se v slovenskih ustanovah slišal »naš glas«. Ali je bila objava usklajena z Ametajevo in ali pozna njenega avtorja, je bilo eno od dodatnih vprašanj, na katera ni odgovorila.

Jelinčič prijavil promocijo, Krajnc opozoril na vpliv na lokalno odločanje

Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je za Planet TV povedal, da je promocijo prijavil inšpektoratom in računskemu sodišču. Po njegovi oceni gre za nedopustno vpletanje tujih akterjev v slovenske volilne procese. Jelinčič je Gibanje Svoboda obtožil sodelovanja pri mobilizaciji albanskih volivcev. Za objavami albanskih medijev vidi tudi delovanje albanskih obveščevalnih služb, ki naj bi po njegovih besedah želele v Sloveniji »prevzeti pozicije«. »Četrta albanska država naj bi bila Slovenija,« je dejal.

Do načina promocije je bil kritičen tudi Tomaž Krajnc, kandidat za župana Celja. »Jaz mislim, da je vmešavanje katerihkoli tujih držav v volitve, posebej v lokalne volitve, popolnoma napačno,« je povedal za Planet TV. Krajnc je pojasnil, da je že pred spremembami volilne zakonodaje nasprotoval volilni pravici tujcev. Skrbi ga njihov vpliv na odločanje v lokalnih skupnostih. »Na koncu pride do tega, da bodo tujci tisti, ki bodo odločali o Slovencih,« je opozoril.

Način promocije kandidatke je kljub temu označil za napačnega. Uporabo albanščine je povezal tudi z vprašanjem spoštovanja zakonodaje o javni rabi slovenščine. O tem delu prijave inšpektorat za notranje zadeve ne odloča, saj vprašanja javne rabe slovenščine ne sodijo v njegovo pristojnost.

Inšpektorat uvedel prekrškovni postopek

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je potrdil, da je prijavo prejel 28. oktobra in jo obravnava v okviru svojih pristojnosti. »Na podlagi prejete prijave je bil po uradni dolžnosti uveden prekrškovni postopek,« so zapisali v odgovoru. Preverjanje se nanaša predvsem na obveznost navedbe naročnika na volilnem propagandnem gradivu, ki jo določa drugi odstavek 7. člena zakona o volilni in referendumski kampanji. Za zakonitost izvajanja kampanje je odgovoren njen organizator. Podatke o njem morajo kandidati ob vložitvi kandidatur sporočiti občinski volilni komisiji.

Za kršitev obveznosti navedbe naročnika zakon predpisuje od 700 do 2.500 evrov globe za organizatorja kampanje in od 150 do 400 evrov za njegovo odgovorno osebo. Inšpektorat dejansko stanje še ugotavlja. »Ali so v konkretnem primeru podani znaki prekrška in kdo je zanj odgovoren, bo mogoče ugotoviti po preveritvi dejanskih okoliščin,« so pojasnili. Iz prejete prijave je razvidno, da jo je prijavitelj naslovil tudi na inšpektorat za kulturo in medije ter računsko sodišče. Inšpektorat za notranje zadeve prijave sam drugim organom za zdaj ni odstopil in z njimi v tej zadevi še ni sodeloval.

Pred referendumom predstavnica društva, na volitvah kandidatka Svobode

Ametaj je bila javno dejavna že pred oktobrskim referendumom o volilni pravici tujcev. Nasprotovala je spremembi, ki je posegla v volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, v referendumski kampanji pa je nastopala kot predstavnica Kulturnega društva Gmajna. Njene povezave z Gibanjem Svoboda segajo dlje od letošnje kandidature: na strankini listi za celjski mestni svet je kandidirala že leta 2022, leto pozneje pa je bila izvoljena za eno od podpredsednic celjskega lokalnega odbora. Kljub temu je decembra 2024 na Facebooku zapisala, da nikoli ni bila politično opredeljena.

Pred referendumom sta pozornost vzbudila tudi njena zaporedna nastopa na Televiziji Slovenija. V nedeljo, 4. oktobra, je gostovala v oddaji Debate z Bergantom, kjer je bila predstavljena kot predsednica Zveze albanskih društev. Naslednji večer je na referendumskem soočenju kot predstavnica Kulturnega društva Gmajna nastopila proti odvzemu volilne pravice tujcem.

Zaradi obeh nastopov se je odprlo vprašanje spoštovanja pravil RTV Slovenija o gostovanju udeležencev kampanj. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Marica Uršič Zupan je presodila, da kodeks ni bil kršen. Igor E. Bergant je pojasnil, da ob vabilu in snemanju ni vedel za njen poznejši nastop v referendumskem soočenju. Po njegovih navedbah mu je Ametaj sporočila, da jo je Gmajna k sodelovanju povabila v zadnjih dneh pred soočenjem.

Računsko sodišče: prepoved zajema tudi brezplačne storitve iz tujine

Računsko sodišče je v odgovoru 29. oktobra sporočilo, da prijave SNS do priprave odgovora še ni prejelo. Vse prejete pobude sicer prouči in jih upošteva pri oblikovanju programa revizij. Pobuda je eden od kriterijev za odločitev o reviziji, zato njena vložitev še ne pomeni, da bo revizija izvedena. Na vprašanja o financiranju je odgovorilo s predstavitvijo zakonskih pravil. Tuje fizične in pravne osebe ne smejo organizirati volilne kampanje, organizator pa od njih ne sme pridobivati sredstev.

Pri tem je posebej opozorilo na nedenarno pomoč. »Za prispevek za volilno kampanjo po ZVRK šteje tudi vsak nedenarni prispevek oziroma brezplačna storitev za organizatorja volilne kampanje,« so zapisali. Za takšne prispevke veljajo enake omejitve glede dovoljenih virov kot za denarne. Prispevke, pridobljene v nasprotju z zakonom, mora organizator v 30 dneh nakazati v humanitarne namene. Računsko sodišče se do konkretne objave ni opredelilo. Pojasnilo je, da bi lahko posamezno ravnanje presodilo na podlagi revizije, v kateri bi pridobilo ustrezne in zadostne podatke. Za presojo objave bi bilo torej treba ugotoviti tudi, ali je šlo za storitev organizatorju kampanje in v kakšnih okoliščinah je nastala.

Vsak strošek kampanje mora biti evidentiran

Organizator mora vsa sredstva za financiranje kampanje zbirati na posebnem transakcijskem računu, z njega pa mora poravnati tudi vse stroške kampanje. Vsak izdatek mora biti naveden v poročilu o financiranju, ne glede na njegovo višino. Razvidni morajo biti znesek, namen in izvajalec storitve oziroma prodajalec blaga. Če bi bila objava v tujem mediju plačana kot del kampanje, bi morala biti ustrezno evidentirana. Računsko sodišče lahko pri preverjanju pridobi listine in pojasnila organizatorja, bank, AJPES, državnih in občinskih organov ter izvajalcev storitev.

Nadzor nad financiranjem izvaja z revizijami po zaključku kampanje. Če pri tem ugotovi kršitve, za katere so pristojni drugi organi, jih o tem obvesti. Inšpektorat medtem že preverja označitev gradiva. Ametaj je naročilo in financiranje objave zanikala, dodatnih odgovorov o njenem nastanku in stikih s portalom pa do dogovorjenega roka ni poslala. Brez odgovora ostajajo tudi vprašanja, naslovljena na Gibanje Svoboda.