Vloge za protipožarne ukrepe na Krasu za 82 odstotkov presegajo razpisana sredstva

Zanimanje za protipožarno infrastrukturo na požarno najbolj ogroženem delu Slovenije je na nedavno zaključenem razpisu preseglo razpoložljiva sredstva. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je 18 upravičencev z območja, ki ga pokriva Območna enota Sežana Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), elektronsko vložilo 48 vlog, vrednih več kot 1,8 milijona evrov, medtem ko je na razpisu na voljo milijon evrov, tako da vloge sredstva presegajo za 82 odstotkov. Zavod je za dotične vloge pripravil 89 strokovnih elaboratov, torej je velik del strokovnega dela opravil, še preden so upravičenci vloge oddali.

Podatki izhajajo iz sporočila za javnost, ki ga je ZGS objavil danes, zato jih je treba brati kot ocene zavoda, ki je pri pripravi vlog tudi sodeloval. Pomen teh številk za Kras, kjer je pred štirimi leti gorel največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, se najbolje pokaže ob ocenjeni škodi tistega požara in ob letošnjih požarih.

Prosili za skoraj dvakrat toliko denarja, kot ga je razpisanega

Elaborati so strokovne podlage za izvedbo posameznih ukrepov, zavod pa pri tem na terenu prepoznava potrebe in načrtuje rešitve. Največ vlog so vložile lokalne skupnosti, in sicer 27 od 48 v vrednosti skoraj 1,08 milijona evrov, kar je približno 60 odstotkov vrednosti vseh vlog, preostale pa so pripravili za agrarne skupnosti, torej skupnosti lastnikov skupnih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ter za druge družbe.

Če vzamemo spodnjo mejo skupne vrednosti, je povprečna vloga vredna okoli 37.500 evrov, kar pomeni, da gre v povprečju za naložbe v velikosti nekaj deset tisoč evrov (lasten izračun). Odobrene naložbe bodo morale biti izvedene do prve polovice leta 2029.

Sporočilo ne navaja, koliko vlog bo dejansko odobrenih, zato razmerje med 1,8 milijona evrov in milijonom evrov kaže predvsem obseg interesa, ne pa nujno obsega neizpolnjenih potreb. Koliko denarja bo v resnici zmanjkalo, bo znano šele po odločitvi razpisovalca.

Poti, ki ognja ne preprečijo, a gasilcem omogočijo, da hitro in varno pridejo do njega

Protipožarna infrastruktura obsega protipožarne prometnice in steze, hidrante, kale, torej manjše vodne zbiralnike za gašenje, ter prostore za izvenletališko pristajanje helikopterjev. Okoli 90 odstotkov elaboratov, kar pri 89 dokumentih pomeni približno 80 odstotkov, se nanaša na gradnjo protipožarnih poti, ki gasilcem in drugim intervencijskim službam omogočajo hiter in varen dostop do požarišča.

Kako pomembna je dostopnost, je pokazal že julij 2022, ko je po poročanju RTV Slovenija hidrantno omrežje izpadlo, vodo pa so dovažali s cisternami in polnili bazene, iz katerih so jo zajemali helikopterji. Župan Občine Miren - Kostanjevica Mavricij Humar je kasneje povedal, da je občina od takrat namestila nove hidrante, uredila kal pri Selah in zgradila protipožarne poti, kot je povzel N1.

Zemljišča z mnogo lastniki, dolgo čakanje na soglasja in negotov denar za vzdrževanje

Zavod opozarja, da se pri pripravi in izvedbi ukrepov še vedno pojavljajo ovire, predvsem urejanje pravice graditi na zemljiščih z močno razdrobljenim lastništvom, zamudno pridobivanje različnih soglasij ter zagotavljanje stabilnih in zadostnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje.

Učinkovitejše usklajevanje različnih javnih interesov bi po mnenju Območne enote Sežana ZGS izvedbo strokovno utemeljenih ukrepov še pospešilo. Te ovire so lastninske, upravne in finančne narave, zato jih razpis ne more rešiti vseh hkrati, rok do prve polovice leta 2029 pa je krajši od treh let.

Ogenj po oceni vlade povzročil za 26,88 milijona evrov neposredne škode

Požar, ki je na goriškem Krasu in v Komnu gorel med 17. julijem in 1. avgustom 2022, je po podatkih uprave za zaščito in reševanje zajel približno 3.700 hektarov, od tega po navedbah ZGS okoli 2.900 hektarov gozda. Uprava ga označuje za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, vladna komisija pa je neposredno škodo na stvareh ocenila na 26,88 milijona evrov.

Gozd je tako nosil okoli 93 odstotkov ocenjene škode, škoda na povsem uničenih stavbah pa je znašala 0,7 odstotka (lasten izračun). Stroški gašenja v to oceno niso všteti: po poročanju 24ur.com so od 17. julija do 1. avgusta znašali 5,2 milijona evrov, vlada pa bo gasilcem, Rdečemu križu in drugim organizacijam iz proračunske rezerve povrnila nekaj manj kot 3,6 milijona evrov.

Razpisani milijon evrov znaša okoli 3,7 odstotka ocenjene škode iz leta 2022, vloženih 1,8 milijona evrov pa okoli 6,7 odstotka, država pa bo samo za povračilo dela stroškov gašenja namenila več kot trikrat toliko, kot znaša razpisana vsota. Primerjava ni povsem enakovredna, saj primerjamo škodo enega dogodka z zahtevki za naložbe v preventivo in ne dokazuje, da bi evro v preventivo prihranil določeno vsoto škode, saj bi za to potrebovali analizo stroškov in koristi, ki nam ni znana.

Za evropsko pomoč je bilo škode premalo, narava si bo opomogla šele v desetletjih

S 26,88 milijona evrov je ocenjena škoda precej pod pragom za pomoč iz solidarnostnega sklada Evropske unije (EU). Po pravilih, ki jih povzema vlada, sklad velja za večje nesreče, če neposredna škoda presega tri milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka, pri čemer velja nižja vrednost. Vlada je julija 2022 ta prag za Slovenijo določila pri 279 milijonov evrov, kar pomeni, da je ocenjena škoda manjša od desetine tega zneska, natančneje okoli 9,6 odstotka (lasten izračun).

Ker pravila govorijo o neposredni škodi, lahko zunaj izračuna ostane tisto, česar ni mogoče preprosto izraziti v evrih, na primer posledice za tla, vodo in življenjske prostore. RTV Slovenija je julija 2022 zapisala, da je bila približno polovica pogorelega gozda črni bor, polovica pa listavci in da ima kraški gozd majhno gospodarsko vrednost, a veliko ekološko. Zato je znesek 24,9 milijona evrov za gozd treba brati previdno, saj iz javno dostopnih povzetkov ni razvidno, kako je bil gozd ovrednoten.

Obnova pod vodstvom ZGS poteka od jeseni 2022 vsako leto med novembrom in marcem. Po podatkih sežanske enote, ki jih je ob tretji obletnici požara, julija 2025, povzel N1, so obnovili približno 431 hektarov najbolj poškodovanega gozda, kar je približno 15 odstotkov pogorelega gozda (lasten izračun): 87 hektarov so posadili, 344 pa zasejali, pri čemer so uporabili okoli 120.000 sadik in več kot 10 ton semen.

Matej Kravanja iz območne enote Sežana je povedal, da bodo vse obnovljene površine v naslednjem desetletju potrebovale intenzivno nego, med drugim odstranjevanje invazivnih rastlin.

Do konca julija je letos pogorelo manj kot običajno

Uprava za zaščito in reševanje je 30. julija 2026 sporočila, da je letos do takrat pogorelo okoli 157 hektarov, v preteklih letih pa je bilo običajno od 400 do 500 hektarov na leto. Zaradi dolgotrajne vročine, suhe vegetacije in podpovprečnih padavin je za vso državo razglasila veliko požarno ogroženost, za zahod države, vključno s Sežano, Komnom in Mirnom - Kostanjevico, pa zelo veliko. Uprava ob tem navaja, da je bila najvišja stopnja ogroženosti po letu 2005 pred tem razglašena le trikrat, v letih 2006, 2012 in 2022.

Kako hitro se ogenj vrne na isto območje, je pokazal 4. julij, ko je pri Brestovici pri Komnu po podatkih ZGS pogorelo nekaj več kot 16 hektarov gozda, po navedbah uprave pa je požar zajel 20 hektarov površine. Šlo je večinoma za mlad gozd, ki je zrasel po požaru leta 2003. Gasilo je okoli 150 gasilcev s 60 vozili, vsa štiri državna letala air tractor pa so naredila 38 izlivov vode. Vzrok še ni znan. Policija je ugotovila, da je domačin istega dne okoli 13. ure zažigal ostanke vej in da se je ogenj razširil na bližnji travnik, RTV Slovenija pa ne pove, ali je to povezano z večjim požarom nekaj sto metrov stran.

Uprava navaja, da so posamezni požari od leta 2023 v povprečju manjši, kar pripisuje hitremu posredovanju iz zraka in prilagojeni taktiki, štiri letala z domovanjem na Brniku pa so do konca julija opravila 12 intervencij. Podatek o 157 hektarih velja za stanje 30. julija, zato bi bila za oceno učinka letal in taktike koristna tudi neodvisna strokovna analiza, na primer Gozdarskega inštituta Slovenije.

Medtem ko Kras šteje hektare, jih Evropa šteje na stotisoče

Evropski informacijski sistem o gozdnih požarih (EFFIS) je za leto 2025 zabeležil 1.079.538 hektarov pogorele površine v EU, kar je približno površina Cipra, na 7.783 požarih. Od tega je 424.023 hektarov, okoli 39 odstotkov, pogorelo znotraj območij Natura 2000, evropskega omrežja zavarovanih območij. Letos je do 7. oktobra pogorelo 692.419 hektarov na 2.237 požarih, kar je okoli 64 odstotkov lanske skupne površine (lasten izračun).

EFFIS beleži le požare, večje od 30 hektarov, in lahko podatke kasneje popravi. Požar na Krasu leta 2022 je zajel okoli 0,18 odstotka slovenskega ozemlja (lasten izračun, površina Slovenije je 20.273 kvadratnih kilometrov).

Denar za poti je pomemben, vendar ne reši vsega

Interes je očiten, ni pa jasno, koliko denarja bo dejansko zmanjkalo, saj odločitve o vlogah še niso znane. Razpisanih milijon evrov je skromnih v primerjavi s posledicami enega samega požara, a to še ni dokaz, da bi bilo več vloženega denarja v preventivo nujno sorazmerno učinkovito.

Gradnja poti ne zadošča, saj zavod vzdrževanje navaja kot ločen izziv, požar pri Brestovici pa je opomnik, da je tudi mlad gozd, ki zraste po požaru, še leta ranljiv. Ali se bo na Krasu do leta 2029 zgradilo toliko poti, hidrantov in kalov, kot jih zavod načrtuje, bo odvisno od odločitev o vlogah, hitrosti soglasij in od tega, kdo bo plačal vzdrževanje.