Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena

24. 6. 2026 ob 15:08
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

»Od prvega hipa smo komunicirali, da bi želeli, da je to proslava vseh, ne glede na vse razlike med nami,« je na nacionalni televiziji pojasnil Sebastjan Jeretič (Ukom) in dodal, da je sicer razumljivo tudi pričakovanje državnega grba in državnih simbolov - saj gre za dan samostojne Slovenije. Po njegovih besedah, ne glede na vse razlike, živimo v eni državi - tudi zato bosta letos na proslavi dva govorca. Medtem ko so se zaradi spremembe prvotnih navodil v protokolu v ZZB NOB odločili, da se bodo državne slovesnosti udeležili, pa marsikdo meni, da je bila poteza napačna. »Govorimo o državni proslavi in na državnih proslavah imamo pač samo državne simbole,« je tudi osamosvojitelj Igor Bavčar eden tistih, ki meni, da petokraka zvezda na državni slovesnosti nima kaj iskati.

Slovenija letos obeležuje 35 let samostojne države, na predvečer praznika bo poleg osrednje državne slovesnosti potekalo še več drugih. Že v torek je v ljubljanski stolnici potekala maša za domovino, ki so jo darovali slovenski škofje, danes pa se bosta na slavnostnih sejah med drugim sestala DZ in DS, predsednica republike pa bo v predsedniški palači sprejela svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. Proslava na Trgu republike se bo nocoj pričela 15 oz. 10 minut čez deveto - na njej bosta tokrat slavnostna govorca dva, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Glede tega je bilo na strani predsedničinega urada nekaj nezadovoljstva, do drugega zapleta pa je prišlo zaradi protokolarnih navodil okoli državnih simbolov na vrhu drogov.

Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS se je udeležil svete maše za domovino ob dnevu državnosti v stolnici svetega Nikolaja v Ljubljani.

Sveto mašo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Maše v ljubljanski stolnici so se udeležili… pic.twitter.com/rF16gesvtp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 23, 2026

V Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) so v ponedeljek sporočili, da se zaradi določila o praporih proslave ne bodo udeležili - na vrhu droga imajo namreč petokrako zvezdo, v protokolu pa so določili, da mora biti na praporih državni grb. Po njihovi oceni so pri protokolu z zahtevo v vabilu izključili pomemben del zgodovinske dediščine slovenskega naroda. Tudi iz Društva TIGR Primorske, kjer imajo na vrhu droga lipov list, so v ponedeljek sporočili, da jih na proslavo ne bo. Navodila protokola RS so obsodili tudi v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, a so sporočili, da se bodo osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti udeležili - saj so »bistveno prispevali temu, da imamo danes svojo lastno samostojno in suvereno državo«.

Sledil je preobrat ...

Do preobrata je prišlo že v ponedeljek zvečer, ko sta predsednika obeh združenj povedala, da se bodo proslave udeležili, pred tem so namreč svoje zahteve omilili tudi pri protokolu. Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin je zatrdil, da so praporji zelo zaželeni na tej slovesnosti.

🇸🇮 Slovenija je skupni dom vseh njenih državljank in državljanov, njena prihodnost pa temelji na povezanosti, odgovornosti, spoštovanju in zaupanju v lastne sposobnosti.

Vljudno vabljeni na državno proslavo ob 35. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.… pic.twitter.com/8nO3lJQZjG
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2026

Kot smo že pisali, je protokol RS veteranskim organizacijam poslal novo vabilo na osrednjo proslavo ob dnevu državnosti - v novem vabilu ni zahteve, da morajo imeti praporji ali zastave na vrhu grb RS. V. d. direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič je priznal, da so bili morda malo nerodni oz. da je prišlo do komunikacijskega šuma. Da bodo na vrhu drogov obvezni državni grbi, je sicer prejšnji teden v našem podcastu povedal že Kacin - ali je res prišlo do komunikacijskega šuma, je tako težko oceniti. Je pa vsekakor prišlo do spremembe. Kot je izpostavil Jeretič, bodo na proslavi pokazali, da so vabljeni vsi, ne glede na razlike. Kot je dejal, je vesel, da so zadevo razpletli in da bo lahko na proslavi stisnil roko prijatelju Marijanu Križmanu (ZZB NOB) - čeprav se z njim ne strinja o vsem.

Mnogi so mnenja, da petokraka zvezda na slovesnosti nima kaj iskati

Medtem ko je Jeretič izpostavil, da razume odziv organizacij, katerih identiteta temelji na drugih simbolih - tudi zato, ker segajo v zgodovino pred samostojno državo in celo onkraj meja, pa so na drugi strani mnogi mnenja, da za zvezde na proslavi ob dnevu državnosti pač ni prostora. »Govorimo o državni proslavi in na državnih proslavah imamo pač samo državne simbole,« je za Novo24tv komentiral osamosvojitelj Igor Bavčar. Pravnik za področje teorije o državi Andrej Fink je za isti medij dejal, da je rdeča zvezda nedvomno izraz prejšnjega totalitarnega sistema, o čemer se je izrazila Temeljna ustavna listina v času osamosvojitve. Tudi zgodovinar in nekdanji direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Jože Dežman je za Domovino zatrdil, da je bila rdeča zvezda na praporu uničevalnega komunizma. Po njegovem mnenju bi partizanske enote na slovesnost lahko prišle tudi drugače - tako, da obsodijo komunizem.

Morda lahko razumem to odločitev je pa gotovo ne podpiram.
Zvezda nima kaj iskati na proslavi slovenske države, nima kaj iskati ZZB in ugrabljeni ter zlorabljeni TIGR.
Dovolj nastavljanja "drugega lica".
Treba je nastopiti ODLOČNO in še enkrat ponavljam- RAZBIJTE MEDIJE LEVICE‼️ pic.twitter.com/zjc6CDmdin
— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) June 24, 2026

Da se s potezo protokola - torej s tem, da so na proslavi dobrodošle tudi petokrake zvezde - marsikdo ne strinja, je videti tudi na družabnih omrežjih. »Morda lahko razumem to odločitev, je pa gotovo ne podpiram. Zvezda nima kaj iskati na proslavi slovenske države, nima kaj iskati ZZB ter ugrabljeni in zlorabljeni TIGR,« je na omrežju X napisal Sergij. »Zadnji okupator in agresor je bila ZK pod simbolom rdeče zvezde. Potolkla je več naših ljudi kot okupatorjev. Mnogi so še ponosni na to. Delati se, da smo enotni je bedarija, ki bi ji morali narediti konec,« je napisal drug uporabnik.

Obeležujemo 35 let od zgodovinskih dogodkov, ki so Slovencem prinesli lastno državo

»Letošnja proslava ima poseben pomen, saj obeležujemo 35 let od zgodovinskih dogodkov, ki so Slovencem prinesli lastno državo. Dne 25. junija 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, dan kasneje pa je bila na Trgu republike slovesno razglašena samostojna slovenska država. Le nekaj dni pozneje je slovenski narod v osamosvojitveni vojni svojo odločitev tudi uspešno obranil,« so zapisali v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom).

»Obletnica samostojnosti in neodvisnosti je poklon domovini in pogumu tistih, ki so nam jo priborili. Ob letošnji državni proslavi želimo obuditi spomin na enotnost, ki nam je v tistih zgodovinskih časih omogočila, da smo si izborili našo državnost. Želimo, da tudi prihodnje generacije dosežejo takšno nacionalno enotnost, kot smo jo uspešno zgradili konec osemdesetih let, ter spomniti tudi na to, kaj smo Slovenci sposobni doseči skupaj. Ne glede na vse razlike med nami moramo živeti skupaj in zato se moramo naučiti tudi, kako doreči to našo medsebojnost,« je poudaril v. d. direktorja UKOM Sebastjan Jeretič.

Osrednja državna proslava ob 35. obletnici državnosti je zasnovana kot poklon Sloveniji, njeni zgodovini, demokratičnim prizadevanjem ter ljudem, ki so soustvarjali in še danes soustvarjajo njeno pot. Njeno sporočilo je jasno: Slovenija je skupni dom vseh njenih državljank in državljanov, njena prihodnost pa temelji na povezanosti, odgovornosti, spoštovanju in zaupanju v lastne sposobnosti. Scenarij proslave je pripravil Igor Pirkovič, za režijo pa poskrbel Roman Končar. Prireditveni prostor na Trgu republike bo zasnovan kot sodoben večambientalni oder, ki bo s pomočjo video projekcij in LED-zaslonov obiskovalcem ter televizijskim gledalcem omogočil celovito doživetje zgodbe o nastajanju slovenske države. Posebno mesto bo namenjeno avdiovizualnemu prikazu ključnih mejnikov slovenske demokratizacije in osamosvojitve – od znamenite Nove revije do razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. Na proslavi bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske.

Kulturno-umetniški program bo skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi. Na odru bodo nastopili vrhunski slovenski umetniki in umetnice različnih generacij, ki bodo s svojimi interpretacijami povezali zgodovinski spomin z ustvarjalno močjo sodobne Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena mladim ustvarjalcem, ki predstavljajo prihodnost slovenskega kulturnega prostora. Pomemben del programa bodo nove glasbene stvaritve, nastale posebej v čast vrednotam slovenske osamosvojitve in državnosti. Pri izvedbi bodo sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Glasbeni program bo prežet z domoljubno vsebino, recitali pa bodo obudili misli in besede velikanov slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja. Neposredni prenos proslave bo na I. programu Televizije Slovenija, I. programu Radia Slovenija in na spletnem portalu RTV Slovenija.

V opoziciji predlagali nov državni praznik - dan Triglava

Pred državnim praznikom so v Svobodi vložili zakonski predlog, s katerim predlagajo nov državni praznik - dan Triglava. Slovenija bi ga praznovala 7. avgusta, ki sicer ne bi bil dela prost dan. Kot je dejal poslanec Lenart Žavbi bi tako praznovali dan enotnosti, spomin na skupno zgodbo in korenine. »Triglav je bil simbol vseh gibanj za emancipacijo slovenstva, osvobodilne fronte, osamosvojitve, navsezadnje so tako partizanke in partizani nosili triglavke in tudi ob osamosvojitvi je na Triglavu zaplapolala slovenska zastava,« je Žavbi obrazložil zakonski predlog.