Vlada obljublja bolj transparentno in odgovorno upravljanje javnih vrtcev in šol

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim začenja napovedano reformo šolstva. Predlog spreminja sestavo svetov javnih vrtcev in šol ter zmanjšuje število predstavnikov zaposlenih, v srednjih šolah pa še staršev in dijakov. Vlada spremembe utemeljuje z bolj uravnoteženim vplivom posameznih skupin in odgovornejšim upravljanjem, v sindikatu SVIZ pa so že ob javni obravnavi opozorili na zmanjševanje vpliva zaposlenih in krepitev politike.

Vlada je predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) označila za prvi zakonodajni korak celovite reforme slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. Kot so sporočili po seji, bodo nadaljnje vsebinske spremembe oblikovali v strokovnih razpravah in dialogu z deležniki. Za obravnavo tokratnega predloga v državnem zboru predlagajo skrajšani postopek. Osrednja sprememba zadeva sestavo svetov zavodov. Svet javnega vrtca oziroma osnovne šole zdaj sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov zaposlenih in trije predstavniki staršev. Po predlogu bi imela vsaka skupina po tri predstavnike, svet pa bi se z enajstih zmanjšal na devet članov.

V javnih poklicnih in strokovnih šolah, gimnazijah ter dijaških domovih bi se število članov zmanjšalo s trinajstih na devet. Ustanovitelj bi ohranil tri predstavnike, zaposleni bi jih namesto petih imeli tri, starši namesto treh dva, dijaki pa namesto dveh enega. Čeprav vlada med cilji navaja povečanje vpliva staršev, bi se njihov delež v svetih srednjih šol nekoliko zmanjšal: s treh od trinajstih članov na dva od devetih. Delež ustanovitelja bi se povečal v obeh skupinah zavodov. V obrazložitvi ministrstvo poudarja, da ustanovitelji nosijo veliko odgovornost za prostorske in materialne pogoje ter delovanje zavodov, njihov vpliv na ključne odločitve pa je sorazmerno majhen. Sveti med drugim odločajo o imenovanju in razrešitvi ravnateljev s soglasjem ministra ter sprejemajo razvojne, letne delovne in finančne načrte.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je zmanjšanju števila predstavnikov zaposlenih nasprotoval že julija, ko je bil predlog v javni obravnavi. Po njegovi oceni bi sprememba povečala vpliv lokalne oziroma državne politike pri imenovanju ravnateljev in odločanju o drugih pomembnih vprašanjih. V sindikatu poudarjajo, da je ravnatelj tudi pedagoški vodja, zaposleni pa lahko najbolje presodijo strokovne in vodstvene sposobnosti kandidatov. Zato zagovarjajo njihov večji, vendar ne večinski vpliv v svetih.

Predlog ne predvideva takojšnje zamenjave že konstituiranih svetov: ti bi delo v sedanji sestavi nadaljevali do izteka mandata. Ustanovitelji bi morali ustanovitvene akte uskladiti v enem letu od uveljavitve zakona. Če bi mandat sveta potekel v tem obdobju, bi novega oblikovali po spremenjenih pravilih. Če svet ob uveljavitvi zakona še ne bi bil konstituiran, pa bi morali ne glede na že izvedene volitve ponovno izvoliti predstavnike zaposlenih, v srednjih šolah še predstavnike staršev in dijakov. Svet bi se po novem lahko konstituiral, ko bi bila imenovana oziroma izvoljena večina članov. Takšno rešitev so predlagali predstavniki ravnateljev zaradi težav, ki nastajajo, ko denimo občine svojih članov ne imenujejo pravočasno.

Novela podaljšuje še možnost dopolnilnega dela zaposlenih pri razvojnih in raziskovalnih projektih s konca leta 2029 do konca leta 2030. Gre za možnost dodatne zaposlitve do petine polnega delovnega časa, izjemoma pri istem delodajalcu. Podaljšanje naj bi omogočilo nemoteno dokončanje projektov evropske kohezijske politike.