Hrup vetrnih elektrarn (1. del)

In medias res

Evropska poslanka iz liste Slovenske demokratske stranke Zala Černilec Tomašič je Evropski komisiji poslala zahtevo za pisni odgovor o hrupu vetrnih elektrarn. Njena vprašanja v slovenščini izgledajo takole:

Vprašanje za pisni odgovor E-001519/2026

za Komisijo

Člen 144 Poslovnika

Zala Tomašič (PPE)

Zadeva: Hrup vetrnih elektrarn, infrazvok in varovanje javnega zdravja

Nedavne razprave na ravni EU, tudi v Odboru za peticije (PETI), so opozorile na regulativne vrzeli glede emisij hrupa iz vetrnih elektrarn ter njihovih potencialnih vplivov na javno zdravje in kakovost bivanja.

Komisija je priznala, da hrup vetrnih elektrarn ni posebej urejen v zakonodaji EU in da obstoječe metodologije ne zajemajo v celoti nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka.

V tem okviru:

1. Ali namerava Komisija predlagati posebna pravila ali smernice na ravni EU za hrup vetrnih elektrarn, vključno z usklajenimi metodami za merjenje, spremljanje in ocenjevanje nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka?
2. Kako bo zagotovila, da bodo prihodnje posodobitve politike EU na področju hrupa ustrezno upoštevale tehnološki razvoj ter kumulativne vplive vetrnih elektrarn na prebivalce v bližini?
3. Ali bo razmislila o uvedbi minimalnih zaščitnih standardov za prizadete prebivalce, kot so obvezne akustične študije, okrepljene presoje vplivov na zdravje ali smernice za previdnostno umeščanje novih projektov?

Vloženo: 15. 4. 2026

Prejela je tudi že pisni odgovor, ki je objavljen tudi v slovenščini:

Odgovor komisarke Jessike Roswall v imenu Evropske komisije

10. 7. 2026

Kot je navedeno v odgovoru na pisno vprašanje E-000019/2026, je direktiva o okoljskem hrupu1 še vedno glavni zakonodajni instrument EU za obravnavanje čezmerne obremenitve s hrupom. Osredotoča se na prometni hrup in hrup zaradi industrijskih dejavnosti, navedenih v Prilogi I k direktivi o industrijskih emisijah2. Toda direktiva o industrijskih emisijah ne zajema proizvodnje električne energije iz vetrnih turbin. Kljub temu so projekti vetrnih elektrarn lahko predmet presoje vplivov na okolje.3 V tem primeru je treba oceniti emisije hrupa in opredeliti ukrepe za odpravo morebitnih škodljivih učinkov.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2018 pripravila smernice4 za oblikovanje priporočil za varovanje zdravja ljudi pred izpostavljenostjo okoljskemu hrupu, ki ga povzročajo različni viri, vključno z vetrnimi turbinami. SZO je pogojno priporočila, naj zvočni hrup vetrnih turbin podnevi in ponoči ne presega stopnje 45 decibelov, da se preprečijo razdraženost in motnje spanja, zaradi pomanjkanja zadostnih znanstvenih dokazov pa ni predlagala posebnih mejnih vrednosti ali smernic v zvezi z infrazvokom.

V trenutni fazi znanstvenega razvoja in razvoja politik v zvezi s hrupom na svetovni ravni in na ravni EU je zato v ospredju še vedno odgovornost držav članic, da zagotovijo zaščito državljank in državljanov pred hrupom vetrnih turbin, in sicer tako, da po potrebi in ob upoštevanju lokalnih okoliščin opredelijo in izvršujejo posebne zahteve glede hrupa, pri katerih se lahko uporabijo mejne vrednosti, ki jih priporoča SZO.

Opombe

1. Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18. 7. 2002, str. 12).
2. Direktiva (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L, 2024/1785, 15. 7. 2024).
3. V skladu z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25. 4. 2014).
4. https://www.who.int/publications/i/item/9789289053563.