Vlada pripravlja rebalans proračuna: fiskalne zaveze za leto 2026 so presežene

Slovenijo čaka nov rebalans državnega proračuna. Vlada je sprejela izhodišča za njegovo pripravo ter začela oblikovati proračunske dokumente za leti 2027 in 2028. Na ministrstvu za finance ob tem opozarjajo, da so se v zadnjih letih obveznosti države občutno povečale in da je bila fiskalna zaveza glede rasti javnih odhodkov za leto 2026 presežena, zato bo treba sprejeti dodatne varčevalne oziroma prilagoditvene ukrepe.

Gre za prvo celovito proračunsko usklajevanje po menjavi oblasti, pri katerem nova vlada ugotavlja, da bo morala zaradi prevzetih finančnih obveznosti in spremenjenih gospodarskih okoliščin poseči v proračun ter hkrati pripraviti načrt za stabilizacijo javnih financ.

Fiskalna pravila zahtevajo popravek javnofinančne politike

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je bila pri pregledu javnofinančnih gibanj ugotovljena kršitev fiskalne zaveze glede kumulativne rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026.

To pomeni, da so načrtovani oziroma prevzeti izdatki presegli raven, ki jo Sloveniji dovoljujejo evropska fiskalna pravila. Ta so bila po reformi Pakta za stabilnost in rast ponovno zaostrena ter od držav članic zahtevajo postopno zmanjševanje primanjkljaja in nadzor nad rastjo javne porabe.

Po podatkih Evropske komisije mora Slovenija v prihodnjih letih postopoma zniževati javnofinančni primanjkljaj in ohranjati vzdržno rast izdatkov. Prav zato vlada od vseh ministrstev zahteva pripravo ukrepov, s katerimi bodo lahko prispevala k doseganju fiskalnih ciljev.

Odhodki ostajajo pri 18,4 milijarde evrov

Skupni državni proračunski odhodki za leto 2026 so določeni pri 18,4 milijarde evrov, enaka višina odhodkov pa je trenutno predvidena tudi za leto 2027.

Na prvi pogled se zdi, da država porabe ne povečuje, vendar se njena struktura pomembno spreminja. Več sredstev bo namenjenih področjem, kjer je Slovenija prevzela mednarodne obveznosti ali kjer bi lahko zamude povzročile izgubo evropskega denarja.

Največji dodatni obremenitvi predstavljata obramba in dokončanje projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Višji obrambni izdatki zaradi zavez Natu

Eden glavnih razlogov za spremembo proračunskih prioritet so višji obrambni izdatki.

Slovenija se je na vrhu zveze NATO zavezala postopnemu povečevanju obrambnih izdatkov, pri čemer mora država čim prej doseči raven 2 odstotkov bruto domačega proizvoda. Del dodatnih proračunskih sredstev bo zato namenjen posodobitvi Slovenske vojske, nakupu opreme ter izboljšanju vojaške infrastrukture.

Po ocenah obrambnih analitikov bodo prav obrambni izdatki v prihodnjih letih predstavljali eno največjih postavk rasti državne porabe.

Zaključek načrta za okrevanje zahteva dodatna sredstva

Pomemben del sprememb je povezan tudi z izvajanjem slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost.

Ker morajo biti vsi projekti, financirani iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, zaključeni že v letu 2026, je bilo treba del sredstev, ki so bila prvotno načrtovana za naslednje leto, zagotoviti že letos.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da gre predvsem za prerazporeditev časovnice financiranja, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru tvegala izgubo dela evropskih sredstev.

Evropska komisija je sicer Slovenijo v preteklih letih večkrat opozorila na zamude pri izvajanju posameznih reform in investicij iz NOO, zato želi vlada projekte zaključiti v predpisanih rokih.

Vlada želi sprostiti denar iz proračunskih skladov

Poseben poudarek rebalansa bo namenjen tudi državnim proračunskim skladom. Ministrstva bodo morala pripraviti podrobno analizo njihove učinkovitosti ter preveriti, koliko denarja ostaja neporabljenega.

Če sredstva niso vezana na konkretne projekte oziroma se ne porabljajo v predvidenem obsegu, bo vlada pripravila spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile njihov prenos nazaj v državni proračun.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi takšna prerazporeditev lahko prispevala k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in zmanjšala potrebo po dodatnem zadolževanju države.

Leta 2027 več denarja predvsem za kohezijske projekte

Čeprav skupni odhodki za leto 2027 ostajajo pri 18,4 milijarde evrov, bo njihova razporeditev nekoliko drugačna kot v trenutno veljavnem proračunu.

Vlada predvideva približno 309 milijonov evrov več sredstev, namenjenih predvsem izvajanju evropske kohezijske politike. Po oceni ministrstva za finance so bila sredstva za evropske projekte v dosedanjih proračunskih načrtih podcenjena, zato jih bo treba povečati.

Uspešno črpanje evropskih sredstev je eden ključnih razvojnih ciljev države, saj lahko pomembno razbremeni domače javne finance.

Leta 2028 že več kot 19 milijard evrov odhodkov

Po osnutku proračunskega memoranduma bodo skupni državni odhodki leta 2028 dosegli približno 19,1 milijarde evrov.

Vlada načrtuje, da bo predlog rebalansa proračuna za leto 2026 sprejela konec avgusta, predloga proračunov za leti 2027 in 2028 pa do konca septembra.

Javne finance pod vse večjim pritiskom

Slovenija se v prihodnjih letih sooča z več hkratnimi finančnimi obveznostmi. Poleg višjih obrambnih izdatkov javne finance obremenjujejo še stroški pokojninskega sistema, zdravstvene blagajne, izvajanja evropskih projektov ter posledice inflacije in višjih stroškov financiranja.

Po podatkih ministrstva za finance je državni proračun v prvi polovici leta ustvaril občuten primanjkljaj, javnofinančni odhodki pa ostajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Fiskalni svet je v svojih zadnjih ocenah večkrat opozoril, da mora država zagotoviti bolj realistično načrtovanje porabe in omejiti sprejemanje novih trajnih izdatkov brez ustreznih virov financiranja.

Prav zato bo prihajajoči rebalans predstavljal enega ključnih dokumentov za stabilizacijo javnih financ. Hkrati bo pokazal, v kolikšni meri bo novi vladi uspelo uskladiti spoštovanje evropskih fiskalnih pravil z nadaljnjim financiranjem razvojnih projektov in izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti države.