Kajzer o novi smeri diplomacije: »Nismo nikogaršnji advokati«; Von der Leyenova: »Izrael ima pravico do samoobrambe«

Slovenska zunanja politika ne sme temeljiti na hipnih ali čustvenih odločitvah, temveč na premisleku, pragmatizmu in interesih države. Tako je minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko opisal smer slovenske diplomacije v prvih sto dneh nove vlade. Med ključnimi poudarki je izpostavil varnost, tesnejše odnose s sosedami, vrnitev Slovenije v srednjeevropski prostor in ponovno vzpostavljanje dialoga z Izraelom. Nekaj ur prej je o Bližnjem vzhodu v letnem nagovoru v Evropskem parlamentu govorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obsodila je trpljenje v Gazi, nasilje naseljencev na Zahodnem bregu in projekt E1, toda v istem delu govora jasno poudarila tudi, da Evropa podpira pravico Izraela do samoobrambe.

Tone Kajzer je poslancem že uvodoma pojasnil, da želi diplomacijo voditi predvsem skozi premislek in dialog. »Zunanja politika ni stvar hipnih odločitev. Niti diplomacija ni stvar čustvenih odločitev, ampak je stvar premisleka,« je dejal. Ministrstvo mora biti po njegovih besedah verodostojno in hkrati pragmatično, pri vsaki odločitvi pa mora prvenstveno slediti slovenskemu zunanjepolitičnemu interesu. Pri tem je opozoril tudi na težke izraze, ki se pojavljajo v političnih razpravah o Bližnjem vzhodu. Beseda genocid se po njegovi oceni uporablja preveč lahkotno. O tem, ali določena dejanja pravno pomenijo genocid, je poudaril Kajzer, ne odločajo posamezne vlade ali politiki, ampak pristojna mednarodna sodišča. Zanj je bistvena naloga diplomacije iskanje poti do rešitve: »Na koncu je rešitev tista, ki jo mora diplomacija zagotoviti v obliki kompromisa.« To po njegovih besedah velja tako za izraelsko-palestinski konflikt kot za druge vojne in krize.

Varnost v ospredju, Kajzer kritičen do poudarkov prejšnje vlade

Varnost je Kajzer uvrstil med prve tri zunanjepolitične prioritete nove vlade. Ob vojni v Ukrajini, incidentih z brezpilotnimi letalniki in drugih dogodkih na vzhodu Evrope je ocenil, da mora klasično vprašanje varnosti ponovno v središče slovenske zunanje politike. Prav tu je potegnil tudi eno jasnejših ločnic do obdobja svoje predhodnice Tanje Fajon, ki je MZEZ vodila do junija letos. Primopredajo poslov med Fajonovo in Kajzerjem so na ministrstvu zaključili 9. junija. »Meni je žal, da je v bistvu ta varnost nekako izpadla iz prioritet prejšnje vlade. Morda je bil ta namen, ampak delovalo se je povsem na drugih področjih,« je povedal. Dodal je, da ne zanika, da je prejšnja vlada obravnavala določene vidike tako imenovane mehke varnosti, vendar po njegovi oceni sedanje razmere zahtevajo večji poudarek na obrambi, odpornosti države in dejanskih varnostnih zmogljivostih.

Kajzer je ob tem napovedal, da po današnji seji skupaj z obrambnim ministrom odhaja v Kijev. Obisk so po njegovih besedah usklajevali dalj časa. Njegov del pogovorov naj bi bil osredotočen predvsem na prihodnjo obnovo Ukrajine in možnosti za vključitev slovenskega gospodarstva, pa tudi na humanitarno pomoč. V Kijevu je napovedal tudi srečanje s predstavnikom tamkajšnje pisarne Svetovnega programa za hrano. Ob podpori Ukrajini je Rusko federacijo pod sedanjim vodstvom označil za največjo grožnjo miru in varnosti v Evropi. Ob tem je poudaril, da pri verodostojnosti Slovenije znotraj zveze Nato ne gre le za vprašanje odstotkov obrambnih izdatkov, temveč predvsem za to, kakšne lastne zmogljivosti ima država za zagotavljanje svoje varnosti.

»Slovenijo vračamo v Srednjo Evropo«

Druga večja usmeritev nove zunanje politike je po Kajzerjevih besedah Srednja Evropa. »Slovenijo vračamo v Srednjo Evropo,« je dejal in ocenil, da je Slovenija v zadnjem desetletju na ta prostor nekoliko pozabila. Po njegovem se mora država ponovno tesneje povezovati z državami v neposrednem geografskem in gospodarskem okolju. Cilj je, kot je povedal, geopolitično močna in gospodarsko konkurenčna Evropska unija z jasno vizijo in identiteto, znotraj katere pa države ohranjajo možnost zastopanja lastnih interesov. »Slovenija je suverena država in pri vseh teh odločitvah, ki se sprejemajo na dnevni ravni, sledimo našim interesom,« je dejal. Če Slovenija pri kakšni odločitvi ne poda soglasja, ima po njegovih besedah za to svoj razlog.

V ospredju so zato tudi odnosi z neposrednimi sosedami. Kajzer se je že srečal s hrvaškim in italijanskim zunanjim ministrom, potekajo pa pogovori tudi z avstrijsko stranjo. Ob zunanjepolitičnih vprašanjih je poudaril še prehransko, energetsko, digitalno in prometno povezanost, ki jo razume kot del širšega nacionalnega interesa. Kot konkreten primer takšnega pristopa je Kajzer izpostavil odnose z Italijo.

Vesel sem, da smo današnji dan namenili krepitvi vezi med Slovenijo in Italijo.V Novi Gorici in Gorici smo potrdili, da dobri sosedski odnosi, podpora narodnima skupnostma in odprt dialog ostajajo v središču našega sodelovanja.Gradimo na tem, kar nas povezuje. 🇸🇮🤝🇮🇹 pic.twitter.com/7WMhIk2CCR

— Tone Kajzer (@TKajzer) September 15, 2026

V torek se je v Novi Gorici sestal z italijanskim zunanjim ministrom in podpredsednikom vlade Antoniom Tajanijem. Pred srečanjem se je pogovarjal tudi s predstavniki slovenske narodne manjšine v Italiji, nato pa njihova odprta vprašanja prenesel italijanskemu kolegu. Uradno sta bila v ospredju krepitev odnosov, položaj obeh narodnih skupnosti, gospodarsko sodelovanje, Severni Jadran in aktualna evropska vprašanja. Kajzer je poslancem povedal, da sta govorila o sistemskem položaju slovenske manjšine, financiranju, delovanju paritetnega medvladnega odbora in medsebojnem priznavanju diplom. Prav slednje je po njegovih besedah pomembno za mlade iz slovenske skupnosti v Italiji, ki študirajo v Sloveniji in se ob vrnitvi srečujejo s težavami pri priznavanju izobrazbe. Tajani naj bi bil po Kajzerjevih besedah odprt za iskanje rešitve, slovenski minister pa je omenil tudi ureditev, ki jo poznajo na Južnem Tirolskem.

Pomembna tema je bil tudi začasni nadzor na slovensko-italijanski meji. Kajzer je poudaril, da Slovenija razume italijansko skrb zaradi nezakonitih migracij, hkrati pa si želi učinkovitejšega modela, ki bi zmanjšal ovire na notranji schengenski meji. Po njegovih besedah naj bi se strani pogovarjali o možnosti podobnega sistema nadzora, kot ga Italija uporablja na meji s Francijo. To je Kajzer ocenil kot znak krepitve medsebojnega zaupanja. Ob političnih vprašanjih je izpostavil tudi gospodarstvo. Italija je za Slovenijo eden ključnih gospodarskih partnerjev, Kajzer pa želi odnose dodatno povezati s poslovnim sodelovanjem in gospodarsko diplomacijo. Tudi v uradnem sporočilu po srečanju je poudaril, da želi odprta vprašanja obravnavati neposredno, hkrati pa iskati konkretne rezultate za ljudi in gospodarstvo obeh držav.

Vesel sem današnjega srečanja z ministrom @Antonio_Tajani.

🇸🇮🇮🇹 Odnosi med Slovenijo in Italijo temeljijo na zaupanju, dobrem sosedstvu in zelo konkretnem sodelovanju – dvostransko, v #EU in #NATO ter https://t.co/YRJ7rl7rAAši državi povezujejo tesno gospodarsko sodelovanje,… pic.twitter.com/ETsjk81TYA

— Tone Kajzer (@TKajzer) September 15, 2026

Tone Kajzer: »Nismo nikogaršnji advokati«

Velik del današnje politične razprave se je znova vrtel okoli Izraela. Kajzer je med dosežki prvih sto dni omenil »normalizacijo oziroma ponovno komunikacijo z Izraelom«.

Prejšnji teden je v Ljubljani gostil izraelskega zunanjega ministra Gideona Sa'ara, kar je bil prvi obisk izraelskega zunanjega ministra na tej ravni v Sloveniji po 16 letih. Ministra sta podpisala tudi program sodelovanja na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, mladine in športa za obdobje 2026–2030. Kajzer je ob tem poudaril, da ponovna vzpostavitev dialoga ne pomeni nekritičnega odnosa do izraelske politike. »Slovenska zunanja politika ni nekritična do Izraela. Jaz sem tukaj gostil izraelskega zunanjega ministra in lahko sem z njim govoril na štiri oči,« je dejal. Slovenija mora po njegovih besedah tudi pri najbolj občutljivih vprašanjih izhajati iz svojih interesov in ohranjati možnost neposrednega pogovora.

Še bolj neposreden je bil pri razlagi tega, čigave interese mora zastopati slovenska diplomacija. Sa'aru je, kot je povedal, pojasnil, »da delamo za Slovenijo, da nismo nikogaršnji advokati in da na prvo mesto postavljamo interese Slovenije«. Obenem je poudaril, da to ne pomeni odmika od načela spoštovanja mednarodnega prava. Kajzer zato zagovarja dialog in tako imenovano tiho diplomacijo. »Diplomacija je umetnost možnega,« je dejal in spomnil, da se tudi prijateljske države med seboj ne strinjajo vedno.

Odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani razume predvsem kot »ponudbo dialoga, ki ga ne smemo vnaprej zavračati«. Če bi Izrael Slovenijo jemal kot popolnoma samoumevno, je ocenil, se verjetno ne bi odločil za odprtje rezidenčnega veleposlaništva. Tudi ob obisku Sa'ara je Kajzer javno poudaril željo po odprtem, rednem in vsebinskem političnem dialogu ter krepitvi sodelovanja na področjih skupnega interesa.

Spor zaradi izjave EU in Kajzerjevo sklicevanje na prakso pod Fajonovo

Prav vprašanje Izraela je bilo povod tudi za današnje nadaljevanje spora o tem, kdo in na kakšni podlagi odloča o podpori posameznim zunanjepolitičnim izjavam Evropske unije. Kajzer je zavrnil razlago, da bi moralo zunanje ministrstvo pred vsako takšno odločitvijo pridobiti predhodno soglasje državnega zbora. Po pravnem stališču, ki ga je predstavil poslancem, DZ določa splošne usmeritve zunanje politike, konkretno in tekoče izvajanje pa je v pristojnosti vlade oziroma ministrstva.

Pri tem se ni skliceval le na zakonodajo, ampak tudi na prakso prejšnje vlade in obdobje njegove predhodnice Tanje Fajon. Poslancem je začel naštevati izjave EU, do katerih se je Slovenija opredeljevala v prejšnjem mandatu – med drugim o Kosovu, Belorusiji, Izraelu in Palestini, Siriji, Iranu, Libanonu in Jordaniji. Njegov argument je bil, da tudi takrat pri vsaki posamezni izjavi ni bilo predhodnega potrjevanja v državnem zboru. »In tako se je delovalo tudi v času prejšnje vlade,« je poudaril.

Na tem področju je tako Kajzer pravzaprav poudarjal kontinuiteto s prakso pod Fajonovo, medtem ko je pri vsebinskih prioritetah, predvsem pri varnosti, opozoril na drugačne poudarke novega vodstva ministrstva. Ko je junija prevzel posle od Fajonove, je sicer že napovedal pragmatično in verodostojno zunanjo politiko, osredotočeno na varnost, stabilnost, gospodarsko diplomacijo, sosede in partnerje v Srednji Evropi. 

Von der Leyen: kritika Izraela, a tudi jasna pravica do samoobrambe

Medtem ko je Kajzer v Ljubljani zagovarjal dialog in slovenski nacionalni interes, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu predstavila letošnji nagovor o stanju Unije. V njem je del govora namenila tudi Izraelu in Palestincem. »Globoko trpljenje v Gazi in nenadzorovano nasilje naseljencev na Zahodnem bregu sta močno prizadela Evropejce,« je dejala.

Odločitev izraelske vlade za nadaljevanje projekta naselbin E1 je označila za nesprejemljivo. Obenem je priznala, da državam članicam ni uspelo oblikovati potrebne večine za enoten evropski odgovor. »Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti poteka dogodkov,« je opozorila. Toda njeno sporočilo ni ostalo zgolj pri kritikah izraelske politike. »Evropa podpira pravico Izraela do samoobrambe, palestinsko ljudstvo pa ima enako pravico živeti v varnosti in dostojanstvu,« je poudarila. Dodala je, da mora Evropa ohranjati možnost rešitve dveh držav.

Von der Leyenova je izpostavila tudi evropsko pomoč Palestincem. Po njenih besedah je Evropa prek skupine donatorjev za Palestino in pobude Team Gaza povezala 65 delegacij, skupno pa je bilo obljubljenih skoraj milijardo evrov za obnovo Gaze in podporo moderni Palestinski oblasti.

Europe needs its own playbook to counter hybrid attacks.

An Emergency Security Protocol.

When triggered by one Member State, all Member States would coordinate a European response.

We will also set out our ideas to make a European Security Council a reality.

With partners… pic.twitter.com/JteRn0raZm

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 16, 2026

Lani konkretne sankcije, letos drugačen poudarek

Von der Leyenova je v današnjem govoru spomnila, da je že lani pozvala Evropo k ukrepanju in predlagala več konkretnih ukrepov. Primerjava obeh govorov pokaže, da je bil njen nastop septembra 2025 glede ukrepov proti Izraelu precej bolj konkreten. Takrat je Evropska komisija napovedala zamrznitev dvostranske podpore Izraelu z izjemo sodelovanja z izraelsko civilno družbo in Jadom Vašemom, predlog sankcij proti ekstremističnim ministrom in nasilnim naseljencem ter delno začasno prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom na trgovinskem področju.

Von der Leyenova je napovedala tudi ustanovitev skupine donatorjev za Palestino z namenskim instrumentom za obnovo Gaze. Tudi lanski nastop sicer ni pomenil enostranske podpore Palestincem. Von der Leyenova se je označila za dolgoletno prijateljico izraelskega ljudstva, napad Hamasa 7. oktobra označila za grozljiv ter poudarila, da za Hamas ne sme biti prostora niti v sedanjosti niti v prihodnosti. Letos novega svežnja sankcij v delu govora o Bližnjem vzhodu ni napovedala. Ostala je kritična do projekta E1, nasilja naseljencev in trpljenja v Gazi, vendar je večji poudarek namenila razdeljenosti Evropske unije, humanitarni pomoči, rešitvi dveh držav in pravici Izraela do samoobrambe.