Ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa: Kombinacija odprtosti v svet in vezi z domovino je najbolj dragocena

Svetovni slovenski kongres (SSK) in slovenska država sta neločljivo povezana. Nastala sta v istem času, v zadnjih junijskih dneh leta 1991. Pomembno vlogo je kongres imel ob osamosvajanju, saj je pripomogel k mednarodnemu priznanju, in jo ima še danes, ko povezuje rojake po svetu tako v strokovnem kot osebnem pogledu. Kot je na današnji slovesnosti poudaril osrednji govornik Jadran Lenarčič, je kombinacija odprtosti v svet in vezi z domovino od vsega najbolj dragocena.

Današnjo slovesnost je s slovensko himno in himno kongresa – pesmijo Slovenec sem – odprl v Argentini rojeni operni pevec Marcos Fink.

Zbrane pa je uvodoma pozdravil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Med drugim je spomnil, da je prav dejavnost kongresa oziroma pol milijona Slovenk in Slovencev po svetu, od gospodarstvenikov do politično aktivnih, uglednih Slovencev pomembno pripomogla k mednarodnemu priznanju Slovenije kot samostojne države.

SSK smo potrebovali leta 1991, potrebujemo ga tudi danes

Pleskovič je posebej ponosen na številne mednarodne konference, ki so se v 35 letih zvrstile pod okriljem interesa in na katerih so svoja znanja in izkušnje strnili gospodarstveniki, znanstveniki, zdravniki in druge stroke. Takšna in podobna srečanja še danes združujejo znanja in na ta način tudi rešujejo podjetja. Zato pol milijona Slovencev, razseljenih po svetu, potrebujemo še danes, je prepričan Pleskovič.

S kongresom je neločljivo povezano celo vodstvo ministrstva za zunanje zadeve, je dodal državni sekretar na ministrstvu Stanislav Raščan, ki je obudil spomin na nastanek SSK leta 1991. Posebej pa je tudi spomnil, da je bila največja proslava izven slovenskih meja, na kateri so se Slovenci razveselili zgodovinskega trenutka, leta 1991 v Torontu, kjer se je zbralo kar 2000 Slovencev.

SSK in Slovenija neločljivo povezana

Slovenska država in SSK praznujeta z roko v roki. Zgodovinsko sta tako prepletena, da ju skoraj ni mogoče misliti ločeno, pa je dejala državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Le dva dneva po razglasitvi samostojnosti so se rojaki z vseh celin povezali v želji, da bi Sloveniji pomagali pri njenem razvoju in vsestranskem razcvetu. Ponudili so svoje znanje, izkušnje, povezave, da bi slovenska država lahko zadihala s polnimi pljuči, je spomnila državna sekretarka

Danes se po njenih besedah s hvaležnostjo spominjamo tistega časa, pa tudi poznejših let, ko je kongres na številnih konferencah ohranjal medsebojne stike med rojaki tako na strokovni kot osebni ravni. Helena Jaklitsch je izrazila željo, da bi SSK tudi v prihodnje ostal pomemben povezovalni člen, ki bo gradil mostove med domovino in rojaki po svetu. »Vaše poslanstvo bo ostalo živo, vse dokler bo živel slovenski rod,« je ponazorila.

Prebojne rezultate prinesejo nore ideje

Slovenci sodimo v majhno skupino narodov, ki imajo tako svojo umetnost kot svojo znanost, je dodal znanstvenik in dolgoletni direktor Inštituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. »V svetovni umetnosti in znanosti puščamo svojo sled,« je dejal, a opozoril, da se tega premalo zavedamo. Zato je povezovanje s svetom, še posebej z rojaki po svetu, toliko pomembnejše.

Dejstvo, da je Slovenija v zemljepisnem pogledu majhna, ima svojo prednost. Kot je nanizal Lenarčič, imajo najvišjo dodano vrednost majhni narodi, kot so Irci, Danci in Norvežani. A za izdelek z visoko dodano vrednostjo je potrebna drzna ideja. »Prebojne rezultate prinesejo nore ideje in tudi nore napake,« je povedal znanstvenik.

Spomnil je na čas nastanka SSK in poudaril, da so bili to trenutki, ko smo bili Slovenci senzibilni, ko gre za narodno pripadnost, in smo se zavedali pomena sodelovanja in sožitja ne glede na politično pripadnost. Ko nekdo odide na tuje, hitro ugotovi, da so domači politični nesporazumi bolj ali manj prazni, stiki z rojaki pa toliko pomembnejši, je še povedal govornik in izrekel osebno priznanje kongresu in njegovim podpornikom.

Karantanija

Ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa je izpod peres uglednih slovenskih akademikov in javnih intelektualcev izšla tudi monografija z naslovom Svetovni slovenski kongres 1991-2026-2061 … in dokler bo živel slovenski rod. Publikacija celovito analizira njegovo zgodovino in družbeni pomen, prinaša pa tudi 100 kratkih biografskih portretov pomembnih slovenskih osebnosti, ki so bile aktivne v Kongresu.

Predgovor k zborniku je napisala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila povezovalno vlogo kongresa, ki jo ta ohranja še danes. Današnje slovesnosti se je udeležil njen soprog Aleš Musar, ki združevalno vlogo SSK vidi ne le v tem, da pripelje Slovenke in Slovence v Slovenijo, pač pa tudi v tem, da pove, kaj smo Slovenke in Slovenci dali svetu. »En znanstvenik ali en umetnik lahko prispeva v zakladnico več kot ene nacije. Srce pa je eno, slovensko,« je poudaril Aleš Musar.

Naslovnico zbornika krasi slika Karantanija akademske slikarke Marjetke Dolinar. Kompozicija za slovensko zgodovino značilnih elementov je zasnovana kot močna simbolna celota, ki predstavlja temelj narodne identitete. Kot monumentalna in osrednja podoba izstopa knežji kamen, ki je hkrati prepoznavni simbol Svetovnega slovenskega kongresa in tudi zgodovinski kraj ustoličevanja koroških vojvod.

Za enotno narodno skupnost

Svetovni slovenski kongres je društvo, ki je bilo ustanovljeno ob osamosvojitvi Slovenije konec junija 1991 in je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal vse Slovence v času osamosvajanja Slovenije in njenega mednarodnega priznanja, beremo na spletni strani SSK.

Kongres se zavzema za vključevanje Slovencev v slovenski prostor; naj to pomeni preselitev, sodelovanje ali zgolj zanimanje za Slovenijo. SSK je aktivno sodeloval pri oblikovanju in sprejemanju zakona o Slovencih po svetu ter izboljšavi volilne zakonodaje, namenjene našim rojakom.

Naloga društva je vzpostavitev plodnega odnosa med Slovenci in matično domovino, navezovanje stikov, novih vezi vzajemnosti in sodelovanja ter iskanja in vrednotenja skupnih interesov. Kongres želi doseči, da bi se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutili kot enotna narodna skupnost.