Tone Rode: Slovenija bolj naklonjena priseljencem iz nekdanje Jugoslavije kot Slovencem po svetu
Demografija bi nedvomno morala biti ena od prednostnih nalog tako aktualne kot prihodnjih slovenskih vlad. Pri tem ne gre več zgolj za vprašanje vzdržnosti pokojninskega sistema, temveč tudi za dolgoročni demografski obstoj slovenskega naroda. Državni svetnik Marko Staroveški je denimo opozoril, da bi Slovenci ob nadaljevanju sedanjih demografskih trendov lahko čez 200 let izumrli. Slovenija se namreč že vrsto let sooča z negativnim naravnim prirastom: število umrlih presega število rojenih, prebivalstvo pa se kljub temu povečuje predvsem zaradi priseljevanja.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve si je med pomembne naloge zastavilo tudi spopadanje z neugodnimi demografskimi trendi. Med možnimi pristopi je tudi spodbujanje Slovencev in njihovih potomcev, ki živijo v tujini, k vrnitvi v domovino prednikov, denimo iz Argentine. Gre za ljudi, ki pogosto poznajo slovenski jezik in kulturo, obenem pa so se v državah, kjer živijo, uveljavili na različnih področjih.
Vračanje rojakov kot priložnost za demografsko obnovo
Vračanje Slovencev iz tujine bi namreč lahko pomenilo več kot zgolj prispevek k izboljšanju demografske slike. Pri spodbujanju vračanja rojakov pa se lahko zgledujemo tudi po dobrih praksah Hrvaške.
Država bi s tem pridobila tudi izobražene, podjetne in mednarodno povezane posameznike, ki že poznajo slovenski jezik in kulturno okolje.
Ali rojake v tujini in njihove potrebe dovolj dobro poznamo?
Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali je v Sloveniji dovolj politične volje in predvsem razumevanja potreb slovenskih izseljencev in zdomcev, da bi jih lahko prepričali o vrnitvi. Kako dobro sploh poznamo njihova pričakovanja in ovire, s katerimi bi se srečali ob preselitvi v Slovenijo?
Za osvetlitev tega vprašanja smo za komentar prosili Toneta Rodeta, argentinskega Slovenca, pesnika, intelektualca in direktorja Družine. Rodil se je leta 1969 v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki sta po drugi svetovni vojni zapustila Kamnik. Tako ima kamniške korenine, od leta 2009 pa živi v domovini svojih prednikov. Po izobrazbi je inženir kemije, študiral pa je tudi jezike in filozofijo. Bil je tudi odgovorni urednik revije Mladinska vez.
Direktor Družine Tone Rode o slovenski diaspori in vračanju v domovino
»Po premisleku menim, da nimam kaj dosti povedati, kar bi bilo danes relevantno. Vseeno pa delim nekaj misli. Z ženo sva pred 17 leti prišla v Slovenijo s petimi otroki, starimi od 2 do 14 let, in psom. Preselili smo se z lastnimi sredstvi, brez podpor, pomoči ali subvencij. Časi pa so danes popolnoma drugačni.
O tej pomembni temi bi zato morali spregovoriti naši ljudje, ki so še v izseljenstvu (morda bi bilo smiselno pisati na društvo Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu), ali pa kdo, ki se je v Slovenijo preselil pred kratkim. Po nekaterih statistikah naj bi v Sloveniji trenutno živelo približno 250 do 300 slovenskih družin iz Argentine, ki so se po osamosvojitvi in demokratizaciji preselile v Slovenijo.
Po nekaterih statistikah naj bi v Sloveniji trenutno živelo približno 250 do 300 slovenskih družin iz Argentine, ki so se po osamosvojitvi in demokratizaciji preselile v Slovenijo.
Temu je treba dodati še mnogo posameznikov, predvsem mladih, ki se odločajo, da bi izkusili življenje v Sloveniji. Teh je vsako leto nekaj. Množično, sistematično spodbujanje Slovencev iz tujine in njihovih potomcev je projekt, ki je bil smiseln v prvih desetih letih po osamosvojitvi in demokratizaciji. Osebno menim, da je za to zdaj verjetno že prepozno.
Vseeno pa mislim, da bi morala Slovenija že iz načelnih razlogov izkazovati naklonjenost Slovencem po narodnosti tudi v praksi, in sicer s poenostavljanjem formalnosti, morda z davčnimi olajšavami, predvsem pa s prijaznostjo in sistemsko naklonjenostjo.
Žal pa se zdi, da je država Slovenija bolj naklonjena priseljencem iz držav nekdanje Jugoslavije kot pa svojim ljudem v tujini. To je bila vsekakor strategija v prvih desetletjih slovenske države. To se še danes kaže na primer pri privilegijih, ki jih imajo študenti iz držav nekdanje Jugoslavije na slovenskih univerzah.
Tudi ko v Slovenijo pridejo v tujini izšolani slovenski strokovnjaki in profesionalci, ki slovenskih davkoplačevalcev niso stali niti evra, se nemalokrat vrstijo težave pri uveljavljanju pridobljenih znanj in izobrazbe. Pri tem se kaže togost in neprilagodljivost, značilni za našo državno upravo.
Slovenci v tujini so v glavnem ljudje, ki so uveljavljeni v državah, kjer prebivajo.
Slovenci v tujini so v glavnem ljudje, ki so uveljavljeni v državah, kjer prebivajo. To največkrat niso socialni primeri, ki bi potrebovali pomoč, temveč profesionalci, obrtniki in podjetniki. To so svobodni in avtonomni posamezniki, ki bi morali marsikaj zapustiti, da bi se odločili za preselitev. Zato jim bo treba prisluhniti in premisliti, kakšni pogoji bi jim pomagali pri odločitvi za selitev.
Slovenci po svetu so danes pomembni ambasadorji Slovenije na kulturnem, gospodarskem in tudi političnem področju. Prav tako so lahko pomembna »tipala«, ki Sloveniji lahko pomagajo pri boljšem razumevanju sveta ter pri pridobivanju novih znanj, idej, poslovnih in drugih priložnosti. Tudi to je pomembna vloga naših izseljencev, ki pomeni veliko konkurenčno prednost. Da pa se to zgodi, mora biti Slovenija pripravljena prisluhniti, z radovednimi očmi in odprtimi ušesi.«
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.