Sveta maša za 26 slovenskih mučencev

Vir: donbosko.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Sklop tridesetih svetih maš za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, se bo na prvi julijski petek (3. julij) nadaljeval s sv. mašo za vse slovenske mučence. Poleg 26 kandidatov, za katere so bogoslužja v minulih mesecih potekala v okviru pobude Vseposvojitev, je sicer med Slovenci še več mučencev, ki so se žrtvovali za vero in za katere poteka postopek beatifikacije.

Somaševanje bo v petek, 3. julija, ob 19.00, vodil frančiškan Miran Špelič, s pesmijo bo bogoslužje pospremila dekliška vokalna skupina Žeklice s Tromostovja pod umetniškim vodstvom Mihe Zupanca Kovača. To bo osemindvajseta od tridesetih svetih maš, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in se na trideset zaporednih prvih petkov darujejo za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Svetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin.

13 postopkov za 67 svetniških kandidatov

Kot lahko beremo na straneh Katoliške cerkve, je v Sloveniji trenutno odprtih 13 postopkov za razglasitev blaženih oz. svetnikov za skupaj 67 kandidatov. Po Cerkvenem nauku je posameznik razglašen za mučenca, kadar je dokazano, da je bil ubit iz sovraštva do vere ali zaradi krščanske kreposti oziroma ravnanja, ki neposredno izhaja iz vere.

Po nauku Katoliške cerkve je nekdo razglašen za mučenca, kadar je dokazano, da je bil ubit iz sovraštva do vere (odium fidei) in je smrt prostovoljno sprejel, ni pa je iskal. Blaženi mučenec postane, ko je uradno razglašen za blaženega, sveti mučenec pa takrat, ko je tudi kanoniziran, torej razglašen za svetnika. Za beatifikacijo mučenca dokaz o čudežu ni potreben, saj je najvišje pričevanje vere že mučeništvo samo. Za poznejšo kanonizacijo pa je praviloma potreben čudež po njegovi priprošnji.

Med mučenci tudi blaženi Grozde in drinske mučenke

Tako je Cerkev uradno priznala, da je mučeniške smrti umrl blaženi Lojze Grozde. Marca leta 2010 je tedanji papež Benedikt XVI. odobril izjavo o priznanju njegovega mučeništva, še isto leto je bil na slovenskem evharističnem kongresu Lojze Grozde razglašen za blaženega.

Alojzi Grozde kot študent. Vir: Wikipedija

Poleg Grozdeta so blažene mučenke že postale drinske mučenke, med njimi Slovenki s. Marija Krizina Bojanc in Marija Antonia Fabjan. Med Drinskimi mučenkami so še Hrvatica s. Marija Jula Ivanišević, s. Marija Bernadeta Banja, madžarskega rodu, in starejša s. Marija Berchmana Leidenix iz Avstrije. Za blažene so bile razglašene septembra 2011 v Sarajevu.

Za 26 kandidatov poteka zbiranje in presoja dokazov

V prispevkih na Domovini smo že osvetlili življenjske poti 26-ih mučencev, žrtev komunističnega nasilja, za katere so v minulih mesecih pripravili sv. maše za beatifikacijo v okviru pobude Vseposvojitev. Postulator zanje je p. dr. Metod Benedik, Kandidati so zato še vedno obravnavani kot svetniški kandidati oziroma Božji služabniki, za katere poteka zbiranje in presoja dokazov.

To so duhovnik Lambert Ehrlich, bogoslovec Alojzij Breznik, duhovnik Franc Cvar, učiteljica in organistka Anica Drobnič, cistercijan p. Placid Grebenc, duhovnik Srečko Huth, duhovnik Franc Kek, duhovnik Janko Komljanec, duhovnik Franc Kramarič, duhovnik Franc Nahtigal, učiteljica Marica Nartnik, učiteljica Ivanka Novak-Škrabec, duhovnik Valentin Oblak, duhovnik Jakob Omahna, dijak učiteljišča Janez Pavčič, Marijina sestra Antonija Premrov, križnik p. Ivan Anton Salmič, laik Lenart Velikonja, laik Anton Murgelj, laik Alojzij Murgelj, študent Jaroslav Kikelj, duhovnik Matej Krof, duhovnik Ignacij Nadrah, bogoslovec Bernard Štuhec, bogoslovec Emil Kete in učiteljica Veronika Lestan.

Predhodni postopek za beatifikacijo poteka tudi za primorskega duhovnika Filipa Terčelja. Kot so pred meseci za Domovino pojasnili na koprski škofiji, pa je potek preliminarne faze počasen, saj da najbolj manjka organizirani promotor njegovega svetništva.

Duhovnik Filip Terčelj je bil rojen leta 1892, umorjen pa 7. januarja 1946. Foto: Wikipedia

Halasov primer že predan pristojni kongregaciji

Poleg naštetih Cerkev od mučeniških kandidatov vodi tudi postopek za Danijela Halasa. Leta 1908 rojeni Halas je bil duhovnik v Veliki Polani. Po sestanku partizanskih aktivistov v začetku leta 1945, na katerem je znan aktivist zahteval njegovo smrt, so ga neznanci surovo umorili 16. marca tega leta. Škofijski postopek v primeru Halasa se je končal leta 2014 in dokumentacija je bila predana Kongregaciji za zadeve svetnikov.

Preostali slovenski svetniški kandidati, za katere Cerkev vodi postopek, so še duhovnik Alojzij Kozar, mistikinja Magdalena Gornik, duhovnik Anton Strle, ljubljanski škof Anton Vovk, učiteljica glasbe in mistikinja Cvetana Priol, blaženi Anton Martin Slomšek, misijonar Friderik Irenej Baraga, blaženi Alojzij Grozde, lazarist Janez Frančišek Gnidovec, p. Vendelin Vošnjak, misijonar Andrej Majcen, p. Aleks (Aleš) Benigar, duhovnik Jakob Ukmar in božji služabnik Anton Mahnič, še lahko beremo na straneh Katoliške cerkve.

Vir: magdalenagornik.com
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike