Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
Vlada je obravnavala in sprejela sklep, s katerim se bosta Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ponovno razdelila v dva ločena javna zavoda. Vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc napovedala že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom; v ponovni ustanovitvi muzeja ministrica vidi svojevrstno darilo ob prihajajočem dnevu državnosti. Po mnenju nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Jožeta Dežmana je samostojen muzej osamosvojitve pomemben tudi zato, ker Slovenija v resnici še vedno nima ustanove, ki bi se sistematično ukvarjala s tem obdobjem.
Nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko je leta 2022 Muzej slovenske osamosvojitve združila z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod z novim vodstvom in novim imenom: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Muzej slovenske osamosvojitve je vlada Janeza Janše predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021.
Muzej je bil ustanovljen s ciljem, da bi na enem mestu zbiral premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Kritiki so zatrjevali, da se s tematikami slovenske osamosvojitve že ukvarjajo obstoječe muzejske institucije – obnova nekdanje vojašnice na Poljanski cesti, kjer naj bi imela prostore Muzej slovenske osamosvojitve in Arhiv RS, se je nadaljevala, vendar je ministrstvo v času mandata Roberta Goloba odločilo, da bo prostore namenilo zgolj Arhivu. Muzej slovenske osamosvojitve je bil, kot je dejala ministrica, narejen brez zbirke, prostorov, resnega razmisleka in javne razprave.
Dežman je pozdravil ponovno ustanovitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve
Po mnenju nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Jožeta Dežmana je samostojen muzej osamosvojitve pomemben tudi zato, ker Slovenija v resnici še vedno nima ustanove, ki bi se sistematično ukvarjala s tem obdobjem. Ponovno je spomnil na stalno razstavo o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki je bila leta 2007 postavljena na Ljubljanskem gradu. »Bila je narejena v dogovoru z ministrstvi za obrambo, za notranje zadeve in za kulturo. Bila je zelo lepa razstava, župan Zoran Janković pa jo je v enem dnevu zaprl,« je dejal in dodal, da takrat nihče ni zanikal, da se je to zgodilo, ker naj bi Milan Kučan v projekciji izgovoril napačen stavek.
Po njegovem mnenju imamo opravka s krajo osamosvojitve, z uničevanjem demokracije – in to počnejo brezobzirno. »Ta specialna vojna, ki jo bijejo proti osamosvojiteljem, postaja vse bolj jasna,« je ocenil. Po njegovih besedah gre za dolgoročen problem odnosa do osamosvojitvene dediščine. »Vsak poskus, da se osvetlijo dejstva, da se pričnejo strokovna opravila in normalen dialog, je zato pomemben,« je poudaril.
Kot primer odnosa do osamosvojitve je navedel tudi Cerklje na Gorenjskem, kjer je župan Franc Čebulj sam financiral muzejsko postavitev o demokratizaciji in osamosvojitvi. »To pomeni, da je ta upor tudi znotraj stroke,« je ocenil Dežman.
Po njegovem se del stroke še vedno vrti v recikliranju stare mitologije, namesto da bi se posvetil predstavitvi osamosvojitvenega obdobja. »Počasi se bodo morali zavedati, da ima državna kulturna mašinerija enostavno nalogo – da služi tej državi. Tej državi pa služi tako, da brani demokracijo, človekove pravice ter tako, da totalitarne »novostalinistične« izpade, ki smo jim vsak dan priča, registrira, in jih tudi obsoja,« je pojasnil.
Dežman z veseljem pričakuje dogajanje okoli postavljanja Muzeja slovenske osamosvojitve, pripravljen je tudi pomagati.
Mir je samo na britofu, demokracija pa zahteva neprestano kazanje mišic
»Mir je samo na britofu. Demokracija pa zahteva neprestano kazanje mišic in nenehen dialog. Nič hudega, če je malo napeto,« je Dežman odgovoril na vprašanje o sporih pred letošnjo državno proslavo – glede prisotnosti rdeče zvezde na praporih Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Dežman je odgovoril, da ga razprava ne preseneča in da jo pozdravlja. Ob tem je spomnil, da so razprave o zgodovinskih simbolih in interpretaciji preteklosti prisotne tudi drugod po Evropi. Kot primera je navedel Španijo, kjer so desetletja potekali spori glede frankističnih simbolov, ter Poljsko in Ukrajino, kjer so se v zadnjem času znova odprla vprašanja medvojnih pobojev in zgodovinske odgovornosti.
Po njegovem mnenju bi morala združenja, ki se sklicujejo na partizansko tradicijo, jasno obsoditi komunizem in se opravičiti za njegove zlorabe. Po njegovih besedah osvoboditve ni mogoče enačiti z rdečo zvezdo – res je šlo za zmago in Slovenija je dobila ozemlje, nikakor pa ni dobila svobode. Vse to je po njegovem mnenju treba ponavljati še naprej, dokler si ne bomo zapomnili.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.