BRIF #2: Od napovedane osemletke in odprtja izraelskega veleposlaništva do zakoncev Golob

Druga epizoda BRIF-a je znova postregla s pregledom nekaterih najbolj odmevnih dogodkov preteklega tedna. Voditelja Zala in Tim sta se tokrat dotaknila napovedanih sprememb slovenskega šolstva, protesta ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, spletne objave zakoncev Golob, spora med Tino Gaber Golob in poslanko Katjo Kokot ter hišne preiskave pri Andreju Ribiču. 

Dosežki slovenskih učencev vedno slabši 

Prva tema drugega BRIF-a je bilo slovensko šolstvo. Trendi preteklih let kažejo, da gre našim dijakom in učencem vedno slabše pri matematiki, bralni pismenosti in naravoslovnih predmetih ter da smo trenutno že pod evropskim povprečjem znanja, kar je zelo alarmantno. Zaradi tega minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević napoveduje korenitne spremembe na področju šolstva, med drugim je že za šolsko leto 2028/2029 napovedal reformo, pri kateri najbolj izstopa uvedba in s tem vrnitev osemletne osnovne šole, ki je kot takšne ne poznamo že dobrih dvajset let. To je bila tudi zadnja šolska reforma, ki jo kot Slovenija poznamo.  

A dolžina osnovne šole še zdaleč ni edina stvar, ki naj bi se spremenila. Napoveduje se tudi celovitejša prenova učnih načrtov, več praktičnih vsebin in večja avtonomija učiteljev. Med področji, ki naj bi v prihodnosti dobila več prostora, se omenjajo tudi umetna inteligenca, inovativnost in ekonomija. 

Prav praktično znanje je bilo tisto, v zvezi s katerim sta se Zala in Tim najbolj strinjala. Po njunem mnenju se učenci in dijaki danes pogosto učijo velike količine zelo podrobnih informacij, medtem ko jim šola ne ponudi dovolj znanja, ki ga bodo potrebovali praktično takoj po vstopu v odraslo življenje. 

Kot primere sta navedla razumevanje bruto in neto plače, odpiranje bančnega računa, plačevanje položnic in druga osnovna finančna ter administrativna opravila. Gre za znanja, s katerimi se bo srečal skoraj vsak posameznik, kljub temu pa se jih mora velik del mladih naučiti sam. Prav v prenovi učnega programa vidita sogovornika največji izziv in pomembnost te dolgo pričakovane reforme. 

Voditelja zato napovedane spremembe pozdravljata in menita, da je razprava o tem, kaj naj bi mladi dejansko odnesli iz šole, nujna. Reforma sicer še ni v celoti predstavljena javnosti, minister pa je k razpravi o prihodnosti šolstva povabil tudi ravnatelje, učitelje in profesorje. Ali so povabilo vsi sprejeli, je trenutno še dokaj nejasno, saj so nekateri bolj in nekateri manj naklonjeni ideji prenove. 

Pri tej temi se že pojavljajo nasprotovanja. Med glasnejšimi kritiki je sindikalist Branimir Štrukelj, ki je že od leta 1996 glavni tajnik SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), ki je del slabih rezultatov učencev povezoval tudi z obdobjem epidemije covida-19 in dolgotrajnim zaprtjem šol. Minister Rončević je bil do njegovega vključevanja v razpravo precej kritičen, zaradi česar je očitno, da bo prenova šolstva poleg strokovne postala tudi politična tema. Štruklja je namreč Rončević inteligentno opozoril na njegov položaj, ki mu nikakor ne omogoča in ne dopušča vmešavanja v učni program. 

Zala in Tim sta ob vsem tem poudarila predvsem to, da bi moral biti končni cilj sprememb bolj uporaben in sodoben izobraževalni sistem. Če naj bi šola mlade pripravljala na življenje, bi morala po njunem mnenju slediti tudi svetu, v katerega bodo po koncu šolanja vstopili. 

Voditelja napovedane spremembe v šolstvu pozdravljata in menita, da je razprava o tem, kaj naj bi mladi dejansko odnesli iz šole, nujna. 

Odprtje izraelskega veleposlaništva 

Druga obširnejša tema oddaje je bilo odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, ki ga je spremljal protest nasprotnikov izraelske politike in vojne v Gazi. 

Zala in Tim sta posebno pozornost namenila podobam s protesta. Izpostavila sta, da je bilo med udeleženci mogoče videti predvsem palestinske zastave, poleg njih pa samo eno slovensko zastavo. Ob tem sta protest primerjala z nekaterimi shodi iz preteklih let in opozorila na izrazito ideološko simboliko, ki spremlja večino levo usmerjenih slovenskih protestov. 

Tim je bil kritičen predvsem do medijskega poročanja in je ocenil, da del protestnikov (zlasti starejših) informacije o konfliktu prejema predvsem iz enostranskih medijev, kot je RTV, zaradi česar naj bi si ustvarili enostransko sliko o dogajanju.  

Zala je po drugi strani izpostavila vprašanje, koliko energije slovenska politika in javnost namenjata zunanjepolitičnim konfliktom in koliko domačim težavam. Po njenem mnenju se slovenska javnost pogosto intenzivneje ukvarja z dogajanjem v Palestini kot z nekaterimi problemi, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi v Sloveniji. Dejala je, da bi bila Slovenija precej drugačna s svojim narodnim zavedanjem, če bi se v tolikšni meri ukvarjali sami s sabo. 

Voditelja sta si ogledala tudi posnetke s protesta in bila kritična do dela uporabljene retorike. Aktivistična množica je namreč vzklikala gesla »Smrt Izraelu«, »From river to sea, Palestine will be free« in »Smrt IDF«. Menita, da je razprava o izraelsko-palestinskem konfliktu postala izjemno polarizirana in da ljudje pogosto niso več pripravljeni poslušati argumentov druge strani, kaj šele, da bi se sami pozanimali in poiskali objektivne informacije. Zala je dejala, da verjetno malokdo od prisotnih na protestu sploh ve, da so Palestinci sami večkrat zavrnili možnost, da bi imeli svojo lastno, samostojno državo. 

Ob tem sta opozorila še na selektivnost aktivizma. Zala se je vprašala, zakaj podobnih množičnih protestov v Sloveniji praviloma ne spremljamo ob kršitvah pravic žensk v Iranu ali Afganistanu oziroma ob preganjanju kristjanov v Nigeriji in drugih afriških državah. 

Osrednje vprašanje, ki sta ga zastavila, je bilo zato precej preprosto: Kaj je protest v Ljubljani dejansko spremenil za ljudi, ki trpijo v Gazi? Razen tega, da so bile zaradi množice ljudi zaprte nekatere glavne ceste v Ljubljani. 

Ob koncu razprave sta se dotaknila tudi nastopa feminističnega pevskega zbora Kombinatke, ki je med drugim prepeval pesem Bella Ciao, na shodu pa je bilo slišati tudi pozive, da naj se socializem vrne. Tim je povezovanje teh simbolov s palestinskim vprašanjem pospremil z ironijo. 

Ne glede na njuna stališča pa razprava kaže predvsem na to, kako močno je bližnjevzhodni konflikt prodrl tudi v slovenski politični prostor. Čeprav vojna poteka daleč od Slovenije, postaja vprašanje odnosa do Izraela in Palestine tudi pri nas ena od tem, pri katerih se politični tabori vse težje približajo drug drugemu. 

Zala se je vprašala, zakaj protestov v Sloveniji ne spremljamo ob kršitvah pravic žensk v Iranu ali Afganistanu oziroma ob preganjanju kristjanov v afriških državah. 

Obletnica Tina in Roberta 

Po resnejših temah sta voditelja prešla na nekoliko bolj sproščeno dogajanje na družbenih omrežjih. Tina Gaber Golob je ob prvi obletnici poroke z Robertom Golobom objavila posnetek, v katerem njen soprog med vadbo dviguje njo namesto uteži. 

Posnetek je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in sprožil vrsto komentarjev. Zala je pohvalila videz Tine Gaber Golob, Tim pa je njen javni nastop komentiral precej bolj kritično, češ da ves svoj prosti čas namenja svojemu videzu. Ob tem sta se spomnila tudi nekaterih tem iz časa Golobove vlade, med drugim razprav o prehranskih priporočilih. 

Posebno pozornost je pritegnila tudi spletna razprava o tem, ali je moški na posnetku sploh Robert Golob. Raziskovalni novinar Bojan Požar je namreč javno izpostavil vprašanje identitete moškega v videu, kar je sprožilo ugibanja na družbenih omrežjih. 

Zala in Tim se v teorije zarote nista posebej poglabljala. Po njunem mnenju za vsako fotografijo ali videoposnetkom ni treba iskati teorije zarote. 

Tim je ob tem odprl širšo temo načina komuniciranja politikov in drugih javnih osebnosti na družbenih omrežjih. Ocenil je, da je bila meja med zasebnim in javnim življenjem politikov nekoč precej bolj jasna, danes pa se zaradi lovljenja pozornosti, ogledov in všečkov ta meja vse bolj briše in Robert Golob je učbeniški primer tega. 

Družbena omrežja so namreč postala pomemben, celo nepogrešljiv del politične komunikacije. Politiki in njihovi partnerji lahko z eno objavo dosežejo več ljudi kot z marsikaterim klasičnim intervjujem. Toda večja neposrednost prinaša tudi vprašanje, koliko zasebnosti so javne osebnosti pripravljene žrtvovati za spletno pozornost. 

Katja Kokot in njena neposrednost 

Od obletnice zakoncev Golob je oddaja prešla neposredno k novemu spletnemu zapletu. Tokrat sta se v središču znašli Tina Gaber Golob in poslanka Katja Kokot. 

Povod za spor so bile objave na družbenih omrežjih, povezane z veterinarsko obravnavo mačke, nakar se je v spletno razpravo vključila tudi Kokotova z zapisom, ki ga je Tina Gaber Golob razumela kot osebni napad. Kokotova se je samo vprašala, kakšen občutek mora biti, ko ješ »arabski …«, in Tina Gaber Golob se je v tem očitno prepoznala. Zala in Tim sta se strinjala, da bi bilo zanjo precej bolje samo ignorirati medlo opazko, ampak za Tino je to očitno osebno. 

Spor je po navedbah prerasel okvire običajnega spletnega prerekanja, saj naj bi Tina Gaber Golob zaradi zapisa zahtevala 15.000 evrov odškodnine. Med posledicami objave naj bi navajala duševno stisko ter težave s počutjem, prebavo in spanjem. Tim se je pri tem vprašal, zakaj ravno 15.000 evrov. 

V zgodbo se je vključil še Rok Snežič, ki je napovedal pripravljenost pričati v korist Katje Kokot, in to s predložitvijo dokazov. V oddaji so bile omenjene tudi njegove trditve o preteklem zasebnem življenju Tine Gaber Golob, ki je v preteklosti delala družbo Snežiču in njegovim gostom na jahti. 

Hišna preiskava pri Andreju Ribiču 

Za konec sta se Zala in Tim na kratko dotaknila še precej resnejše politične zgodbe – hišne preiskave pri vidnem članu Gibanja Svoboda in nekdanjem predsedniku uprave Darsa Andreju Ribiču. 

V BRIF-u sta povedala, da je bila hišna preiskava povezana s sumi glede domnevnega podkupovanja oziroma vplivanja na poslance po letošnjih marčevskih volitvah. Pri tem sta omenila tudi poslanca Aleksandra Štoreka, ki je po volitvah javno govoril o domnevnih lobistih, ki so poskušali podkupiti poslance, tudi njega samega.  

Tema je v drugi epizodi dobila bolj malo prostora, vendar sta jo voditelja uvrstila med dogodke tedna, ki jih je po njunem mnenju vredno spremljati tudi v prihodnje, saj vse informacije še niso znane, ker preiskava še poteka. 

(D269, 22-23)