Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare

Špansko mesto Ceuta je prejšnji teden prišlo pod žaromete zaradi masovnega vdora ilegalnih migrantov na špansko ozemlje. Več kot 60.000 ljudi je preplavilo mesto in v večini odšlo, ker je Španija prepovedala njihov odhod na evropsko celino, lokalno prebivalstvo pa jim je onemogočilo dostop do vode in hrane z zaprtjem lokalov in trgovin. V Ceuti vztraja še nekaj tisoč migrantov, ki upajo, da bodo s prošnjo za azil lahko prišli na evropsko celino.

Dogodki v Maroku

Maroška vlada krivi kriminalne združbe, ki naj bi za plačilo pomagale pri prestopu meje. Ta teorija ima nekaj lukenj, kajti kriminalne združbe se ne želijo izpostavljati, zato bi bilo nenavadno, da bi v enem valu omogočili prestop več kot 60.000 ilegalnim migrantom. Tihotapci delujejo podtalno in ne želijo sprožati ostrih odzivov držav članic EU. Incident na Ceuti je sprožil prav to – ostro reakcijo držav članic in svetovno medijsko pozornost. Tihotapska združba si prav tako z enkratnim masovnim vdorom zniža ceno, saj so na ta način možnosti uspešnega prestopa meje nižje, mejne kontrole pa se poostrijo.

Španija je namignila na maroško nejevoljo pri konstantni španski podpori Zahodne Sahare in zbliževanju odnosov z Alžirijo. Maroška policija je namreč uporabila vodne topove in policijo šele potem, ko je večina ljudi že krenila proti Ceuti. Pred tem namreč ni odgovorila na masovno zbiranje, kar je zelo netipično za maroške varnostne organe, ki ob zbiranju množic odgovorijo hitro.

Maroške oblasti naj bi se tako, potem ko so ugotovile namere množice migrantov za vdor v Ceuto, odločile nekoliko podaljšati špansko agonijo kot opozorilo za špansko približevanje Zahodni Sahari in Alžiriji. Podobno je Maroko ravnal leta 2021 ko je enostavno dopustil pritisk 6.000 ljudi na meje Ceute. Iz stališča Maroka bi bilo najbolje, da se Španija naveliča nadzora nad ozemljem v Afriki in ga prej ko slej prepusti Maroku.

Teorija zarote – Judovska kabala, ki vlada svetu

Na spletu so krožile teorije zarot, ki spominjajo na tekste iz Der Stürmerja. Judovska zarota naj bi poskrbela za maščevanje Sanchezu, ker ta ni podprl vojne v Iranu in zaradi njegove podpore Hamasu. Judje naj bi imeli roko nad maroškim kraljem, ki naj bi dovolil akcijo na svojih tleh. Skrajna levica je videla v Ceuti primer judovskega napada na protiimperialističnega Sancheza, skrajna desnica verjame, da gre za sionistično zaroto za zamenjavo evropskega prebivalstva, medtem ko so islamisti tako že posvojili velik del nekdanje nacistične misli o judovskem vprašanju.

Judje naj bi tako preko svoje skrivne nadvlade 'ukazali' Maroku, naj naredi nekakšen desant na špansko ozemlje. Gabriel Rufián iz skrajno leve stranke Republikanska levica Katalonije je takoj poudaril, da je Maroko v rokah ZDA in Izraela.

Spletna omrežja so eksplodirala z mnenji raznih vplivnežev, politikov in celo novinarjev, da je celotno zgodbo izpeljala nekakšna judovska kabala. Igralec Javier Bardem je promoviral judovsko zaroto med svojimi sledilci, španski minister za promet Puente pa je javno odgovoril na provokacije izraelskega veleposlanika v Washingtonu Danona, da je stvar 'postala jasna', kar je sprožilo val teorij zarot. Danon je namreč provociral špansko vlado z besedami, da Španci kar naprej delijo levite Izraelu glede Judeje in Samarije, medtem ko imajo oni sami enklave v Afriki. Podobno stališče je imel že Netanjahujev sin leta 2019. Znana španska politična komentatorka Carolina Alonso je namenila praktično ves arzenal za promocijo judovske zarote.

Sanchez nosi velik del krivde

Vsekakor je pripomogla kombinacija španskih odločitev o legalizaciji ilegalnih migrantov in ustavnega sodišča glede prepovedi vračanja. Veliko ljudi v Maroku je dobilo informacije od sorodnikov v Španiji, da država legalizira vse, vračanje pa je prepovedano. Poziv se je začel preko posameznih skupin na družbenih omrežjih, kar so maroške oblasti že potrdile. Obstajajo resni indici, da je Maroko vedel za zbiranje, vendar je pogledal stran, s čimer so preizkusili delovanje španskih varnostnih organov in Španiji dali vedeti, da so močan igralec v regiji. Poleg tega je Maroko že večkrat spravil Španijo v napeto situacijo v Ceuti zaradi španskega prijateljstva z Zahodno Saharo in Alžirijo.

Po drugi strani so španske obveščevalne agencije Sanchezovo vlado opozorile, da se na maroški strani v mestu Castillejos oziroma po arabsko Fnideq zbirajo ogromne množice ljudi. Toda vlada na opozorila ni odgovorila, prav tako ne, ko so oblasti v Ceuti že dan pred invazijo zaprosile za povečanje varnostnih sil, ker se 'nekaj dogaja'. Govorice o množicah so namreč že prišle do Ceute, dan prej pa je mejo nasilno prestopilo nekaj sto ilegalnih migrantov. Ne glede na vse pa je danes Sanchez mirno odpotoval na počitnice, ne ozirajoč se na nekaj tisoč migrantov, ki so ostali v Ceuti.

Maroko se želi polastiti Ceute in Melille

Po osamosvojitvi Maroka leta 1956 je med državama nastal spor glede Ceute in Mellile. Maroko zahteva nazaj obe mesti, čeprav nikoli nista bili del Maroka, ki je kot država nastal v 20. stoletju. Obe mesti sta del portugalsko-španskega ozemlja že skoraj 611 let, zato Španija trdno zavrača vsakršne maroške apetite po njuni okupaciji.

Maroko po drugi strani trdi, da gre za ozemlje severne Afrike, ki pripada njemu, in večkrat uporabi diskurz o 'kolonializmu'. Toda če bi upoštevali maroško razlago, potem bi moralo enako veljati za Istanbul oziroma nekdanji Konstantinopel, ki je del turškega ozemlja šele od leta 1453, medtem ko so Portugalci zavzeli Ceuto 21. avgusta 1415. Nihče namreč ne govori o Istanbulu kot o turški enklavi v Evropi.

Sodelovanje med Marokom in Španijo

Španija in Maroko sodelujeta brez težav na mnogih področjih, od boja proti terorizmu do trgovinske izmenjave. Španija v Maroko izvozi za skoraj 13 milijard evrov blaga, poleg tega je Maroko najpomembnejša država za gospodarske investicije v severni Afriki. Španija je tam ustvarila okoli 30.000 zaposlitev.

Izmenjava je močna tudi v kapitalskih investicijah, saj ima Španija na delniških trgih v lasti za 2,9 milijarde evrov. Španski trg predstavlja za Maroko 38 odstotkov vsega izvoza in je največji trgovinski partner znotraj EU. Španija, Maroko in Portugalska bodo leta 2030 gostile svetovno prvenstvo v nogometu, kar je primer zglednega sodelovanja.

Zahodna Sahara – maroška kolonija

Državi imata tudi več nevralgičnih točk, ki so v preteklosti že sprožile naravnost sovražne odnose. Če Španijo razbesni maroška omemba Ceute in Melille, pa je Maroko nejevoljen zaradi nenehne španske, nekdaj sicer prikrite podpore Zahodni Sahari. Španija je bila ena redkih držav v drugi polovici 20. stoletja, ki je imela v Afriki še kolonijo Zahodno Saharo. V 60. letih 20. stoletja se je Španija pod mednarodnim pritiskom odpovedala koloniji Španska Sahara in jo preimenovala v Zahodno Saharo. Že takrat je osvobodilna fronta za Zahodno Saharo Polisario zahtevala neodvisno državo za ljudstvo Sahrawi, kar je Španija tudi obljubila.

Toda Maroko je zahteval celotno ozemlje Zahodne Sahare zase in nikoli ni priznaval samostojnosti Sahrawijev. Mednarodno sodišče v Haagu je zavrnilo argumente Maroka za priključitev ozemlja, zato je Maroko s pomočjo ZDA organiziral 'zeleni pohod' na Zahodno Saharo, ki se ga je udeležilo na desettisoče birokratov, civilistov, policistov, kmetov in drugih. Tako je leta 1976 Zahodna Sahara postala kolonija Maroka, ki je zavračal vsakršna pogajanja glede statusa dela zahodne Afrike. Mavretanija se je prav tako odpovedala ozemlju Zahodne Sahare.

Pomembnost Zahodne Sahare za Maroko

Za Maroko je Sahara varnostna in strateška točka, ki nadzoruje velik del obale zahodne Afrike, gre namreč za skoraj 1.000 dodatnih kilometrov obale. Alžirija na primer nima dostopa do obal Atlantskega oceana, s samostojno Zahodno Saharo pa bi lahko sklenila bilateralni sporazum za dostop do zahodnih obal Afrike ali tam celo ustanovila vojaško bazo.

Zahodna Sahara je izjemno pomembna za maroško ekonomijo. Fosfati so tretji največji izvozni produkt Maroka in so ključno gnojilo pri pridelavi hrane v svetu. Maroko izvozi za več kot 800 milijonov evrov fosfatov na leto. Še pomembnejši pa je podatek, da Zahodna Sahara predstavlja 75 odstotkov celotnega maroškega ulova rib in morskih sadežev.

Strategija maroškega izsiljevanja in španski obrat

Španija je večkrat gostila, zdravila in nudila zatočišče članom Polisaria, ki ga Maroko obravnava kot teroristično organizacijo. Poleg tega Alžirija že od samega začetka aktivno podpira Polisario, zato je vsakršno zbliževanje Španije in Alžirije za Maroko stanje napetosti. Leta 2020 je Španija v Madridu celo zdravila šefa Polisarija Brahima Ghalija. Zato je Maroko ob podobnem scenariju leta 2021 mirno pustil 6.000 ilegalnih migrantov na Ceuto kot opozorilo Španiji. To je razlog, da so mnogi pokazali prst na Maroko med letošnjo migrantsko invazijo.

Sanchez je leta 2021 takoj naredil obrat za 180 stopinj in popustil maroškemu izsiljevanju. Priznal je načrt maroške postopne avtonomije za Zahodno Saharo, ki predvideva delno lokalno samoupravo Sahrawijev. Maroko je takoj organiziral investitorsko konferenco v Dahli v Zahodni Sahari za španske investitorje. Sanchez je z Marokom sklenil še dogovor o skupni carinski upravi v Ceuti in Melilli. V tem trenutku Maroko v politiki do Zahodne Sahare podpirajo tri države – ZDA, Španija in Nizozemska.

Odgovor Alžirije

Alžirija je proti Španiji zaradi priznanja maroškega načrta lokalne samouprave Zahodne Sahare takoj uvedla sankcije. Alžirija je suspendirala vse transakcije med španskimi in alžirskimi finančnimi institucijami, kar je takoj udarilo španske izvoznike. Še huje, Španija je bila del prijateljskih držav Alžirije iz sporazuma o dobavi plina, zato je Alžirija suspendirala pogodbo o dobavi plina s Španijo in jo prisilila v plačevanje tržnih cen, kar je Španska gospodinjstva močno udarilo po žepu. Alžirija je namreč aktivna prijateljica in financerka Polisaria ter podpornica neodvisnosti Zahodne Sahare.

Obisk Sancheza v Alžiriji in jeza Maroka

Toda 20. julija je Sanchez obiskal Alžirijo in se pogovarjal s predsednikom Abdelmadjidom Tebbounejem. Šlo je za prvi obisk po letu 2022, Alžirija pa je že lani odprla poglavje za novo prijateljstvo s Španijo. Sanchez je Alžirijo razglasil za strateškega partnerja, poleg njega pa je bila na obisku še velika delegacija investitorjev, predvsem iz energetskega sektorja.

Tebboune je španske goste spodbudil k investicijam v energetski sektor in finance, omenil pa je še nove pogovore o Zahodni Sahari. Lahko si predstavljamo, da je obisk Sancheza v Alžiriji Maroko razbesnel. Na tem mestu se lahko vprašamo, ali je morda Maroko v opozorilo Sanchezu uporabil enako taktiko vdora migrantov v Ceuto kot leta 2021, le da v bistveno večjem obsegu.