[Video] Prof. dr. Bogomil Ferfila: Trump Ukrajino drži v šahu. Kaj mu po porazu ostane? (Vroča tema, 12. 11. 2026)

Demokrati so na vmesnih volitvah v ZDA prevzeli senat in predstavniški dom, Donald Trump pa ostaja predsednik do januarja 2029. Kaj mu po porazu še ostane, kaj lahko stori v manj kot osmih tednih do prvega zasedanja nove večine 3. januarja, zakaj po njegovem Ukrajino drži v šahu in kaj meni o izseljevanju iz Izraela, je v novi epizodi podkasta Vroča tema pojasnjeval politolog in ekonomist prof. dr. Bogomil Ferfila, ki velja za enega najboljših poznavalcev ameriške zunanje politike in svetovne geostrategije.

»Modri cunami«, vojna z Iranom in carine, ki so jih volivci kaznovali

Po projekcijah, ki se še usklajujejo, naj bi demokrati v senatu zasedli 54 sedežev, republikanci 44, v predstavniškem domu pa naj bi imeli okoli 244 poslancev proti približno 191 republikanskim. Ferfila poudarja, da so volivci glasovali o predsedniku in ne o posameznih kandidatih, zato mu Trumpova trditev, da bi zmagal, če bi bil sam na glasovnici, ne zveni prepričljivo. Po njegovem so Trumpa stali predvsem višji življenjski stroški in carine, ki jih je uvedel tudi za prijateljske države, kot so evropske, Japonska in Južna Koreja, saj so carine podražile blago v ZDA, čeprav so napolnile proračun.

Vojno z Iranom pa Ferfila za razliko od večine ameriških volivcev podpira, ker meni, da je bilo treba preprečiti iransko jedrsko orožje. Ob tem opozarja, da je tudi po podražitvi bencin v ZDA še vedno približno za polovico cenejši kot v Sloveniji, zato Američani »niso tako ubogi«, kot jih prikazujejo. »Jedrski Iran ni opcija,« dodaja.

Veto, izvršni ukazi in pomilostitve: kaj Trumpu ostane do 3. januarja in po njem

Demokrati bodo od 3. januarja blokirali republikanske predloge, odločali o proračunu in vodili preiskave, Trump pa bo, kot napoveduje Ferfila, postal »veto predsednik«. Ker za preglasovanje veta kongres potrebuje dve tretjini glasov, mu lahko ustavi vse, kar bi demokrati sprejeli. Ferfila tudi pojasnjuje, da zaustavitev proračuna ne pomeni zaustavitve države, saj ob neizglasovanem novem proračunu velja lanski, zato vojska in uprava normalno delujeta.

Trump ostaja vrhovni poveljnik, še naprej lahko izdaja izvršne ukaze, ki pa veljajo samo, dokler je predsednik, in pomilošča, zunanja politika, od pogajanj z Iranom in sankcij do pogovorov s Putinom in Xijem, pa ostaja v njegovi domeni. Zanimiv je tudi Ferfilov zgled iz ameriške diplomacije. Morebitni Trumpov obisk v Sloveniji bi moral odobriti zunanji minister Marco Rubio, Trump pa ga po Ferfilovih besedah pogojuje z nakupom Westinghousovega jedrskega reaktorja.

»Trump Ukrajino drži v šahu«: patriotke, satelitski posnetki in Starlink

Ferfila meni, da Ukrajina vojne ne more dobiti, in podpira Trumpovo prizadevanje za mir. Trumpova srečanja s Putinom in Xijem imenuje »nova Jalta«, v kateri je Churchilla zamenjal kitajski voditelj, in pravi, da je bolje, če se voditelji treh velesil pogovarjajo, kot da bi se bojevali. »Zato pravim, da Trump Ukrajino drži v šahu.«

Ameriški predsednik naj bi Ukrajino po njegovem držal v šahu na dva načina. Ukrajini dobavlja prestrezne rakete patriot, ki so edine, ki lahko ustavijo ruske rakete, a po Ferfilovih besedah dobave zdaj ustavlja. Poleg tega ji je omogočal satelitske posnetke premikov ruskih enot, tudi prek sistema Starlink Elona Muska, a to prav tako zmanjšuje. Brez teh podatkov Ukrajinci ne vedo, kako se Rusi premikajo.

Koliko denarja za Ukrajino lahko Evropa še zbere

Ferfila meni, da Ukrajina potrebuje približno 90 do 120 milijard evrov na leto, Trump pa je pomoč ustavil, zato je breme prevzela Evropa. Po nekaterih izračunih naj bi članice EU od februarja 2022 Ukrajini namenile že 231,5 milijarde evrov, Evropa pa se za to zadolžuje, zato napoveduje, da bo financiranje čez leto ali dve usahnilo. Opozarja tudi na razlike med članicami. Poljska in baltske države pomoč podpirajo, Madžarska, Slovaška in Češka pa ne, med drugim zaradi pravic narodnih manjšin v Ukrajini.

Ferfila omenja 90 milijard evrov »lani«. Gre za posojilo EU Ukrajini za obdobje 2026 in 2027, ki ga je Evropa založila z zadolževanjem. Zadnji obrok pomoči, ki ga je podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je znašal 4,36 milijarde evrov.

Ferfila je skeptičen tudi do vstopa Ukrajine v EU, saj bi po njegovem naslednjih deset let ves evropski denar odtekal tja in do upanja, da bo vojno škodo povrnila Rusija. Evropske banke zaseg ruskega premoženja zelo previdno obravnavajo, ker bi drugi vlagatelji lahko sklepali, da je njihov denar prav tako ogrožen.

Hegseth, ustavna obtožba in Trumpovo premoženje

Pri vprašanju odstavitve obrambnega ministra Peta Hegsetha Ferfila opozarja na dvotretjinsko večino v senatu, ki je demokrati nimajo. Po njegovi oceni jim jo bo zelo težko zagotoviti, razen če bi nekaj republikancev prestopilo v njihov tabor. Spomni tudi, da je Donald Rumsfeld leta 2006 odstopil dan po tem, ko so republikanci izgubili vmesne volitve. Očitke o Trumpovem bogatenju s kriptovalutami in drugimi posli pa označuje za težko dokazljive, ker mu bo težko dokazati, da je obogatel zaradi svojih političnih ukrepov.

Za odstavitev v senatu je res potrebnih 67 glasov, ker imajo po sedanjih projekcijah demokrati 54 sedežev, jim jih manjka 13, ne okoli 10. Predstavniški dom je 10. novembra z 211 glasovi proti 204 resolucijo o Hegsethovi odstavitvi poslal v obravnavo pravosodnemu odboru, kar jo v sedanjem sklicu kongresa dejansko ustavlja.

Izrael: »Milijon ljudi se je izselilo«

Ferfila je v pogovoru opozoril tudi na Izrael, kjer je po njegovem največja nevarnost izseljevanje. Opozorilo je namenil tudi svojim izraelskim prijateljem, med katerimi so nekateri pred iranskimi raketami, ki neselektivno padajo po Tel Avivu, pribežali celo v Slovenijo. »V Izraelu se je od začetka vojne do danes en milijon Izraelcev izselilo.«

Ferfila navaja, da v Izraelu živi okoli šest milijonov ljudi, zdaj pa naj bi jih bilo en milijon manj. Če se izseljevanje nadaljuje, po njegovem opozorilu Izraela sčasoma ne bo več.

Podatek je Ferfilova navedba, ki je uradna statistika ne potrjuje. Po podatkih izraelskega statističnega urada je Izrael leta 2025 zapustilo okoli 69.000 ljudi, vrnilo se jih je okoli 19.000. Študija Univerze v Tel Avivu, ki temelji na istih podatkih, je ugotovila, da je od leta 2023 do 2025 državo za vsaj tri mesece zapustilo skupaj okoli 270.000 Izraelcev.

Prihodnost republikancev: Rubio, Vance in demografija

Za konec pogovora je Ferfila opozoril na demografske spremembe v ZDA. Po napovedih naj bi bili leta 2045 belci v manjšini, demokrati pa pravijo, da so zmagali tudi zato, ker so pridobili latinoameriške in deloma temnopolte volivce. Republikanci se bodo zato po njegovem morali bolj posvetiti tem skupinam. Kot možna Trumpova naslednika vidi državnega sekretarja Marca Rubia in podpredsednika J. D. Vancea, pri čemer opozarja, da se na primarnih volitvah lahko pojavi tudi nova zvezda, kot se je zgodilo z Barackom Obamo.