Dogovor med ZDA in Kitajsko glede UI in trgovine

Mnogo analitikov je pričakovalo, da med ameriškim predsednikom Trumpom in kitajskim predsednikom Šijem ne bo prišlo do dogovora. Veliko jih je ugotavljalo, da bo srečanje bolj vljudnostne narave in bosta predsednika skušala premostiti napetosti, ki so se pojavile od nastopa Trumpa. Kitajska, ki je še na zadnjem srečanju v Pekingu zavračala sporazum o skupni ureditvi regulacije v sklopu nadzora umetne inteligence (UI), si je kot kaže premislila ter podprla skupni nadzor.

Ureditev regulacije umetne inteligence (UI)

Po javnih sporočilih predstavnikov obeh držav sta se ZDA in Kitajska dogovorili za vzpostavitev mehanizmov za regulacijo UI incidentov in preprečevanje vojaških konfrontacij. Prvi dan je kazalo, da ponovno ne bo prišlo do sporazuma, ki bi urejal nevarnosti uporabe UI. Za sklenitev takšnega sporazuma se je s kitajskimi kolegi pogajala že Bidenova administracija, vendar vedno neuspešno, saj so na Kitajskem vedno naleteli na zid nasprotovanja.

Podoben dogovor je poskušala doseči že Trumpova administracija med spomladnim obiskom v Pekingu, vendar tudi takrat neuspešno. Toda vseeno so se takrat kazali prvi obrisi želje po sodelovanju na obeh straneh, kajti Ši je pristal na prihod v ZDA, kar je sicer nenavadno. Ši tipično potuje v države, kjer ima Kitajska zelo močan interes, kot na primer nazadnje v Egipt, ki ga Peking vidi kot vrata v severno Afriko in je lahko pomemben igralec pri kitajski trgovinski vojni z Evropo.

Prvi dan obiska v ZDA Ši ni nakazal posebnega navdušenja nad Trumpovo rdečo preprogo in prelete letal, prav tako ni dajal izjav glede kočljivih tem, kot je o UI in druge. Uradniki iz Bele hiše so takrat povedali, da pri kitajski delegaciji niso dosegli nič novega, upali pa so vsaj na dogovor o 'vroči liniji', torej neke vrste 'rdečem telefonu', kot je ta nekoč urejal odnose med Washingtonom in Kremlinom. Enako so želeli, da bi lahko končno odprli pogovore o regulaciji UI med državama, predvsem v luči zadnjih dogodkov, ko so na primer Hutiji s pomočjo UI izdelali bolj učinkovito balistično raketo. Septembra je Anthropic sporočil, da so Kitajska, Iran in Rusija uporabile UI model Claude v kibernetskih operacijah, goljufijah in nadzoru.

Preboj v soboto – dogovor o sodelovanju in UI je po novem 'super inteligenca'

V soboto je prišlo do preboja, saj sta obe delegaciji sporočili, da bosta državi vzpostavili komunikacijski kanal za incidente povezane z UI. Ta bo vključeval še kritično komunikacijo med državama, ki bo urejala vojne krize. To je sicer velik napredek v primerjavi s prejšnjimi srečanji, ko se Kitajska ni želela premakniti niti za milimeter. Toda mednarodna situacija in dostopnost UI raznim vojaškim gibanjem, džihadističnim organizacijam in drugim nevladnim akterjem je svet postavila v dodatno nevarnost, ki jo lahko rešujejo države le s sodelovanjem.

UI dialog se bo nadaljeval novembra 2026, ko se bosta obe strani začeli dogovarjati o tveganjih, ki jih izpostavlja UI, morebitnih incidentih, povezanimi z UI, in tudi vsemi dobrimi lastnostmi, ki jih ponuja UI. Predstavniki obeh držav so povedali, da sta se Trump in Ši dogovorila, da bosta uporabljala nov termin za UI. Po novem bo to 'super inteligenca' (SI).

Trump je sicer še povedal, da ZDA nasprotujejo integraciji UI, ker naj bi bil ameriški razvoj pred Kitajsko, česar naj ne bi radi izpustili iz rok. Poudarja še, da UI ne bodo zaustavljali in da so govorice o tem brezpredmetne.

Ameriški pogled na regulacijo UI

ZDA urejajo UI tako kot ostale tehnološke pridobitve, torej s prostovoljno samoregulacijo razvijalcev, z zakoni zveznih držav, ki se med seboj zelo razlikujejo. Tu lahko izpostavimo tiste z najstrožjimi zakonodajami – New York, Californio in Illinois. Zvezna vlada ureja predvsem tiste značilnosti UI, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA ter uporablja zakonodajo za zaščito le-teh. UI je del obstoječe zvezne zakonodaje, ki ureja posamezna poglavja, kot na primer avtorske pravice, zaščito intelektualne lastnine in odškodnine. Prav UI je del zakonodaje, ki sankcionira goljufive prakse, ščiti zasebnost uporabnikov in drugih ter ščiti pred prevarami.

Največjo težava ima ameriška zvezna vlada pri uhajanju tehnologije sovražnim državam, na primer Jemnu, Kitajski in Rusiji. Bela hiša je z začasnimi intervencijami že preprečila razvijalcem in UI podjetjem prodajo določenih storitev, ki bi škodile ameriški nacionalni varnosti. Zato je v veljavi začasna prepoved izvoza modelov UI Anthropica tujcem ravno zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja UI v napačnih rokah. Ameriški razvijalci UI morajo opraviti ocene tveganj, ki so pogoj za delovanje na trgu.

Eden izmed načinov urejanja regulative UI je Pax Silica, ki je ameriški mednarodni model za zaščito dobavnih verig visoke tehnologije, kot na primer UI, polprevodniki in redke zemlje. Gre za antipod Kitajski, ki je v primeru redkih zemelj že monopolizirala dobave surovin in z restrikcijami izsiljuje svet. Ta iniciativa zmanjšuje odvisnost od Kitajske in povezuje ne le zahodni svet, ampak tudi druge.

Med podpisniki iniciative so na primer tudi Združeni arabski emirati, Indija, Katar in Pakistan. Ta iniciativa je komplementarna drugim ukrepom ameriške vlade in prostovoljne samoregulative UI podjetij, ki sicer posredujejo tudi lastne predloge.

Kitajski pogled na regulacijo UI

Kitajska je regulativo UI zastavila popolnoma drugače kot ZDA, saj se ta osredotoča na nadzor, omejevanje in prepovedi določenih ideologij, političnih pogledov, interpretacije zgodovine in svobode govora. Poleg tega kitajska vlada zahteva usmeritve UI, ki so tarčno osredotočene na razvoj države, torej predvsem ekonomije. UI je tudi del zadnje petletke, ki jo je sprejela Komunistična partija Kitajske (KPK) in je del splošnega upravljanja naroda. Podobno kot ZDA nimajo enega regulativnega okvira za urejanje UI, ampak le posamezne zakone in določbe, ki jih vlada sproti določa. Takšna je na primer letošnja regulacija vseh UI aplikacij, ki ponujajo 'človeško' interakcijo. Kitajska naj bi sprejela nov krovni zakon za regulacijo UI, podoben regulativi v EU, vendar s kitajskimi značilnostmi.

Največja razlika z ZDA je, da se Kitajska osredotoča na kontrolo javnosti in svobode govora, medtem ko se ne ukvarja z regulacijo morebitnih katastrofičnih scenarijev razvoja UI. Na primer avtonomnimi vdori UI v sisteme, ki so del bioloških, kemičnih in nuklearnih tveganj. Vsi modeli na zahodu imajo pred uporabo UI široko preizkušene in preverjene ocene tveganj, medtem ko na Kitajskem ocene tveganj opravi le polovica razvijalcev UI. Kitajska se torej bolj osredotoča na ideološko kompatibilnost novih modelov UI, kot pa na morebitne katastrofične posledice modelov UI.

Proizvodni presežki na Kitajskem in nadzor nad valuto

ZDA že dalj časa poizkušajo vzpostaviti novo preuravnoteženost mednarodnega trga, ki škodi vsem mednarodnim akterjem. Kitajska ima premajhen domači trg, še huje, potrošnja na Kitajskem stagnira, v nekaterih segmentih pa je celo v upadu, kot na primer v avtomobilski industriji. Po drugi strani pa imamo izrazit porast proizvodnje, gradnjo novih proizvodnih kapacitet, presežke diplomantov, kar se izrazi v bistveno prevelikih proizvodnih kapacitetah in inventarju, ki ga mora nekje prodati. Težava je, da se ti presežki ne prelijejo v višjo kupno moč Kitajcev, ampak se nabirajo kot presežki pri centralni banki Kitajske.

ZDA so zato večkrat pozvale k uravnoteženju mednarodne trgovine, s čimer se strinja vedno več držav, tudi države tretjega sveta. Kitajska namreč s subvencioniranjem velikega dela proizvodnje nerentabilne industrije, kot je na primer avtomobilska, vzdržuje neprofitne tovarne, ki sicer ne bi preživele. Te tovarne na primer proizvedejo avtomobile z izgubo, proizvedejo jih preveč, saj jih želijo po nizki ceni čim več izvoziti. Te presežke, namesto, da bi se prelili v višjo kupno moč Kitajcev, ponovno uporabijo za subvencioniranje istih nerentabilnih industrij. Toda s tem načinom poslovanja Kitajska uničuje podjetja po svetu, ki zaradi regulativ doma ne morejo enakovredno tekmovati na trgu.

Podobno je s kitajsko nacionalno valuto renminbijem, oziroma juanom, ki je deloma na trgu, deloma pa ga nadzira centralna banka Kitajske (PBOC). Tako na primer PBOC pomaga kitajskim izvoznikom z določanjem vrednosti juana (RMB), saj določi srednjo vrednost in do katere meje se lahko ta giba. Zatorej težko govorimo o tržnem gibanju RMB. PBOC na primer pomaga izvoznim podjetjem z umetnim nižanjem vrednosti valute, ki ne odraža tržne vrednosti. EU in ZDA sta zato v zadnjem letu sprejele ukrepe za zmanjšanje kitajskih škodljivih vplivov na evropske in ameriške trge, kajti kombinacija državnih subvencij, umetno nizke valute in monopolizacije surovin je nesprejemljivo.

Nenazadnje kitajski ukrepi škodujejo kitajskemu prebivalstvu, ki se sooča z nižjo kupno močjo. To dokazuje podatek Svetovne banke, kjer potrošnja gospodinjstev na Kitajskem predstavlja le 38% BDP, kar je posledica razpoložljivih dohodkov, ki so le 43% BDP. Za primerjavo, razpoložljivi dohodki rezidentov v ZDA so preko 70%. To je posledica nizke vrednosti RMB, nizkih obrestnih mer na depozite in visokih na posojila ter prelivanja izvoznih presežkov v neprofitabilne tovarne namesto v osebne dohodke. To je poleg nezanesljive statistike državnih organov.

Aktivacija Odbora za trgovino in Odbora za investicije

ZDA in Kitajska sta na vrhu maja v Pekingu že sprejeli odločitev, ki naj bi uravnala neuravnoteženo mednarodno trgovino. Aktivirali bodo Odbor za trgovino, ki bo poskušal odstraniti ovire pri izvozu kmetijskih surovin in pridelkov. Poleg tega bodo aktivirali še Odbor za investicije, ki naj bi se ukvarjal z investicijskimi priložnostmi v obeh državah, čeprav je celotna zadeva še zelo meglena. Ne ena ne druga stran ni sporočila, kako naj bi presegli nezaupanje med državama in dva popolnoma različna ideološka pogleda na svet.

ZDA so še vedno nezadovoljne s Kitajsko, ki ne želi debatirati o monopolizaciji redkih zemelj. Toda Kitajska, ki se bori z radikalno padajočo populacijo, medtem ko so vrata za migracijo, ki bi lahko nadomestila upad, zaprta. Istočasno upada kupna moč, zato je kitajska odvisnost od izvoza vedno večja, saj praktično ne želijo najti drugega načina za financiranje podjetij in s tem zaposlenosti. Kajti kitajska mesta so se začela soočati z nezaposlenostjo, ki pa je tudi posledica nizke potrošnje. Zato je pričakovati, da bo Kitajska izvoz vedno bolj pospeševala in naredila vse, da se ta ne zmanjša. To bo nedvomno vodilo v mednarodne spore, kot je na primer zadnji z EU.