Milei pred OZN: »Postala je nekoristna organizacija, ki hrani kasto arogantnih zajedavcev«

Argentinski predsednik je v čustvenem, skoraj 15 minut dolgem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku ostro obračunal z ustanovo, ji očital, da je med pandemijo covida 19 s prisilnimi zaprtji povzročila »genocid«, branil Izrael in znova zahteval vrnitev Malvinskih otokov.

Prvi mož Argentine, Javier Milei je v torek, 23. septembra 2026, pred Generalno skupščino Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku imel enega najbolj ostrih govorov, kar jih je oder OZN slišal v zadnjih letih. Posnetek, v katerem Milei ustanovo označi za »nekoristno organizacijo«, ki jo vodi »kasta usodno arogantnih zajedavcev«, se je po družbenih omrežjih razširil v urah po nastopu, delil pa ga je tudi sam predsednik na svojem profilu na omrežju X pod naslovom »Fenomeno barrial«, s čimer se norčuje iz svojih preteklih kritikov in poudarja, kako močno so se zmotili, ko so ga označili za zgolj kot »lokalni pojav«.

Prelomljena zaveza in obtožbe genocida

Milei je uvodoma dejal, da je »bolje izreči neprijetno resnico kot udobno laž«, in spomnil, da si samoprevare Argentina ni mogla privoščiti, ko je konec leta 2023 prevzel oblast nad državo »na robu najhujše krize v njeni zgodovini«.

Milei je svoj nastop začel z ugotovitvijo, da je bila »sveta zaveza« med narodi, ustanovljena po drugi svetovni vojni, prelomljena. »Danes moramo žal priznati, da je bila ta sveta zaveza v praksi prelomljena. Se pravi, da je postala nekoristna organizacija, katere edini namen je vzdrževati kasto usodno arogantnih zajedavcev, ki se preoblačijo v dobronamerne birokrate,« je dejal in dodal, da se ob tem spominja ekonomista avstrijske šole Ludwiga von Misesa, ki je zapisal, da »dobri ljudje ne razmišljajo o nadzoru nad življenji svojih bližnjih«.

OZN je postala nekoristna organizacija, katere edini namen je vzdrževati kasto usodno arogantnih zajedavcev, ki se preoblačijo v dobronamerne birokrate.

Argentinski predsednik, ki je znan po svojih izrazito libertarnih, oziroma prostotržnih ekonomskih pogledih, je nadaljeval z obtožbo, da je OZN med pandemijo covida 19 podprla ukrepe, ki so pomenili poseg v temeljne pravice. »Organi pod okriljem te hiše so med pandemijo znanstvene dokaze in suverenost narodov postavili na stranski tir ter po vsem svetu spodbujali politiko prisilnih zaprtij,« je dejal Milei.

Po njegovih besedah so nekateri v tem videli le napako pri politiki javnega zdravja, sam pa v tem vidi »globalni eksperiment družbenega nadzora, prikrit kot znanost«. Šel je še dlje in dejal, da je država, ki je svojemu prebivalstvu odvzela pravico do dela, izobraževanja in slovesa od umrlih, s tem povzročila milijone smrti, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. »Za to obstaja beseda, genocid,« je dejal.

Discurso del Presidente Javier Milei ante la 81.ª sesión de la Asamblea General de la ONU en Nueva York. pic.twitter.com/mERY8Cyh5a

— Oficina del Presidente (@OPRArgentina) September 23, 2026

Milei je OZN očital tudi neučinkovitost pri zaščiti človekovih pravic in mednarodne varnosti. »Tisti, ki naj bi zagotavljali kolektivno varnost in človekove pravice, so pri tej nalogi odpovedali. Namesto tega so dopustili, da so se razrasli kaos, nasilje in mednarodni terorizem,« je jasno opozoril. Po njegovih besedah so domnevni »zagovorniki človekovih pravic« nudili zavetje krvoločnim diktaturam in režimom, ki na ulicah kamenjajo ženske, hkrati pa naj bi Generalna skupščina sistematično glasovala proti Izraelu, medtem ko je molčala ob islamskem terorizmu in genocidu nad kristjani v Afriki.

Argentina pod Milejevim vodstvom velja za enega najglasnejših zaveznikov Izraela v Latinski Ameriki, predsednik pa je večkrat poudaril tudi svojo osebno navezanost na judovsko skupnost in judovsko vero.

Generalna skupščina sistematično glasovala proti Izraelu, medtem ko naj bi molčala ob islamskem terorizmu in genocidu nad kristjani v Afriki.

Milei je Argentino samokritično opisal kot državo, ki je desetletja »upravljala revščino, upravljala izolacijo, upravljala nepomembnost«, namesto da bi se spraševala, kako znova zrasti. Temu obdobju je napovedal konec. Potrdil je brezpogojno zavezništvo z ZDA in Izraelom, iransko revolucionarno gardo je Argentina razglasila za teroristično organizacijo, predsednik pa je znova obljubil pravico za žrtve bombnih napadov na judovske ustanove v Buenos Airesu, leta 1992 in 1994.

Malvini: »nacionalna zadeva«, ne le spor z Britanijo

Posebej oster je bil Milei do OZN glede vprašanja izvrševanja lastnih resolucij. »Besed in resolucij ni malo, a primanjkujejo posledice,« je dejal in s tem namignil, da organizacija tiste, ki kršijo mednarodno pravo, pusti brez kazni, tiste, ki pravila spoštujejo, pa za to ne nagradi. Prav to naj bi veljalo tudi za spor glede Malvinskih otokov, ki jih Združeno kraljestvo upravlja kot nam bolj znano, Falklandsko otočje.

Za nas so Malvini nacionalna zadeva. To ni zgolj vprašanje med Argentino in Združenim kraljestvom.

Milei je spomnil, da je Generalna skupščina OZN pred petdesetimi leti, decembra 1976, sprejela resolucijo, ki jo je v govoru poimenoval »3149«, v uradnih evidencah OZN pa je zavedena kot resolucija 31/49, ki obe strani poziva, naj se med trajanjem spora vzdržita enostranskih sprememb na otočju in okoliških morskih območjih, vključno z otokoma Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki. »Petdeset let pozneje se razmere niso spremenile, enostranske spremembe pa se nadaljujejo,« je opozoril in dodal, da gre za »preizkus prepada«, ki lahko obstaja med besedami mednarodnih institucij in dejansko resničnostjo, na katero naj bi te besede vplivale. Dodal je, da Argentina ne bo čakala, da bosta OZN in mednarodna skupnost izpolnili lasten mandat, temveč bo zadeve »vzela v svoje roke«.

V ozadju govora je spor okoli naftnega projekta »Sea Lion«, ki ga približno 220 kilometrov severno od Falklandskih otokov razvijata britansko podjetje Rockhopper Exploration in izraelsko Navitas Petroleum, kjer je prva proizvodnja nafte predvidena za leto 2028. Argentinska vlada trdi, da vsaka neodobrena dejavnost na tem območju krši Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, zato je uvedla sankcije proti približno šestdesetim podjetjem in posameznikom, povezanim z offshore vrtanjem. Vlagateljem je sporočil, naj pridejo vlagat v nahajališče Vaca Muerta, »vendar to povabilo ni brezpogojno«, saj Argentina ne bo ravnodušna do izkoriščanja virov pod tem, kar šteje za nezakonito okupacijo. Britanija Falklandske otoke upravlja od leta 1833, jih je leta 1982 tudi vojaško obranila, prebivalci otočja pa so na referendumu leta 2013 skoraj soglasno glasovali za obstanek pod britansko upravo.

FENÓMENO BARRIAL https://t.co/nZYEanKXih

— Javier Milei (@JMilei) September 24, 2026

Umetna inteligenca in gospodarski preporod

Milei se je v govoru dotaknil tudi tehnoloških tem, med drugim umetne inteligence, ki jo je označil za priložnost, ne grožnjo. »Kjer nekateri vidijo grožnjo, mi vidimo novo mejo,« je dejal in umetno inteligenco primerjal z industrijsko revolucijo. »Umetna inteligenca bo tovarna igel 21. stoletja,« je dodal, s čimer je namignil na znani primer ekonomista Adama Smitha: delitev dela med delavci je proizvodnjo igel večkratno pomnožila, glede na logistiko izdelave cele igle, ki jo je prej izdeloval en sam delavec. Zaključil je, da bo Argentina na področju umetne inteligence »v ospredju svobode«.

Znanstvenikom, podjetnikom in ustvarjalcem po svetu je sporočil, naj »pogledajo na jug«, kjer jih čaka dežela »rodovitnih polj, nafte, mineralov in človeškega talenta«. Govor je sklenil z besedami, da si želi »svobodnega, uspešnega in suverenega naroda«, ki se ne boji več izgovoriti besede veličina, nato pa je oder zapustil z zdaj že razvpitim vzklikom, ki ga uporablja od predsedniške kampanje leta 2023 in se je še isti večer bliskovito razširil po omrežju X: »Naj živi svoboda, presneto!« (v izvirniku »¡Viva la libertad, carajo!«).

OZN je organizacija brez učinka

Milejev govor je samo nekaj dni po podobno ostrem nastopu ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred isto Generalno skupščino znova pokazal, da vrh svetovne politike vse glasneje postavlja pod vprašaj smisel povojnih mednarodnih institucij.

Kritiki OZN-u očitajo neučinkovitost, med tem, ko njeni zagovorniki opozarjajo, da ZN ostajajo edini univerzalni forum za diplomatsko reševanje sporov.

Odzivov uradnih predstavnikov OZN ali Združenega kraljestva na Milejeve besede do zaključka tega članka še ni bilo mogoče najti.