Biti normiranec ni privilegij – gospodarstvo podpira interventni zakon

Pred referendumom se odpira vprašanje, kakšne davčne pogoje potrebujejo mali podjetniki, obrtniki in samozaposleni. Gospodarski krog opozarja, da normirancev ni mogoče prikazovati kot davčne elite, saj je bistvo sistema predvsem v poenostavljenem ugotavljanju davčne osnove in manjših administrativnih obremenitvah.

Razprava o normiranih podjetnikih se v Sloveniji znova zaostruje. V ospredju ni več samo vprašanje višine davkov, ampak tudi, kakšno poslovno okolje želi država ustvariti za ljudi, ki delajo samostojno, odpirajo s. p.-je, opravljajo obrtne in strokovne dejavnosti ter pogosto sami nosijo celotno poslovno tveganje.

Gospodarski krog je zato podprl rešitev interventnega zakona, ki ohranja sistem normiranih odhodkov in hkrati zvišuje prihodkovne meje za vstop oziroma obstanek v sistemu. Njihovo sporočilo je precej jasno: normirani sistem ni privilegij za izbrano skupino, ampak predvsem način, kako lahko manjši podjetnik posluje z manj birokracije in bolj predvidljivimi stroški.

To vprašanje bo postalo še pomembnejše, če bo prišlo do referenduma. Po odločitvi Ustavnega sodišča namreč pot do referendumskega odločanja ni več zaprta.

Normirani sistem ni privilegij za izbrano skupino, ampak predvsem način, kako lahko manjši podjetnik posluje z manj birokracije in bolj predvidljivimi stroški.

Zakaj gospodarstvo brani normirani sistem

Pri normirancih se davčna osnova ne ugotavlja tako, da bi podjetnik za vsak posamezen strošek dokazoval njegovo davčno priznanost. Sistem temelji na vnaprej določenih normiranih odhodkih. Prav ta poenostavitev je eden njegovih glavnih namenov.

Gospodarski krog opozarja, da se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da gre za posebno davčno ugodnost. Takšna razlaga je po njihovem preveč poenostavljena.

Normiranec namreč ne more avtomatično uveljaviti vseh dejanskih stroškov, ki jih ima pri poslovanju. Če ima podjetnik dejanske stroške višje od zakonsko priznanih normiranih odhodkov, je lahko njegova davčna osnova celo višja, kot bi bila pri sistemu obdavčitve po dejanskih odhodkih.

Prav zato je po mnenju gospodarstva napačno normirance obravnavati zgolj skozi prizmo vprašanja, koliko davka plačajo. Pomemben del je tudi administracija.

Manj računovodskega dokazovanja, manj birokracije in enostavnejši izračun lahko za majhnega podjetnika pomenijo pomembno razliko. Še posebej za tistega, ki nima zaposlenega računovodje ali administrativnega oddelka.

Manj računovodskega dokazovanja, manj birokracije in enostavnejši izračun lahko za majhnega podjetnika pomenijo pomembno razliko.

Tudi GZS opozarja na stalno spreminjanje pravil

Da je vprašanje stabilnosti sistema pomembno, kažejo tudi opozorila gospodarstva v zadnjih mesecih.

Gospodarska zbornica Slovenije je aprila letos opozorila, da so normiranci med podjetniki, ki so bili pogosto izpostavljeni spreminjanju zakonodaje. Marca je začela veljati novela ZPZR-A, ki je pogoje za vstop oziroma obstanek v sistemu ponovno omilila.

Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob spremembah poudarila, da so se pravila za normirance v letu 2026 spremenila. Med drugim so bili omiljeni pogoji za vstop in odpravljena petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem zaradi prenehanja dejavnosti oziroma izstopa iz sistema normiranih odhodkov.

Za podjetnika pa vsaka takšna sprememba pomeni prilagajanje.

Davčni sistem namreč ni samo vprašanje davčne stopnje. Podjetnik mora na podlagi veljavnih pravil odločati, ali bo odprl dejavnost, koliko bo investiral, ali bo zaposlil dodatnega človeka in ali se bo lotil večjega posla.

Če se pravila pogosto spreminjajo, postane dolgoročno načrtovanje bistveno težje.

Interventni zakon prinaša višje meje

Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije predvideva precej višje prihodkovne meje od sedanjih. Po predlogu bi se meja za vstop oziroma obstanek v sistemu za tako imenovane polne normirance zvišala s 60.000 na 150.000 evrov, za popoldanske normirance pa s 30.000 na 70.000 evrov. Višje bi bile tudi nekatere meje za izstop iz sistema.

Po predlogu bi se meja za vstop oziroma obstanek v sistemu za polne normirance zvišala s 60.000 na 150.000 evrov, za popoldanske normirance pa s 30.000 na 70.000 evrov.

Gre torej za pomemben poseg v pogoje poslovanja malih podjetnikov.

Zagovorniki sprememb menijo, da bi višje meje omogočile, da podjetnik zaradi rasti prihodkov ne bi tako hitro izpadel iz poenostavljenega sistema. To je pomembno predvsem za dejavnosti, v katerih podjetnik lahko dosega razmeroma visok promet, vendar nima nujno visokih dejanskih dobičkov.

Ob tem pa je treba ločiti med prihodki in dobičkom. Prihodki sami po sebi še ne pomenijo, da ima podjetnik enako visok zaslužek. Podjetnik ima lahko visoke stroške materiala, opreme, prevozov, najemnin ali drugih storitev.

Prav zato je razprava o normirancih precej bolj zapletena od vprašanja, kdo plača manj davka.

Prihodki sami po sebi še ne pomenijo, da ima podjetnik enako visok zaslužek. 

Država ima pri zakonu drugačen pogled

Pomembno je, da v razpravi ni samo eno stališče. 

Vlada je maja letos do predloga interventnega zakona zavzela precej kritično stališče. Ocenila je, da so predlagani ukrepi parcialni, fiskalno tvegani in razvojno neučinkoviti. Ministrstvo za finance je opozorilo tudi na možnost zmanjšanja javnofinančnih prihodkov.

To pomeni, da bo ena od ključnih dilem pri nadaljnji razpravi ravnotežje med davčno razbremenitvijo oziroma poenostavitvijo za podjetnike in javnofinančnimi posledicami.

Toda tudi če se država odloči za drugačen davčni model, ostaja vprašanje predvidljivosti. Podjetniki potrebujejo dovolj časa, da se na spremembe pripravijo.

Podjetniki potrebujejo dovolj časa, da se na spremembe pripravijo.

Referendum odpira še širšo politično razpravo

Ustavno sodišče je s svojo odločitvijo omogočilo nadaljevanje postopka glede referenduma o interventnem zakonu. Ključna ugotovitev je bila, da zakon vsebuje tudi druge ukrepe in zato kot celota ne more biti avtomatično izločen iz referendumskega odločanja.

Zbiranje podpisov je predvideno od 1. septembra. Pobudniki bodo morali v 35 dneh zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov.

Referendum je tako z odločitvijo Ustavnega sodišča postal realna možnost.

Gospodarski krog je medtem že nakazal, katero stran podpira. Njihovo stališče je, da je treba ohraniti rešitev, ki normirancem zagotavlja bolj enostaven način poslovanja in hkrati zvišuje meje za vključitev v sistem.

Majhen podjetnik ni davčna elita

Pri tej razpravi je pomemben tudi širši pogled.

Normiranec je lahko samostojni obrtnik, programer, svetovalec, prevajalec, fotograf, oblikovalec, serviser ali nekdo, ki je ustvaril manjše podjetje in si sam zagotavlja delo. Za številne takšne podjetnike je računovodska in davčna administracija pomemben strošek.

Zato je vprašanje normiranstva tudi vprašanje dostopnosti podjetništva.

Če država želi spodbujati samozaposlovanje in podjetništvo, mora razmišljati tudi o tem, koliko časa in denarja podjetnik porabi za administracijo in koliko mu ostane za dejansko delo.

Po drugi strani pa mora biti davčni sistem dovolj odporen proti zlorabam in oblikam poslovanja, pri katerih bi se normirani sistem uporabljal predvsem za izogibanje obveznostim. Prav tu je prostor za jasna pravila in nadzor.

To pa je nekaj drugega kot avtomatično enačenje vseh normirancev z davčnimi privilegiranci.

Če država želi spodbujati samozaposlovanje in podjetništvo, mora razmišljati tudi o tem, koliko časa in denarja podjetnik porabi za administracijo in koliko mu ostane za dejansko delo.

Podjetniki potrebujejo predvsem predvidljivost

Največje vprašanje, ki ga odpira trenutna razprava, zato ni samo, ali je meja 60.000, 120.000 ali 150.000 evrov, temveč gre tudi za vprašanje predvidljivosti, stabilnosti; ali bodo pravila veljala dovolj dolgo, da bo lahko podjetnik z gotovostjo sprejemal poslovne odločitve.

Podjetnik, ki razmišlja o nakupu opreme, zaposlitvi delavca ali širitvi dejavnosti, ne more načrtovati samo za nekaj mesecev. Potrebuje davčni okvir, ki je razumljiv in predvidljiv.

Prav zato je opozorilo Gospodarskega kroga pomembno. Po njihovem pogostih sprememb davčnih pravil ne občutijo samo največja podjetja. Še precej bolj lahko prizadenejo najmanjše, ki imajo najmanj administrativnih in finančnih rezerv.

Podjetnik potrebuje davčni okvir, ki je razumljiv in predvidljiv.

Ne gre samo za normirance

Razprava o interventnem zakonu bo tako verjetno prerasla vprašanje samega normiranstva.

Gre za vprašanje, kakšen odnos ima država do ljudi, ki sami ustvarjajo svoje delo in prevzemajo poslovno tveganje. Če država želi več podjetništva, mora biti davčni sistem dovolj preprost, da manjše dejavnosti ne postanejo talec birokracije.

To pa ne pomeni, da mora biti normirani sistem brez omejitev ali da so normiranci upravičeni do posebne obravnave. Pomeni predvsem, da mora biti sistem jasen, pregleden in stabilen.

Prav tu je tudi bistvo sporočila Gospodarskega kroga: normiranec ni davčna elita. Je podjetnik, ki se je odločil za zakonsko dovoljeno obliko ugotavljanja davčne osnove.

Če bo o interventnem zakonu na koncu odločalo ljudstvo, bo zato šlo za več kot za eno davčno določbo. Šlo bo tudi za vprašanje, ali želi Slovenija malim podjetnikom ponuditi okolje, v katerem lahko rastejo, vlagajo in zaposlujejo, ne da bi morali ob vsaki spremembi zakonodaje znova preračunavati, ali se jim poslovanje sploh še izplača.

Normirani sistem mora biti jasen, pregleden in stabilen.