Zapletena savdska koalicija proti Hutijem

Savdska Arabija je ustvarila zelo zapleteno koalicijo, ki ima v regiji več različnih interesov. Obrambni sporazum iz Meke se je izkazal za nekoliko bolj elastičnega kot so sprva nakazovale podpisnice Savdska Arabija, Turčija in Pakistan. Savdijci so poskušali v koalicijo proti Hutijem povabiti še Irak, Egipt je pristopil previdno in šele včeraj je parlament ratificiral mandat za obrambo Savdske Arabije predsedniku Abdel Fatahu el-Sisiju. Istočasno se savdski in pakistanski odposlanci mudijo v Teheranu, da bi prepričali iranske mule v prekinitev sovražnosti v Jemnu, kjer se situacija ne izboljšuje.

Pogovori v Teheranu

Danes so se v Teheranu mudile savdska, pakistanska, turška in omanska delegacija, torej tri podpisnice sporazuma v Meki. Tam naj bi bili še predstavniki Omana, ki so največji zavezniki Irana znotraj zalivske regije, ti si namreč že od začetka prizadevajo za zaustavitev vojne z Iranom. Omanska neomajna podpora iranskemu režimu je sicer zelo načela odnose z ZDA in tudi drugimi državami v regiji. Savdska politika si že dalj časa prizadeva za pomoč drugih držav, vendar se je njihovo lobiranje do danes pokazalo za dokaj neuspešno.

Sprva so se obrnili na ZDA in upali, da bo predsednik Trump vključil ameriške oborožene sile proti Hutijem. Toda Hutiji na ameriške interese ne vplivajo, morebitno zaprtje ožine Bab el-Mandeb pa bi najbolj vplivalo ravno na zalivske države in Evropo. Zato je ameriška administracija zavzela stališče, da bo pomoč prišla v okviru obveščevalnih informacij in logistike, bojevanje pa morajo prevzeti Savdijci sami. Savdska Arabija je zato poizkušala otopliti odnose z Združeni arabskimi emirati (ZAE), s katerimi imajo slabe odnose že nekaj let. Toda ZAE se aktivno v Jemen ne bodo vključili brez določenih pogojev, na primer vplivanja in zavezništva z južnim Jemnom, oziroma Adenom.

Letos je bil podpisan sporazum v Meki, kjer si je Savdska Arabija nadejala bolj aktivno vlogo sopodpisnic, torej Pakistana in Turčije, po medijih pa smo lahko poslušali hvale o členu, kjer je napad na eno članico napad na vse članice. Toda tako Pakistan kot Turčija sta se hitro ob začetku napadov na jug savdske države iz Jemna potegnili nazaj in obrazložili, da ta člen nima tako striktne interpretacije kot so mediji sprva obveščali javnost. Obe državi sta tako jasno sporočili, da obstaja pomoč v orožju, vojni z droni in obveščevalnimi podatki.

Savdska politika si že dalj časa prizadeva za pomoč drugih držav, vendar se je njihovo lobiranje do danes pokazalo za dokaj neuspešno.

Savdska delegacija se je nato mudila v Bagdadu, kjer so vsaj dobili obljubo, da bo Irak poizkušal preprečevati napade na savdsko ozemlje. Istočasno so v Riadu začeli snubiti Kairo, kjer so z obljubami o dodatnih kreditih in investicijah prepričali Sisija, da bi nudil savdskim bratom vojaško pomoč. Egiptovski parlament je šele včeraj ratificiral mandat Sisiju za obrambno pomoč Savdski Arabiji, čeprav še ni jasno, kaj naj bi ta obsegala. Sisi ni specifično omenjal pehote, zaenkrat gre bolj za pomoč v opremi, dronih in logistiki. Zato Savdski Arabiji zaenkrat ostaja relativna šibka jemenska koalicija pod vodstvom Jemenskega predsedniškega sveta, ki se sooča z več težavami in neuspehi.

V Teheranu nič konkretnega, pogovarjali naj bi se še naprej

Kot poročajo viri iz teheranskih delegacij, do kakšnih resnih premikov ni prišlo. Vse, kar so se uspeli dogovoriti, je, da se bodo pogovarjali še naprej. Savdsko delegacijo je vodil obrambni minister princ Haled bin Salman, pakistansko feldmaršal Asim Munir in turško šef obveščevalne agencije Ibrahim Kalin. Savdska Arabija je Iranu ponujala mir za prekinitev sovražnosti Hutijev, vendar so Iranci pogojevali s tem, da bi Savdijci prepričali Washington k dvotedenski prekinitvi sovražnosti, vrnitvi k pogajalski mizi in deblokadi Hormuške ožine.

Še več, teheranski predstavniki so od Savdske Arabije zahtevali umik blokade jemenskega zračnega prostora pred prekinitvijo sovražnosti, kar je zanje nesprejemljivo, saj bi s tem Hutijem omogočili dodatne pošiljke orožja iz Irana in Rusije. Iranci so zahtevali še začetek pogovorov v Sani, kar bi bilo zanje enako porazu, vprašanje pa je, kako bi na to reagiral Jemenski predsedniški svet.

Iran je z obiskom savdske delegacije pokazal svojo moč

Iranskemu režimu je vsekakor povšeči obisk treh članic Obrambnega sporazuma iz Meke. Najprej so s tem dogodkom pokazali moč nad Savdsko Arabijo, ki se ne želi vplesti v Jemen z vojaškimi silami. Savdska koalicija v Jemnu je preveč razklana, da bi pokazala resnejši napredek, medtem ko Hutiji tolčejo po savdski infrastrukturi. Med prejšnjo jemensko vojno so bili vpleteni še ZAE, kar je močno pripomoglo k bolj učinkovitemu pristopu proti Hutijem, danes pa so Savdijci v koaliciji s Pakistanom in Turčijo, ki si razen prodaje orožja ne želita vpletati dosti več.

Iranu je Savdska Arabija dala, kar je želel, torej spoznanje, da so Savdijci nezmožni urejati svoje dvorišče in morajo Teheran zaprositi za mir. Iranci so največji financerji Hutijev, njihovo vojsko usposablja iranska Islamska republikanska garda, prav tako so njihovi največji dobavitelji orožja. Še huje za Savdsko Arabijo je dejstvo, da so bili več ali manj pasivni opazovalec ameriškega napada na Iran, vendar so postali žrtve iranskih ekspanzijskih interesov, Iran pa je poskrbel za obveščevalne podatke Hutijem, ki so jim pomagali raketirati cilje v Savdski Arabiji. Povedno je, da Iran s tem želi pokazati, kdo je glavni med muslimanskimi državami v regiji in ne glede na obisk savdske delegacije v Teheranu ta ne želi zaustaviti napadov nanjo.

Iranu je Savdska Arabija dala, kar je želel, torej spoznanje, da so Savdijci nezmožni urejati svoje dvorišče in morajo v Teheran zaprositi za mir.

Napadi na Savdsko Arabijo medtem ne pojenjajo

Med obiskom visoke savdske delegacije v Teheranu, tam jo je namreč predstavljal obrambni minister, so Hutiji zadeli več ciljev v Savdski Arabiji. Savdske obrambne sile so prestregle dve balistični raketi iz Jemna, ki sta leteli proti Riadu, del ostankov raket pa je poškodoval več stavb. Hutiji so sporočili, da so prav tako ciljali savdsko ministrstvo za obrambo, kar so savdske oblasti zanikale. To je zelo zanimivo, če upoštevamo, da se savdski minister za obrambo mudi v Teheranu, vojaške akcije Hutijev pa so usklajene s teheranskim režimom.

Istočasno so danes Hutiji zadeli rafinerijo v Ras Tanuri, kjer jo je deloma zajel požar, vendar ni bilo večje škode, požar pa je bil pogašen. Včeraj, ko je ravno tako potekal sestanek v Teheranu, so nad Riadom poleteli trije droni, napadli so tlačno postajo na naftovodu vzhod-zahod in letališče. Medtem je savdska koalicija v Jemnu poizkusila z ofenzivo na Sano, vendar kaže, da so Hutiji ofenzivo prekinili. Iz hutijevskih logov so prihajale novice, da naj bi savdska delegacija ponujala 1 milijardo USD za prekinitev sovražnosti, vendar so Savdijci to že zanikali.

Izgube Hutijev v Taizu – jemenske vladne sile počasi napredujejo

Hutiji so izgubili enega bolj pomembnih poveljnikov, generala majorja Nadžija Ahmeda Omairja, ki je bil eden najpomembnejših vojaških voditeljev in vodja klana Omair. Klan Omair podpira Hutije že najmanj desetletje in je nepogrešljiv v bitkah proti jemenski savdski koaliciji. Ubit je bil v Taizu, kjer so si Hutijevske sile zadale nekoliko pretrd oreh in se že nekaj tednov borijo, da bi osvojile mesto in regijo. Taiz bi namreč Hutijem omogočil relativno prost dostop do Savdske Arabije.

Največja težava proti-hutijevske koalicije je v fragmentaciji in konstantnih sporih med različnimi milicami in klani.

Hutijevske sile so istočasno sprožile več front, tudi proti jugu, torej Adenu, s čimer prepuščajo veliko prostora za jemensko savdsko koalicijo, klane iz Taiza in vojsko južnega Jemna, oziroma Adena. Jemenske vladne sile so osvojile nazaj nekaj ozemlja okoli Taiza s pomočjo zračnih sil ter si zagotovile strateško območje Tabat al-Midan in Dabab. Vladnim silam, ki so del savdske koalicije, so v pomoč droni, saj so ti primarno namenjeni eliminaciji pomembnih Hutijevskih poveljnikov. Vladna stran sporoča, da so začeli z operacijami proti ciljem na otoku Perim, kar bi pomenilo velik napredek. Toda v tem trenutku ni dovolj informacij, da bi lahko potrdili, kako uspešne so bile te operacije. Hutiji so vsekakor naredili napako z ofenzivo proti Adenu, ki je aktivirala velik del sil južnega Jemna, predvsem 'Brigade velikanov' so uspele to ofenzivo zaustaviti. Največja težava proti-hutijevske koalicije je v fragmentaciji in konstantnih sporih med različnimi milicami in klani.

Nastop Al-Kajde

Teroristična organizacija Al-Kajda vidi Jemen kot svoje tradicionalno ozemlje, ki sega še v 80. leta 20. stoletja, ko se je tam mudil Osama bin Laden. Njeni borci se borijo proti vsem in nimajo afinitete niti do vladnih sil, Hutijev, kaj šele južnega Jemna, ki ga vidijo kot najbolj heretičnega zaradi zgodovinske povezave s svobodno Adensko republiko. Podobno kot Hutiji, ki si želijo ustanoviti jemenski imamat, si Al Kajda prizadeva za jemenski kalifat, oboji pa nasprotujejo jemenski mednarodno priznani vladi in samostojni republiki v Adenu.

Najaktivnejša je Al Kajda v provinci Šabva, kjer so izvedli že več napadov, pred kratkim pa se je vnel spopad med Al Kajdo in Odporniško vojsko Južnega Jemna v provinci Al Bajda, kjer so zadnji želeli prekiniti ofenzivo Hutijev proti jugu. Toda istočasno so jih napadle skupine borcev Al Kajde, ki so želele izkoristiti luknjo v obrambi Južnega Jemna. To kaže na vedno večje ambicije Al Kajde, ki je bila po zadnji državljanski vojni potisnjena v odmaknjena gorovja Šabve in Hadramuta. Al Kajda je sicer včeraj sporočila, da je dala odpoved delovnega razmerja trem svojim visokim poveljnikom, Kararju al-Avlakiju, Mohamedu al-Humajkaniju in Asafu Basrinu, ker niso upoštevali pravilnikov organizacije.

Hutiji grozijo Egiptu, ZDA grozijo Iranu

Hutiji so sporočili, da je egiptovska pomoč Savdski Arabiji enaka deklaraciji vojne Hutijem s strani Egipta. Sporočili so, da ne morejo verjeti, kako gredo lahko Savdijci v Teheran na mirovna pogajanja, medtem pa vključijo Egipt v vojaško koalicijo proti Hutijem. No, pozabili so sicer omeniti, da istočasno sami še vedno napadajo cilje v Savdski Arabiji. Član političnega biroja Hutijev Mohamed Ali al-Huti je povedal, da gre za grobo agresijo proti Islamski republiki Iran in se ne boji katerekoli koalicije. Kako bodo Hutiji reagirali proti Egiptu, niso povedali, verjetno pa bodo želeli vplivati na transport skozi Rdeče morje.

Ameriški predsednik Trump je medtem povedal, da so ameriške sile pripravljene na nov napad na Iran v 96 urah po predsedniškem ukazu, toda istočasno je Katar sporočil, da napreduje pri pogovorih med Iranom in ZDA. Kako se sicer ZDA lahko zanesejo na Katar, ki sklepa z Iranom in Rusijo nov plinski sporazum v Moskvi, je vprašanje za ameriško administracijo. Po drugi strani se je med izraelskim predsednikom vlade Netanjahujem in poveljnikom štaba IDF Ejalom Zamirjem vnel hud spor. Netanjahu je namreč želel sprožiti še en napad proti Iranu pred volitvami, vendar je generalštab vojske močno nasprotoval takšni ideji. V Izraelu je zdaj vse odvisno od rezultata volitev.