Šircelj: Manj bremen za zaposlene, več naložb – brez novih davkov za razbremenitev dela

Vlada s predlogoma proračunov za leti 2027 in 2028 napoveduje več vlaganj v razvoj, postopno zmanjševanje primanjkljaja in razbremenitev dela. Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi v državnem zboru poudaril, da nižjih obremenitev zaposlenih ne nameravajo nadomestiti z novimi davki ali davkom na nepremičnine. Pot do stabilnejših javnih financ vidi v gospodarski rasti, učinkovitejši državi in bolj nadzorovani porabi.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti prinašata pomembno zavezo: država želi zaposlenim in gospodarstvu pustiti več prostora za ustvarjanje, ob tem pa zagotoviti sredstva za naložbe in zakonsko določene pravice. Šircelj je na izredni seji državnega zbora kot temelj proračunske politike izpostavil varnost, stabilnost in predvidljivost.

Po ministrovih besedah je sedanja vlada prevzela zahtevno javnofinančno stanje. Kritičen je bil predvsem do povečevanja izdatkov za plače in druge tekoče obveznosti v času prejšnje vlade, opozoril pa je tudi na zamude pri črpanju evropskih sredstev in nezadostno financiranje obrambnih zavez.

Vladni odgovor je usmerjen v obvladovanje odhodkov ter spodbujanje dejavnosti, ki povečujejo gospodarsko moč države. Pri tem ostaja ključno vprašanje, kako napovedane razbremenitve izpeljati tako, da bodo zaposleni občutili izboljšanje, javne blagajne pa ohranile stabilnost.

Zakaj je razbremenitev dela pomembna

Da je obremenitev dela v Sloveniji visoka, potrjujejo tudi mednarodne primerjave. Po podatkih OECD je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo leta 2025 znašal 45,3 odstotka celotnega stroška dela, povprečje OECD pa 35,1 odstotka. Slovenija je bila po tem kazalniku na šestem mestu med 38 članicami organizacije.

Po podatkih OECD je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo leta 2025 znašal 45,3 odstotka celotnega stroška dela, povprečje OECD pa 35,1 odstotka.

Davčni primež zajema dohodnino ter prispevke zaposlenega in delodajalca, upoštevajoč ustrezne denarne prejemke. Zato ga ne smemo enačiti zgolj z deležem davkov, odtegnjenih od bruto plače. Pokaže pa, kolikšna je razlika med stroškom zaposlitve za podjetje in zneskom, ki ostane delavcu.

📊 Vlada je potrdila predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. V ospredju ostajajo stabilne javne finance, podpora razvoju Slovenije, decentralizacija, debirokratizacija in krepitev varnosti. ✅ Primanjkljaj ostaja pod 3 % BDP. ✅ Ne uvajamo novih davkov. ✅ Podpora gospodarski rasti in učinkovitejšemu delovanju države.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 6, 2026

Šircljeva napoved razbremenitve tako naslavlja enega pomembnih izzivov slovenskega gospodarstva. Podjetja potrebujejo prostor za zaposlovanje in nagrajevanje sposobnih sodelavcev, zaposleni pa pričakujejo, da se bo dodatno delo poznalo tudi pri njihovem razpoložljivem dohodku.

Učinek prihodnje reforme bo odvisen od konkretnih rešitev. Znižanje prispevkov zaposlenih lahko poveča neto prejemke, razbremenitev delodajalcev pa zmanjša stroške zaposlovanja. Ob predstavitvi proračunov minister še ni podal celotnega izračuna, koliko bi posamezna skupina zaposlenih pridobila.

Dohodninska lestvica naj bi sledila rasti cen

Med predvidenimi ukrepi je uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. Namen takšne uskladitve je omejiti učinek, pri katerem rast nominalne plače povečuje davčno obremenitev, čeprav kupna moč zaposlenega ne napreduje v enaki meri.

To je posebej pomembno v obdobju, ko gospodinjstva velik del prihodkov namenjajo osnovnim življenjskim stroškom. Višja plača na papirju namreč še ne pomeni večje blaginje, če jo spremljata podobna rast cen in višja dohodnina.

Minister je ob dodatni razbremenitvi dela izpostavil tudi prispevke za socialno varnost. Po njegovi napovedi naj bi država prostor za spremembe ustvarila z rastjo gospodarstva in učinkovitejšim delovanjem javnega sektorja.

Višja plača še ne pomeni večje blaginje, če jo spremljata podobna rast cen in višja dohodnina.

Vendar je treba zavezo glede novih davkov brati skupaj z uradnimi proračunskimi izhodišči. Ta dopuščajo spremembe posameznih davčnih obremenitev ob sočasni razbremenitvi drugje, s ciljem ohranjanja skupne obremenitve, ter določene prilagoditve obdavčitve dejavnosti glede na tržne razmere. Napoved razbremenitve dela zato še ne pomeni, da bo celotna davčna ureditev ostala nespremenjena.

Več naložb, nato zmanjšanje primanjkljaja

Za leto 2027 vlada načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Predvideni primanjkljaj znaša približno 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Leta 2028 naj bi ob približno enakih odhodkih prihodki narasli na 17,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa se zmanjšal na približno 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP. Navedeni zneski so zaokroženi.

Za leto 2027 vlada načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov.

Šircelj povečanje izdatkov v prihodnjem letu utemeljuje predvsem z naložbami. Te bodo usmerjene v prometno infrastrukturo, obrambo, okolje, obnovo po naravnih nesrečah in znanost.

Razlikovanje med zadolževanjem za tekočo porabo in zadolževanjem za razvoj je pomembno. Dobro izbrane naložbe lahko izboljšajo prometne povezave, povečajo odpornost države in ustvarijo pogoje za uspešnejše poslovanje podjetij. Njihova korist se lahko razteza čez več desetletij.

Toda razvojni učinek ni samoumeven. Odvisen bo od izbire projektov, preglednosti postopkov, pravočasne izvedbe in nadzora stroškov. Več denarja za investicije bo prineslo največ koristi, če bodo projekti tudi dejansko odpravljali ovire za gospodarstvo in izboljševali življenje prebivalcev.

Rast gospodarstva kot podlaga za socialno varnost

Predsednik vlade Janez Janša je v predstavitvi proračunskih dokumentov povezal fiskalno odgovornost z razbremenitvijo dela, več naložbami in ustvarjanjem bolje plačanih delovnih mest. Kot poroča STA na portalu 24ur, je izpostavil tudi pospešitev črpanja kohezijskih sredstev in pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije.

Premier 🇸🇮 @JJansaSDS: Plačna reforma prejšnje vlade vidno vpliva na fiskalni potencial države. Potrebe po zdravljenju in oskrbi rastejo, država mora vlagati v infrastrukturo in varnost, zaključuje se izredni evropski mehanizem za okrevanje, približuje pa se konec sedanjega kohezijskega programskega obdobja. Vse te obveznosti bomo dolgoročno zmogli, če bomo povečali ustvarjeno vrednost in seveda bolje uporabili razpoložljive vire.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 6, 2026

Evropska sredstva imajo pri tem pomembno vlogo. Omogočajo izvedbo razvojnih projektov, pri katerih celotnega finančnega bremena ne nosi domači proračun. Uspešno črpanje pa zahteva pripravljene projekte, usklajeno upravo in pravočasno izpolnjevanje pogojev.

Vladna usmeritev temelji na povezavi med uspešnim gospodarstvom in financiranjem javnih storitev. Več ustvarjene vrednosti lahko poveča prihodke javnih blagajn tudi brez zviševanja davčnih stopenj. Vendar bo treba proračunske načrte sproti preverjati glede na dejansko gospodarsko rast in pobrane prihodke.

Javni sektor: omejitev izdatkov in boljša organizacija

Šircelj je poudaril, da predlog zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Določa pa finančni okvir za plače in druge izdatke, znotraj katerega bodo morali predstojniki organizirati delo.

V ospredje postavlja racionalizacijo, digitalizacijo in boljšo organizacijo procesov. Uspešnost teh sprememb bo mogoče ocenjevati predvsem po tem, ali bodo javne storitve dostopnejše, postopki hitrejši in poraba preglednejša.

Napovedal je tudi predlog štiriletnega proračunskega cikla, pri katerem bi bila zgornja meja rasti izdatkov vezana na ciljno inflacijo. Proračunski uporabniki bi lahko pod določenimi pogoji prenašali neporabljena sredstva, če to ne bi povečalo letnega primanjkljaja.

Takšna ureditev bi lahko zmanjšala spodbudo za porabo ob koncu leta zgolj zaradi izčrpanja razpoložljivih sredstev. Hkrati bi uporabnikom omogočila daljše načrtovanje zahtevnejših projektov. Za uspeh pa bodo potrebna jasna pravila, odgovornost za rezultate in dosleden nadzor.

Pokojnine ostajajo zakonska obveznost države

Minister je ob proračunski disciplini zagotovil tudi izpolnjevanje zakonsko določenih pokojninskih pravic. Za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema je napovedal ustanovitev demografskega sklada, na katerega bi prenesli državno premoženje.

Takšen sklad bi lahko predstavljal dodaten vir financiranja. Njegov prispevek bo odvisen od obsega premoženja, donosov in pravil upravljanja. Sam zase pa ne more odpraviti posledic staranja prebivalstva.

Prav demografska gibanja povečujejo pomen produktivnosti: ob manjšem številu ljudi, ki vstopajo na trg dela, bodo potrebe po pokojninah, zdravstvu in oskrbi starejših naraščale. Tudi ob predstavitvi proračunov 4. oktobra je vlada kot odgovor izpostavila večjo gospodarsko rast in učinkovitejšo uporabo razpoložljive delovne sile.

Napovedi bo treba potrditi z izvedbo

Predloga proračunov kažeta usmeritev, ki povezuje razbremenitev dela z naložbami in nadzorom porabe. To je za zaposlene in gospodarstvo spodbudno sporočilo: višja konkurenčnost ter več razpoložljivega dohodka sta postavljena med cilje javnofinančne politike.

Hkrati Šircelj opozarja na rast stroškov obresti, zaradi katere ostaja prostora za nepredvidene izdatke manj. Zmanjševanje deleža dolga v BDP namreč še ne pomeni nujno zmanjšanja njegove nominalne vrednosti ali nižjih stroškov financiranja.

Višja konkurenčnost ter več razpoložljivega dohodka sta postavljena med cilje javnofinančne politike.

Predloga bodo obravnavala delovna telesa državnega zbora, oceno pa bo podal tudi Fiskalni svet. Po uradni predstavitvi finančnega ministrstva gre torej za načrtovano pot, ki jo bodo morali potrditi parlamentarna obravnava in poznejši rezultati izvrševanja.

Za javnost bo odločilno, ali bodo napovedi dobile konkretno obliko: koliko bo zaposlenim ostalo pri plači, kateri razvojni projekti bodo izvedeni in kako uspešno bo država obvladovala porabo. Šircljeva zaveza, da razbremenitve dela ne bo financiral z novimi davki, postavlja jasno merilo, po katerem bo mogoče presojati prihodnje ukrepe vlade.