Janša: Leva politika je iz zelenega prehoda naredila religijo

Prehranska varnost ni le gospodarska dejavnost, pač pa ključno vprašanje našega razvoja in obstoja, je, v nagovoru na kongresu foruma za kmetijstvo in podeželje SDS dejal predsednik stranke Janez Janša. Obregnil se je ob levo politiko, ki je iz zelenega prehoda naredila religijo, ukrepe na tem področju pa sta vodila napuh in aroganca. Skupaj z kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem sta napovedala ukrepe, ki bodo kmetu vrnili ugled in veljavo, ki si ju zasluži.

Mercosur dober za industrijo, slab za kmetijstvo

Janez Janša je v nagovoru poudaril, da je kmetijstvo sicer gospodarska dejavnost, a tudi mnogo več. »Prehranska varnost je ključno vprašanje našega razvoja in obstoja,« je poudaril. Zato se je tudi o vprašanjih, kot je tisto o sporazumu Mercosur, treba odločati ob zavedanju tega dejstva. Prav s tega stališča pa bo Slovenija izhajala tudi ob pogajanjih o naslednji sedemletni evropski finančni perspektivi.

Sporazum Mercosur je sicer dober za evropsko industrijo, a škodi evropskemu kmetijstvu in prehranski varnosti. Ob tem je opozoril na različna merila pri proizvodnji hrane in spomnil na težave z uvozom mesa, pri katerem so bile ugotovljene škodljive snovi.

Skupna evropska kmetijska politika je sicer eden največjih uspehov evropskega integracijskega procesa, je dejal Janša, saj je pojem lakote iz Evropske unije praktično izkoreninila. Kot je opozoril, pa smo kljub temu na preizkušnji; ne toliko zaradi načrtovanega krčenja sredstev za kmetijstvo, pač pa zato, ker se izgublja vidik, da je kmetijstvo ključna strateška panoga.

Ko birokrati predpisujejo, kdaj naj dežuje

Ta vidik se je toliko bolj izgubil v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodila leva politika, je opomnil. Iz zelenega prehoda »se je naredila religija«, ukrepe pa sta spremljala napuh in aroganca, ocenjuje Janša. Tako nekdo misli celo, da lahko predpiše, kdaj bo deževalo in kdaj bo sončno, je ponazoril in spomnil na uredbo o nitratih, ki je denimo prepisala, kdaj kmetje lahko gnojijo. A če takrat ne dežuje, to nič ne pomaga k rasti, hkrati pa onesnažuje okolje.

Predsednik vlade je poudaril tudi potrebo po odpravi birokratskih ovir, tudi ko gre za namakalne sisteme. Slovenija je blagoslovljena z vodnimi viri in ima vse možnosti, da se prilagodi, je pa k temu po njegovih besedah treba pristopiti »z zdravo kmečko pametjo«. Uskladiti je treba ukrepe, ki kmetijstvo opredeljujejo kot strateško, in tiste, ki ga opredeljujejo kot gospodarsko panogo, je pojasnil.

»Kmet ni problem, ampak del rešitve«

Da aktualna vlada kmetijstvu daje ustrezen poudarek, je v nagovoru ocenil tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Med drugim je napovedal tudi finančno pomoč kmetom zaradi visokih cen energentov in gnojil v višini več kot osem milijonov evrov, pa tudi pospešeno izplačilo odškodnin zaradi lanskih vremenskih ujm. Kot je dejal, so že začeli izdajati odločbe in se bo začelo izplačevati osem in pol milijona evrov za lansko sušo.

V širšem smislu pa je minister opredelil tudi njegov dolgoročni politični koncept kmetijstva. Opozoril je, da so bili kmetje v zadnjih letih mnogokrat označeni za onesnaževalce, za tiste, ki zatirajo raznovrstnost narave. »Odvzeto jim je bilo osnovno dostojanstvo,« je dejal. Ob tem se je zavezal, da bodo v vladi kmetom povrnili ugled, ki si ga zaslužijo. »Kmet ni problem, ampak je del rešitve,« je poudaril.

Programski kongres Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS je sicer potekal v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, ki se je začel včeraj. Na njem se na skupno 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav.