Ali se v Jemnu pripravlja nov spopad?

Jemen je ponovno priča spopadom med Južnim tranzicijskim svetom (STC), vladnimi silami in Hutiji. Poleg spopadov med vsemi sovražnimi stranmi prihaja v Jemnu do več atentatov pomembnih osebnosti. Hutiji so postali z nenadno ameriško kapitulacijo v iranski vojni pogumnejši in obnavljajo svoj raketni in konvencionalni arzenal. Med Kraljevino Savdsko Arabijo (KSA) in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) še vedno poteka resen spor o prihodnosti Jemna. Oči so uprte v deželo, v kateri še vedno ni zmagovalca, dve veliki sili KSA in Iran pa si še vedno prizadevata za nadzor nad svojimi frakcijami.

Ponovitev spopadov

V provinci Al-Daleja so prejšnji teden v torek izbruhnili spopadi med Hutiji in STC, ko so prvi napadli položaje oboroženih sil STC, ti so pa odgovorili tudi s težkim orožjem. Hutiji so namreč ustanovili Splošne mobilizacijske sile za utrditev frontnih linij, kar kaže, da se bo vojna, ki poteka že od leta 2014, nadaljevala. Ti napadi se stopnjujejo od 9. junija, ko so se začeli v provinci Hodeidah z hutijevskim napadom na okrožje Hajs, kjer je bilo 25 mrtvih. To je bil razlog za mobilizacijo sil STC, ki pričakujejo dodatne napade s strani Hutijev.

Napadi se stopnjujejo od 9. junija, ko so se začeli v provinci Hodeidah z hutijevskim napadom na okrožje Hajs, kjer je bilo 25 mrtvih.

Hutiji so po spopadih v provinci Al-Daleja pripravili še presenetljiv napad na mesto Taiz v provinci Al-Dhabab, ki ga je odbila 17. brigada STC, ki je utrpela celo mrtvega polkovnika. Posledica napada na Taiz je akutno pomanjkanje goriva, kar je prisililo največjo bolnišnico v mestu v zaprtje. Zaradi tega je tisoče ljudi ostalo brez zdravniške oskrbe v državi, ki se že tako sooča s pomanjkanjem in katastrofalno zdravstveno situacijo. 11. junija je v okrožju Al-Mamdara v Adenu eksplozija ubila 13 vojakov Brigad južnih velikanov, kar je lahko tudi posledica malomarnosti. Toda naslednji dan so varnostniki guvernerja Adena Abdulrahmana Šejka v paniki ubili sirskega zdravnika in njegovo ženo.

Umori, ugrabitve, izsiljevanja, atentati

Umori, ugrabitve, izsiljevanja in atentati so modus operandi obeh strani, nasprotniki, disidenti, oziroma tisti za katere ali SCT ali Hutiji menijo, da jim škodujejo, so v nemilosti lokalnih vojaških voditeljev. Muslimanska bratovščina ima velik vpliv na SCT, zato njeni represivni organi večkrat aretirajo novinarje in zapirajo lokalne medijske pisarne. Takšen primer je umor novinarja Mohameda Ajedhe v Hadramutu ali zaprtje novinarja Hamuda Hazaja v Maribu.

Muslimanska bratovščina ima velik vpliv na SCT, zato njeni represivni organi večkrat aretirajo novinarje in zapirajo lokalne medijske pisarne.

Po drugi strani so se Hutiji lotili celo ugrabitev otrok. V Al-Bajdi so ugrabili tri mladoletne osnovnošolske otroke, lokalno prebivalstvo pa obtožuje Hutije, ki vojaško nadzirajo ulice in so namenoma izklopili ulične kamere ravno med ugrabitvijo otrok. Te ugrabitve so tipično uporabljene za izsiljevanje svojih nasprotnikov. Hutiji se redno poslužujejo atentatov, namere pa kar objavijo na družbenih omrežjih. Odvetnici Hanin Jusuf al-Sarari so recimo zagrozili, da jo bodo ubili in odvrgli njeno telo sredi ulice, ker zastopa ljudi zaradi nelegalnih zaslišanj. To se dogaja poleg arbitrarnih ugrabitev, zapiranj in izginotij ljudi, ki imajo sicer kritično stališče do iransko podprte milice, kot na primer poslovnež Saleh Sajed al-Lukaimi, ki je že mesece zaprt brez obtožnice.

Al Kajda je ubila oficirja Adlija Mahruka iz Nacionalnih varnostnih sil pod okriljem SCT. Neznani atentatorji so ubili dr. Abdulrahmana al-Šaerja iz jemenske stranke Islah v Adenu, v mestu al-Mukala pa so ubili sina varnostne službe Mohameda al-Hamdija. Atentati so tudi del operacij z droni, kot na primer umor policista v Sejunu in poskusa umora guvernerja regije Hadramavt. Operacije atentatov in ugrabitev so del vojaške taktike obeh strani, poleg tega pa še lastne operacije izvajajo teroristične organizacije, na primer Al-Kajda. Obstaja tudi sum, da so v atentate vpletene še obveščevalne službe Irana in KSA.

Atentati so tudi del operacij z droni, kot na primer umor policista v Sejunu in poskusa umora guvernerja regije Hadramavt.

Kaj pravijo zahodne obveščevalne službe?

Hutiji so v zadnjem času opravili več testiranj raketnih sistemov, kjer je bil cilj izboljšanje dosega in natančnosti. Hutiji namreč pričakujejo dodatno finančno injekcijo iz Irana, potem ko bodo ZDA Iranu oplemenitile proračun iz zamrznjenih sredstev v ZDA in zalivskih državah, predvsem Katarju. Hutiji prav tako popolnjujejo svoje arzenale lahkega orožja in streliva, kar bi lahko nakazovalo, da načrtujejo operacije tudi znotraj Jemna. Po besedah vodje Abdula Malika al-Hutija je njihova vojska pripravljena za boj v Gazi, čeprav je trenutno v Gazi premirje. Verjetnejše je, da bodo Hutiji na pobudo Irana sprožili še več operacij v Jemnu proti SCT in v Adenskem zalivu.

Interesi Irana

Vojna v Jemnu se je začela z iranskim sponzorstvom Hutijev, ki je del dolgoročne iranske strategije. Iran ima Hormuško ožino kot del iranske strateške vojne pripravljenosti v regiji. Zaprtje ožine naj bi namreč svet pripeljalo v takšen ekonomski kolaps, da bi ustvaril za Iran ugodne pogoje pri izsiljevanju za pridobitev lastnih interesov. Toda zadnja blokada je pokazala, da svet ni doživel kolapsa, podražitev nafte pa je bila celo nižja od tiste med covidom.

Zalivske države imajo že alternativne transportne poti, kot na primer Savdska Arabija preko pristanišča Janbu v Rdečem morju.

Toda blokada ožine Bab el-Mandeba lahko zaustavi svetovni trgovinski promet. Če Hormuška ožina ni prinesla efekta, kot ga je načrtoval Iran, pa bi zaprtje Bab el-Mandeba povzročilo bistveno večjo ekonomsko težavo za svet, kar se je pokazalo med leti 2023 in 2025. Takrat so cene kontejnerskih prevozov izjemno poskočile, če pa Hutiji raketirali savdska pristanišča, kot na primer Janbu, potem bi bil učinek bistveno večji. Iran bi tako lažje izsiljeval zahod in Izrael z istočasnim zaprtjem obeh ožin.

Iran bi lažje izsiljeval zahod in Izrael z istočasnim zaprtjem obeh ožin.

Zato je financiranje Hutijev za Iran ključnega pomena, ki so še ena od njihovih regijskih vojska. Iran v večini financira Hutije preko kriptovalut, samo dva računa na Binance sta Hutijem zagotovila 1,7 milijarde USD. Denarnice, povezane z iransko Islamsko republikansko gardo (IRGC), so preko Tetherja nakazale Hutijem pol milijarde USD. Transakcije potekajo preko Binance, TRONa in Hexa Whalea. V omenjenih transakcijah sodeluje Kitajska, ki Jemnu in Iranu pomaga opravljati finančne transakcije s tehnološko pomočjo in obveščevalnim okriljem.

Rusija in Katar aktivno podpirata Iran in Hutije

Med sponzorji Hutijev sta tudi Katar in Rusija. Moskva že leta pomaga Hutijem z obveščevalnimi podatki in orožjem. Hutiji pa so v Ukrajino na fronto poslali že več vojakov, ki se borijo za ruske interese. Gre za zavezniško os Rusija-Kitajska-Iran, ki želi vzpostaviti v arabski regiji vplivne cone, predvsem potem, ko so izgubili Sirijo. Rusija je celo Hutijem pomagala ciljati transportne ladje v lasti zahodnih družb. Dali so jim namreč natančne koordinate, ko so te plule skozi ožino Bab El-Mandeba. Moskva je direktno pomagala IRGC v Jemnu, predvsem kako s pretihotapiti rakete dolgega in srednjega dosega do Hutijev. Ponovno je v kot posrednik za nakupe ruskega orožja stopil Viktor But, ki so ga leta 2024 v izmenjavi za ameriške zapornike v Rusiji izpustili iz zapora.

Moskva že leta pomaga Hutijem z obveščevalnimi podatki in orožjem.

Katar je še ena sila, ki igra dvojno vlogo v regiji. Po eni strani se predstavlja kot partner ZDA, po drugi pa brez težav za njihovim hrbtom deluje kot Pakistan v 80. in 90. letih 20. stoletja. Takrat je namreč Pakistan hlinil boj proti terorizmu, po drugi strani pa je financiral tako bin Ladna kot Talibane. Danes enako dela Katar, ki financira Iran, Hamas, Hutije in Muslimansko bratovščino, istočasno pa hlini zahodno zavezništvo. Katar je eden najnevarnejših partnerjev zahodnega sveta, ki dve desetletji že aktivno financira radikalne in islamistične organizacije na zahodu, od akademskih institucij, think tankov, do politike. Zato lahko opazujemo takšno hudo radikalizacijo po univerzah in zmage ekstremističnih politikov, kot je Mamdani. Nenazadnje se moramo vprašati, kako močan je bil vpliv Katarja pri ameriški kapitulaciji v vojni z Iranom.

Interesi Savdske Arabije

Po drugi strani pa si Savdska Arabija ne more privoščiti zaustavitev trgovanja skozi Rdeče morje, kajti zanje bi to pomenilo katastrofo. Savdijci so več ali manj doživeli polomijo z vojaško operacijo proti Hutijem, uradna jemenska vlada pa je do letošnjega 6. januarja celo imela sedež v Rijadu. Zato je KSA ubrala drugo strateško pot – podobno kot je to naredila z grozečim islamizmom v 80. letih 20. stoletja, ko se je islamistov poizkušala znebiti s pošiljanjem v Afganistan, vrnili pa so se kot bumerang.

Čeprav je Muslimanska bratovščina v KSA prepovedana, pa z zavezništvom v Jemnu nimajo težav. Ravno egiptovska Muslimanska bratovščina je v KSA pripeljala radikalni islamizem, ki je na koncu rezultiral v bin Ladnovi Al-Kajdi in drugih radikalnih sunitskih gibanjih. Zelo verjetno bodo poizkušali v Jemnu pridobiti oblast in jo kasneje skušali izvoziti nazaj v KSA. Podobno je bilo pred 30 leti z zavezništvom bin Ladna in Irana, končalo pa se je z brutalnimi regijskimi vojnami. Toda v tem trenutku KSA visi jemensko Muslimansko bratovščino kot edino, ki lahko vojaško parira Hutijem.

Spor med KSA in ZAE

Emirati so verjetno največji nasprotnik Muslimanske bratovščine v regiji, zato so srdito nasprotovali njeni vladavini v Jemnu. Po vzoru nekdanje britanske Adenske republike so poskušali vzpostaviti podobno politično entiteto, vendar jim je KSA zagrozila celo z vojno proti oboroženim silam ZAE, ki so bile takrat prisotne v Adenu in Sokotri. Jemenska vojska se je oborožila in pripravljala na spopad, s severa so grozili Hutiji, vojaških sil Emiratov pa je bilo bistveno premalo, da bi se lahko spopadli, zato so se iz Jemna umaknili. SCT na jugu Jemna in provinci Aden je še vedno eden izmed podpornih stebrov emiratskega vpliva v državi.

Emirati so verjetno največji nasprotnik Muslimanske bratovščine v regiji, zato so srdito nasprotovali njeni vladavini v Jemnu.

Toda jemenski vladni svet in KSA sta Emirate celo obtožila, da podpirajo Al-Kajdo in uporabljajo islamistične skupine za atentate. Obtožujejo jih, da so igrali dvojno igro, kjer je njihova protiteroristična aktivnost igrala omejeno vlogo pri raketiranju terorističnih ciljev. Vsakokrat naj bi uničili teroristične cilje le deloma, s čimer naj bi si zagotovili permanentno protiteroristično misijo v Jemnu. ZAE so seveda takšne obtožbe strogo zanikali.

Emirati so na savdske obtožbe odgovorili s posvetom v Varnostnem svetu ZN in posvetovanjem s posebnim odposlancem ZN za Jemen Hansom Grundbergom. Grundbergu so povedali, da ni nikakršnega razloga, da bi člane SCT uvrstili na listo sankcioniranih oseb. Istočasno so pomagali pri mobilizaciji sil SCT in oborožitvi dodatnih brigad.

Savdijci so zato odgovorili z ustanovitvijo Južnega sveta za prihodnost pod vodstvom Fadija Baouma in Nacionalnega sveta v Hadramavtu ter sprožili t. i. južni-južni dialog. S tem naj bi združili oba dela južnega Jemna, tistega pod nadzorom Jemenskega vladnega sveta in tistega pod SCT. Toda potrebno je poudariti, da savdski vpliv v delu pod nadzorom SCT ni močan in lahko pričakujejo silovit odpor.

Jemenska vlada proti SCT

Jemenski vladni svet je lani začel operacijo proti SCT, ki ni le vojaške narave, ampak tudi finančne. Jemenska vlada je sicer mednarodno priznana vlada, kar pa s težavo uveljavlja v Jemnu ravno zaradi SCT in Hutijev. Za Hutije vedo, da so zapriseženi sovražniki, SCT pa vidijo kot nekakšen izdajalski svet proti njim in Savdski Arabiji. SCT namreč ni želel predati orožja in vzvode moči, saj se vidi kot legitimni naslednik Adenske republike. Po drugi strani ga jemenski vladni svet vidi kot uzurpatorja njegove moči.

Zato je jemensko državno pravobranilstvo izdalo odločbo o zaplembi premoženja SCT in zamrznitvi njegovih računov pod pretvezo korupcije, s čimer si je jemenska vlada ustvarila še enega zapriseženega sovražnika. Vlada je zaprosila celo ZN, da bi predsednika SCT Aidarousa Al-Zubaidija in njegove sodelavce uvrstila na seznam sankcioniranih oseb. S tem je vlada iz neuradnega partnerstva nenadoma prešla v stanje sovražnosti s SCT, kar so nemudoma izkoristili Hutiji, ki se zavedajo, da je ta dosti bolj šibka. Ne le to, v Adenu so celo poskusili pridobiti nove zaveznike.

SCT je takoj zavzel stališče, da jemenski vladni svet izvaja nasilje nad Adensko regijo s pomočjo Savdske Arabije. Pozvali so mednarodno skupnost, naj pregleda aktivnosti Savdijcev, ki se igrajo z ognjem. Povedali so, da gre le za poizkus nasilne odstranitve političnih rivalov. Zaključili so, da je ravno politično vodenje SCT prineslo mir na jugu države, ki ni prisoten v nobeni drugi regiji. Zato je SCT organiziral množične proteste v Adenu in Hadramavtu, s čimer je pokazal, kako velik politični vpliv ima. Poleg tega so Jemenski vladni svet obtožili sodelovanja s teroristi, ki imajo načrt sprožiti kaos na jugu države.

Prihodnost Jemna

Iran podpira Hutije, ZAE podpira SCT, Savdijci pa začasni vladni svet, vse tri velike regijske sile pa imajo v Jemnu lastne interese. Jemen je danes igrišče velikih regionalnih sil, medtem ko svet stoji ob strani in več ali manj trepeta, da celotna zadeva ne izbruhne še v eno regionalno vojno in pahne ekonomije še hujšo krizo. Toda dolgoročno obstaja večna nevarnost – afganistanizacija Jemna. Jemen bo v svojem brezvladju postal izjemna priložnost za teroristične organizacije, kot na primer centralno afriške države. Upajmo, da se zgodba izpred štirideset let ne ponovi.

Jemen je danes igrišče velikih regionalnih sil, medtem ko svet stoji ob strani in več ali manj trepeta, da celotna zadeva ne izbruhne še v eno regionalno vojno in pahne ekonomije še hujšo krizo.