Dizel in kurilno olje pred novo pocenitvijo

Voznikom dizelskih avtomobilov in gospodinjstvom, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, se prihodnji teden obeta nova razbremenitev. Po napovedi Financ bi se lahko oba energenta v torek, 6. oktobra, pocenila za nekaj več kot štiri cente na liter, bencin pa približno za pol centa. Končne cene še niso uradno potrjene. Medtem evropske vlade draginjo blažijo z nižjimi davki, omejevanjem marž in neposredno pomočjo voznikom.

Po septembrskih podražitvah se na trgu goriv nakazuje umirjanje. Za gospodinjstva je to dobrodošla novica, predvsem pred začetkom ogrevalne sezone, ko nakup kurilnega olja pomeni velik enkraten izdatek. Nižje cene dizla bi nekoliko zmanjšale tudi stroške vsakodnevnih poti in poslovanja podjetij, odvisnih od cestnega prevoza.

Toda prihodnja cena na bencinskih servisih ni odvisna le od gibanja nafte. Pomembni so tudi kotacije posameznih naftnih derivatov, razmerje med evrom in dolarjem ter državne dajatve. Napoved pocenitve zato velja ob predpostavki, da se davčne obremenitve in način obračuna ne bodo spremenili.

Dizel proti 1,89 evra, kurilno olje proti 1,51 evra

Po uradnih podatkih od 29. septembra do vključno 5. oktobra liter reguliranega 95-oktanskega bencina stane 1,760 evra, dizla 1,929 evra in kurilnega olja 1,552 evra.

Finance v svoji analizi za prihodnje obdobje napovedujejo dizel po približno 1,89 evra in kurilno olje po približno 1,51 evra za liter. Pri bencinu pričakujejo manjšo pocenitev, približno pol centa na liter, kar bi ceno približalo 1,75 evra.

Pri teh številkah gre za napoved, ne za že sprejete maloprodajne cene. Dokončne zneske bo pokazala uradna objava za obdobje od torka, 6. oktobra.

Če bi se dizel pocenil za štiri cente na liter, bi voznik pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja prihranil dva evra. Pri bencinu bi bila razlika precej manjša: pol centa nižja cena pomeni 25 centov prihranka pri enaki količini.

Bolj opazen bi bil učinek pri kurilnem olju. Gospodinjstvo bi ob pocenitvi za štiri cente pri nakupu tisoč litrov prihranilo 40 evrov, pri dva tisoč litrih pa 80 evrov. Stroški dostave lahko končni račun dodatno spremenijo.

Izračuni ponazarjajo učinek morebitnega znižanja; končne cene še niso potrjene.

Šibkejši evro odnaša del pocenitve

Po analizi Financ možnost nižjih cen izhaja iz ugodnejših kotacij naftnih derivatov na sredozemskem trgu. Kot enega od razlogov za umirjanje omenjajo izboljšanje dobav z Bližnjega vzhoda, predvsem obnovljeno natovarjanje tankerjev v savdskih pristaniščih ob Rdečem morju. Ta izvozna pot omogoča prevoz mimo Hormuške ožine, kjer oskrbo še naprej spremljajo varnostna tveganja.

Vendar evropskim kupcem valutna gibanja niso naklonjena. Po navedbah iste analize se je evro spustil pod 1,13 dolarja, potem ko se je pred tednom gibal okoli 1,14 dolarja. Ker se naftni derivati obračunavajo v dolarjih, šibkejša evropska valuta zmanjšuje korist nižjih kotacij.

To pojasnjuje, zakaj padec cen na mednarodnih trgih ne pomeni nujno enako velike pocenitve na slovenskih servisih. Končni učinek je odvisen od več dejavnikov, ki se lahko gibljejo v nasprotnih smereh.

Vlada vpliva na davčni del računa

Država svetovnih cen nafte ne more določati, lahko pa vpliva na del obremenitev, ki jih plača kupec. Poleg prodajne cene goriva končni račun sestavljajo trošarina, okoljska dajatev, prispevki in DDV. Znižanje teh postavk lahko ublaži podražitve ali poveča korist ob ugodnejših tržnih gibanjih.

Slovenska ureditev združuje regulacijo cen z omejevanjem trgovskih marž in posegi v dajatve. Za potrošnike je pomembno, da se nižji nabavni stroški prenesejo v maloprodajno ceno, ob podražitvah pa lahko država z razbremenitvami zmanjša pritisk na družinske proračune.

Takšni ukrepi imajo posebno težo zunaj večjih mest. Kjer javni promet ne omogoča vseh poti na delo, v šolo ali do zdravnika, avtomobil predstavlja nujen vsakodnevni strošek. Podobno velja za gospodinjstva, ki pred zimo potrebujejo večjo količino kurilnega olja.

Napovedane cene bencina in dizla se nanašajo na regulirano prodajo zunaj avtocest in hitrih cest. Na avtocestnih servisih so lahko cene drugačne.

Evropa proti draginji z različnimi ukrepi

Slovenija pri blaženju visokih cen goriv ni osamljena. Pregled poljskega poslovnega medija Puls Biznesu, objavljen pri Financah, kaže širok nabor evropskih odzivov. Države znižujejo davke, omejujejo cene in marže, uvajajo pomoč za posamezne skupine voznikov ter dodatno obdavčujejo izredne dobičke naftnih podjetij.

Razlika med ukrepi je predvsem v tem, kdo prejme pomoč in kdo jo financira. Splošno znižanje davkov koristi vsem kupcem, največjo skupno razbremenitev pa prinese tistim, ki porabijo največ goriva. Neposredna pomoč omogoča podporo predvsem ljudem z nižjimi prihodki in tistim, ki avtomobil nujno potrebujejo za delo.

Nemčija znižuje davke, Hrvaška omejuje tudi marže

Po navedbah pregleda Puls Biznesu je Nemčija s 1. oktobrom energetski davek na bencin in dizel znižala za 14 centov na liter. Skupaj z učinkom na DDV naj bi razbremenitev znašala približno 17 centov na liter. Strošek za državo in zvezne dežele ocenjujejo na okoli 2,5 milijarde evrov.

Berlin hkrati napoveduje pogovore z naftnim sektorjem o uvedbi cenovne kapice z začetkom leta 2027. Predvideni model naj bi upošteval referenčne cene, nabavne stroške, marže in davke, podrobnosti pa še niso določene.

Hrvaška združuje tedensko določanje najvišjih maloprodajnih cen z omejevanjem trgovskih marž in nižjimi trošarinami. V obdobju od 22. do 28. septembra je po navedenem pregledu najvišja cena bencina znašala 1,74 evra, dizla pa 1,91 evra za liter.

Avstrija poudarja nadzor nad prenosom pocenitev do kupca. Njena tako imenovana zavora cen goriv poleg davčne razbremenitve vključuje preverjanje, ali padci mednarodnih kotacij dovolj hitro znižajo cene na črpalkah. Namen je omejiti možnost, da bi trgovci koristi nižjih nabavnih stroškov zadržali zase.

Poljska in Češka obdavčujeta izredne zaslužke

Poljska želi del razbremenitev financirati z davkom na izredne dobičke naftnih družb. Po poročanju Puls Biznesu je predsednik Karol Nawrocki podpisal zakon, obenem pa napovedal ustavno presojo.

Poljska vlada načrtuje ponovno uvedbo programa »Nižje cene goriv«. Finančni minister Andrzej Domański je napovedal možnost znižanja maloprodajnih cen za 1,2 do 1,3 zlota na liter. Gre za napoved pričakovanega učinka, katerega dejanski obseg bo pokazalo izvajanje programa.

Tudi Češka povezuje davčno razbremenitev goriva z obdavčitvijo povečanja rafinerijskih marž. Predlog, ki ga opisuje pregled, predvideva 50-odstotno obdavčitev povečanja bruto marže nad ravnjo iz leta 2025. Veljal naj bi v letih 2026 in 2027, pričakovani prihodki za letošnje leto pa znašajo približno 224 milijonov evrov.

Praga obenem omejuje maloprodajne marže in znižuje trošarino na dizel. S takšnim pristopom želi del stroška pomoči kupcem pokriti s prihodki podjetij, ki jim izjemne razmere prinašajo višje zaslužke.

Francija pomaga voznikom, Španija prilagaja olajšave

Francija se je odločila za ciljno pomoč ljudem, ki avtomobil uporabljajo za vožnjo na delo. Po navedbah pregleda je za obdobje od oktobra do decembra podporo povečala na znesek, enakovreden približno 40 centom na liter goriva, pri čemer je skupna pomoč omejena na največ sto evrov.

Program naj bi zajel okoli 5,5 milijona ljudi, ki izpolnjujejo dohodkovna merila in pogoje glede uporabe avtomobila. Tako lahko država pomaga izbranim upravičencem brez splošnega znižanja davkov.

Španija uporablja postopno davčno razbremenitev. Oktobra naj bi olajšava znašala 20 centov na liter, novembra 13 in decembra šest centov. Ob hitrejši rasti cen se lahko poveča.

Italija je začasno razbremenitev dizla zmanjšala. Po navedenem viru je z učinkom na DDV med 18. in 25. septembrom znašala 12 centov na liter, za obdobje od 26. septembra do 5. oktobra pa šest centov. Tudi ta odločitev kaže, da morajo vlade pomoč potrošnikom usklajevati s proračunskimi zmožnostmi.

Slovenski ukrepi sodijo v širši evropski odziv

Pregled Puls Biznesu pri Sloveniji izpostavlja kombinacijo omejevanja cen in marž ter davčnih razbremenitev. Navaja trošarino v višini 42 centov na liter bencina in 33 centov na liter dizla ter začasno odpravo okoljske dajatve za CO₂ in prispevka za energetsko učinkovitost.

Takšni posegi zmanjšujejo del računa, na katerega lahko vlada neposredno vpliva. Mednarodnih podražitev ne morejo odpraviti, lahko pa ublažijo njihove posledice za gospodinjstva in podjetja. Če se jim pridruži še padec tržnih kotacij, se odpre prostor za dodatno pocenitev.

Pri tem ostaja pomembno, da koristi razbremenitev dosežejo potrošnike in da država ohrani možnost pomoči tudi ob morebitnem novem poslabšanju razmer.

Pomoč mora biti vzdržna tudi za proračun

Po povzetku analize Evropske centralne banke v priloženem pregledu so sedanji programi pomoči manj obsežni kot med energetsko krizo v letih 2022 in 2023. Približno 60 odstotkov njihove vrednosti predstavljajo ukrepi, ki neposredno znižujejo cene energije, predvsem davčne olajšave in subvencije.

ECB zato priporoča začasne in ciljno usmerjene ukrepe. Obsežna pomoč lahko kratkoročno zniža izmerjeno inflacijo, vendar ima tudi proračunsko ceno in lahko ohranja visoko povpraševanje.

Pregled navaja še oceno Programa Združenih narodov za razvoj, da bi svetovni strošek subvencij za goriva letos lahko presegel tisoč milijard dolarjev. To kaže, kako velik javnofinančni zalogaj predstavlja blaženje energetske draginje.

Za slovenske voznike in gospodinjstva bo najprej pomembna uradna objava novih cen. Če se napoved uresniči, bo torkova pocenitev prinesla nekaj olajšanja pri prevozu in pripravi na zimo. Za trajnejšo razbremenitev pa bodo odločilni zanesljiva oskrba, ugodnejša tržna gibanja in premišljeni državni ukrepi.