Razvojna kapica kot odgovor na tekmo za najboljše kadre: gospodarstvo pričakuje korak naprej

Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, razvojno kapico iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) ocenjuje kot pomemben korak pri izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob tem od vlade pričakujejo nadaljevanje davčnih in administrativnih razbremenitev.

Slovenija se pri privabljanju in ohranjanju najbolje plačanih strokovnjakov sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco. V Gospodarskem krogu opozarjajo, da je obremenitev dela pri nas med najvišjimi, poleg tega pa Slovenija ostaja med redkimi državami Evropske unije, kjer pri obračunu socialnih prispevkov ni določena zgornja meje.

Prav zato razvojno kapico vidijo kot ukrep, ki bi lahko izboljšal položaj države pri pridobivanju kadrov z najvišjo dodano vrednostjo.

Razvojno kapico razumemo kot pomemben in dolgo pričakovan razvojni ukrep.

Ne gre zgolj za vprašanje plač posameznikov, ampak predvsem za vprašanje, kje bodo v prihodnje nastajala zahtevna in dobro plačana delovna mesta. Med kadri, za katere podjetja tekmujejo na mednarodnem trgu, so inženirji, raziskovalci ter strokovnjaki s področij umetne inteligence, digitalizacije in farmacije.

Pri 7.500 evrih bi bila meja za približno 13.000 ljudi

Po predlogu je razvojna kapica predvidena pri mesečnem dohodku 7.500 evrov. To mejo trenutno presega približno 13.000 ljudi.

Prav ta podatek je sprožil tudi očitke, da naj bi bil ukrep namenjen predvsem najbolje plačanim zaposlenim. Gospodarski krog takšno razlago zavrača. Po njihovem mnenju bistvo ni v tem, da bi se izboljšal položaj sedanjih 13.000 zaposlenih, ampak da bi Slovenija ustvarila pogoje za bistveno več takšnih delovnih mest.

Cilj razvojne kapice ni ugodnost za obstoječih 13 tisoč zaposlenih, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več.

Majhno število ljudi nad predlagano mejo po njihovem mnenju kaže predvsem na širši problem slovenskega gospodarstva – premalo delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo.

Podjetja se namreč pri zaposlovanju vrhunskih strokovnjakov primerjajo s tujino. Za konkurenčno neto plačo morajo v Sloveniji pogosto nameniti bistveno več kot primerljiva podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. Pri odločitvah vlagateljev pa višina plače ni edini dejavnik. Pomembni so tudi skupni stroški dela, razpoložljivost ustrezno usposobljenih ljudi in predvidljivost poslovnega okolja.

Podjetja se pri zaposlovanju vrhunskih strokovnjakov primerjajo s tujino.

Socialni prispevki brez zgornje meje

Gospodarski krog opozarja tudi na nesorazmerje, ki ga vidi v sedanji ureditvi socialnih zavarovanj. Pri nekaterih pravicah zgornje meje že obstajajo, med drugim pri pokojninah ter posameznih nadomestilih, medtem ko se socialni prispevki obračunavajo brez enake omejitve.

Del takšne ureditve je po njihovem mnenju mogoče razumeti kot izraz solidarnosti. Vendar pa ima solidarnost svojo mejo, ko začne previsoka obremenitev dela vplivati na pripravljenost za ustvarjanje, investiranje in zaposlovanje.

Če so stroški dela previsoki, podjetja težje konkurirajo na tujih trgih, najbolj iskani strokovnjaki pa lahko svojo kariero nadaljujejo v državah, kjer je razmerje med stroški delodajalca in neto prejemkom ugodnejše.

Posledice niso nujno vidne takoj. Dolgoročno pa lahko pomenijo manj investicij, manj razvojnih oddelkov in počasnejše ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Če so stroški dela previsoki, podjetja težje konkurirajo na tujih trgih, najbolj iskani strokovnjaki pa lahko svojo kariero nadaljujejo v državah, kjer je razmerje med stroški delodajalca in neto prejemkom ugodnejše.

Gospodarstvo bi mejo postavilo še nižje

Čeprav Gospodarski krog razvojno kapico podpira, meni, da bi bila lahko njena meja postavljena še nižje – pri približno dvakratniku povprečne plače.

Takšna rešitev bi zajela širši krog strokovnjakov in po njihovem prepričanju močneje vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Sedanji predlog zato razumejo predvsem kot začetek, ne kot končno rešitev.

Po več kot treh desetletjih razprav o tem vprašanju bi moral biti naslednji korak širši sklop razvojnih ukrepov: več investicij, višja produktivnost, digitalizacija, zmanjševanje birokracije in izboljšanje poslovnega okolja.

V gospodarstvu ob tem opozarjajo, da stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti. To podjetjem otežuje nastop na mednarodnih trgih in hkrati podražuje naložbe v razvoj.

Na letošnji lestvici konkurenčnosti IMD se je Slovenija med 70 gospodarstvi uvrstila na 49. mesto.

V gospodarstvu opozarjajo, da stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti.

Višja produktivnost je temelj socialne države

Gospodarski krog ob razpravi o razvojni kapici odpira tudi širše vprašanje prihodnosti slovenske socialne države.

Njihovo sporočilo je jasno: socialna država ni dolgoročno vzdržna samo zato, ker so obremenitve visoke. Potrebuje gospodarstvo, ki ustvarja dovolj visoko dodano vrednost, ter čim več kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest.

»Prav ta ustvarjajo javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialna varnost in druge javne storitve,« poudarjajo.

Po njihovem prepričanju mora zato Slovenija najti ravnotežje med solidarnostjo in konkurenčnostjo. Če želi ohraniti javne storitve in socialno varnost, mora hkrati ustvariti okolje, v katerem se podjetjem splača investirati, zaposlovati in razvijati nove proizvode ter storitve.

Od vlade pričakujejo, da bo razvojno kapico uveljavila in hkrati nadaljevala širše reforme.

Slovenija potrebuje davčno in poslovno okolje, ki spodbuja delo, inovacije, investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.