Neskončno drsenje, všečki in algoritmi: zaradi otrok je Meta pristala pred sodiščem

V ospredju velikega sodnega procesa so funkcije, ki jih milijoni mladih uporabljajo vsak dan: všečki, algoritmi, obvestila in vsebina brez konca. Podobna vprašanja o Metinih omrežjih odpira tudi Evropska unija.

Klikanje, všečki, obvestila in priporočila. Vsakemu uporabniku se prilagajajo posebej. Njegovim interesom in željam. Že pri naslednjem koraku poskušajo predvideti, kaj ga bo pritegnilo. Instagram in Facebook, dve omrežji, ki sta postali del vsakdana milijonov ljudi, sta zdaj v središču enega največjih sodnih procesov proti Meti.

V procesu proti Meti sodeluje 29 ameriških zveznih držav. Štiri vodilne države – Kalifornija, Kolorado, Kentucky in New Jersey – podjetju med drugim očitajo, da je Facebook in Instagram zasnovalo tako, da bi mlade uporabnike čim dlje zadrževalo na omrežjih. Vseh 29 držav pa nastopa tudi pri zveznih očitkih glede zbiranja in uporabe osebnih podatkov otrok. Meta očitke zavrača in poudarja, da je uvedla številne zaščitne ukrepe za otroke in mladostnike.

Podobne pomisleke glede zasnove omrežij je letos izrazila tudi Evropska komisija. Instagram in Facebook segata že skoraj v vsako družino in privlačita mladostnike, ki velik del svojega družabnega sveta gradijo tudi na spletu. Med njimi so tudi slovenski otroci. Pomembno je, koliko časa otrok preživi pred zaslonom. Toda pojavlja se še drugo vprašanje: koliko je ta čas posledica njegove odločitve in koliko načina, kako so bila družbena omrežja sploh izdelana.

V procesu proti Meti sodeluje 29 ameriških zveznih držav. Podjetju očitajo, da je Facebook in Instagram zasnovalo tako, da bi mlade uporabnike čim dlje zadrževalo na omrežjih.

Kaj je pri Instagramu in Facebooku sploh sporno?

V središču sodnega procesa je način, kako sta Instagram in Facebook zasnovana. Tožniki trdijo, da nekatere funkcije niso nastale zgolj zato, da bi bila uporaba prijetnejša, ampak tudi zato, da bi uporabnik na omrežju ostal čim dlje.

Pod drobnogledom so všečki, priporočilni algoritmi in obvestila. Algoritem pri razvrščanju upošteva različne signale uporabnikove pretekle dejavnosti in interakcij ter na njihovi podlagi napoveduje, katera vsebina bi ga lahko zanimala. Tako se priporočila prilagajajo temu, kaj uporabnik spremlja, kaj všečka in s katerimi vsebinami najpogosteje komunicira.

Ena izmed takšnih funkcij je neskončno drsenje. Človeku novih vsebin praktično ne zmanjka. Objave se nalagajo ves čas in uporabnik ne pride do naravnega konca strani. Ko potegne s prstom navzgor, ga že čaka nova fotografija, posnetek ali objava.

Ko potegne s prstom navzgor, ga že čaka nova fotografija, posnetek ali objava.

Meta je medtem uvedla tudi varovalke. Instagramovi računi za najstnike imajo med drugim privzeti opomnik po 60 minutah dnevne uporabe, med 22.00 in 7.00 pa se vklopi način spanja, ki utiša obvestila. Starši lahko nastavijo tudi dodatne časovne omejitve.

Kljub temu je Evropska komisija julija letos v predhodnih ugotovitvah ocenila, da Metini sedanji ukrepi ne zmanjšujejo dovolj tveganj, povezanih z zasnovo Facebooka in Instagrama. Komisija posebej izpostavlja neskončno drsenje, samodejno predvajanje, potisna obvestila in močno personalizirane priporočilne sisteme. Postopek še ni končan, zato ne gre za dokončno ugotovitev kršitve.

Evropska komisija je že aprila letos v ločenem postopku predhodno ugotovila tudi, da Meta ne preprečuje dovolj učinkovito dostopa otrok, mlajšim od 13 let, do Instagrama in Facebooka. Posebej je opozorila na možnost, da otrok ob registraciji navede lažen datum rojstva, dovolj učinkovito preverjanje njegove dejanske starosti pa ne obstaja.

Prav pri otrocih in mladostnikih to odpira občutljivo vprašanje. Na eni strani je mlad človek, ki se samonadzora in postavljanja meja še uči, na drugi pa sistem, ki se ves čas prilagaja njegovemu vedenju.

Ameriške zvezne države skušajo v procesu dokazati, da je Meta te mehanizme uporabljala ob zavedanju, kako močno lahko vplivajo na mlade uporabnike. Na začetku procesa je kalifornijska stran predstavila tudi interne komunikacije podjetja. Med drugim je bil po navedbah tožilstva v enem od sporočil kot cilj omenjen čas, ki ga najstniki preživijo na platformi. Predstavili so tudi interne zapise, v katerih so nekateri zaposleni uporabljali zelo ostre primerjave za delovanje Instagrama.

Meta odgovarja, da takšne izjave ne predstavljajo celotnega ravnanja podjetja in da je treba upoštevati tudi številne ukrepe, ki jih je uvedla za izboljšanje varnosti mladih uporabnikov.

Ko uporaba ni več samo zabava

Očitki proti Meti ne izpostavljajo samo problema, da mladostniki na Instagramu in Facebooku preživljajo veliko časa. Tožniki trdijo, da je podjetje zavestno uporabljalo funkcije, ki naj bi spodbujale kompulzivno uporabo, čeprav naj bi poznalo tveganja za mlade uporabnike. Meta tudi te očitke zavrača.

Intenzivnejša uporaba družbenih omrežij je v raziskavah povezana s težavami, kot so simptomi depresije in tesnobe ter slabše počutje. Ameriški urad glavnega zdravstvenega svetovalca navaja, da imajo otroci in mladostniki, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot tri ure na dan, približno dvakrat večje tveganje za neugodne izide na področju duševnega zdravja, med drugim za simptome depresije in tesnobe. Obenem opozarja, da znanost vseh učinkov družbenih omrežij na mlade še ne razume dovolj dobro.

Posebej občutljivo področje je samopodoba. Mladostništvo je obdobje, ko si otrok gradi predstavo o sebi in odnos do svojega telesa. Pomembno mu je mnenje vrstnikov, primerjanje in družbena potrditev. Na omrežju, kjer se fotografije ocenjujejo z všečki, obrazi in telesa popravljajo s filtri, podobne vsebine pa se lahko pojavljajo vedno znova, se takšno primerjanje ne konča ob odhodu iz šole.

Tudi tu raziskave zahtevajo previdnost. Ne moremo reči, da uporaba Instagrama sama po sebi povzroča slab odnos do telesa ali motnje hranjenja. Obstaja pa dovolj razlogov za zaskrbljenost. Ameriški zdravstveni svetovalec navaja, da je 46 odstotkov vprašanih mladostnikov med 13. in 17. letom povedalo, da se zaradi družbenih omrežij glede svojega telesa počutijo slabše.

Težava pa ni samo v tem, kaj otrok vidi, temveč tudi v tem, kaj zaradi časa pred zaslonom izgubi. Če uporaba poseže v spanec, gibanje, šolske obveznosti ali neposredne odnose z vrstniki, lahko začne vplivati na vsakdanje življenje mladostnika.

Jedro očitkov zato ni trditev, da Instagram pri vsakem otroku povzroči depresijo ali motnjo hranjenja. Države skušajo dokazati, da je Meta poznala tveganja za mlade uporabnike ter kljub temu uporabljala zasnovo, katere cilj naj bi bil njihovo pozornost čim dlje zadržati na omrežju.

Težava pa ni samo v tem, kaj otrok vidi, temveč tudi v tem, kaj zaradi časa pred zaslonom izgubi.

Proces se je šele začel

Sodni proces proti Meti se je začel 18. avgusta na zveznem sodišču v Oaklandu in naj bi trajal približno šest tednov. Med pričami naj bi bila tudi izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg in vodja Instagrama Adam Mosseri.

Tožeče zvezne države skušajo dokazati, da je Meta poznala tveganja za mlade uporabnike in kljub temu uporabljala funkcije, ki naj bi jih čim dlje zadrževale na omrežjih. Meta očitke zavrača ter poudarja zaščitne ukrepe za mladoletnike in kompleksnost znanstvenih dokazov o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje.

Sodni proces proti Meti se je začel 18. avgusta na zveznem sodišču v Oaklandu in naj bi trajal približno šest tednov.

Osemčlanska porota ima v procesu svetovalno vlogo. Končno odločitev o odgovornosti Mete bo sprejela zvezna sodnica Yvonne Gonzalez Rogers.

Proces pa ni pomemben le zaradi morebitne denarne kazni. Tožniki zahtevajo tudi spremembe Facebooka in Instagrama, med drugim posege v neskončno drsenje in všečke ter strožje starostne in časovne omejitve za mlade. Odločitev bi zato lahko vplivala tudi na prihodnjo zasnovo družbenih omrežij.