V poljski vasici Konotopie, v kateri živi manj kot sto petdeset ljudi, od sredine avgusta stoji 55,6 metra visoka velikanka iz betona in jekla. Gre za spomenik Matere Božje usmiljenja, ki so ga slovesno blagoslovili 15. avgusta letos, na praznik Marijinega vnebovzetja, medtem ko sta nad glavami nekaj tisoč zbranih vernikov dva helikopterja raztrosila dež rdečih vrtničnih cvetnih listov. Slovesnosti, ki jo je vodil škof włocławske škofije Krzysztof Wętkowski, se je udeležil tudi nekdanji poljski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Lech Wałęsa. Dobra dva tedna pozneje je prvotni blišč slovesnosti zbledel, zdaj Marijin kip ostaja sam, a je dan danes najvišji verski kip v Evropi.
Na Poljskem so v vasi Konotopie postavili največji kip Device Marije v Evropi (55,6 m). Posvetitve se je udeležil nekdanji predsednik, Nobelov nagrajenec za mir Lech Wałęsa, ki je ob tem dejal: "Začel sem z Devico Marijo in končal sem z Devico Marijo." Postavitev kipa, ki ga je… pic.twitter.com/I5CNSPL33K
Podoba helikopterjev, ki so avgusta nad novozgrajenim betonskim kolosom trosili cvetne liste, medtem ko je spodaj v majhni vasici čakala množica romarjev in cerkvenih dostojanstvenikov, je bila ena bolj nenavadnih prizorov letošnjega poljskega poletja. Zdaj, ko je slovesnost minila in je ogled kipa odprt za vsakodnevne obiskovalce, se jasneje kaže, da ne gre le za enkraten spektakel, temveč za sliko, ki hkrati učinkuje kot razkošna verska scenografija in kot simptom širšega družbenega premika, v katerem se javna vera vse pogosteje meri v metrih betona, medtem ko se zasebna vera na Poljskem že desetletje krči.
Inženiring vere sredi poljskih polj
Spomenik z uradnim imenom Matka Boża Miłosierna, torej Mati Božja usmiljenja, ni zgolj kip. Gre za gradbeni podvig, ki ruši dosedanja merila katoliških obeležij v Evropi in ustvarja novo geografijo verskih presežkov. Njegove fizične razsežnosti puščajo v senci vsa znana evropska sorodna dela in zahtevajo tehnično natančno branje.
Skupna višina konstrukcije znaša 55,6 metra, kar kip uvršča med najvišje verske spomenike na svetu.
Sama figura Marije meri približno 40,6 metra in stoji na krono posnemajočem podstavku, visokem okoli 15 metrov.
Podstavek obdaja osem stebrov, ki tvorijo krono, na njeni notranji razgledni ploščadi na višini približno 15,3 metra pa je urejen dostop po stopnicah in z dvigalom.
Kip je uradno najvišji Marijin kip v Evropi in drugi najvišji na svetu, saj po višini zaostaja le za 98,15 metra visokim spomenikom Matere vse Azije v filipinskem mestu Batangas.
Avtor zasnove je poljski kipar Adam Jakub Matejkowski, ki se je pri snovanju spopadel s konstrukcijskimi izzivi nenavadnih razsežnosti. Projekt je zahteval na stotine ton armiranega jekla in velike količine posebnega belega dekorativnega betona. Gradnja je trajala približno leto in pol, temelji pa segajo globoko v zemljo in nosijo težo, kakršno so doslej v poljski cerkveni arhitekturi poznali le pri industrijskih objektih.
Vir: Wikipedia
Slika helikopterjev, ki nad orjaškim kipom iz jekla in betona trosijo cvetne liste, je ena najbolj nazornih podob sodobne Poljske: dežela, ki verski žar vse pogosteje nadomešča z betonskim monumentalizmom.
🇵🇱POLAND: ON THE FEAST OF THE ASSUMPTION, THE TALLEST STATUE OF THE VIRGIN MARY IN EUROPE WAS CONSECRATED IN KONOTOP ✝️🔥
On the Feast of the Assumption, a 55.6-metre statue of the Virgin Mary was consecrated in the Polish village of Konotop. It is now the tallest Marian… pic.twitter.com/x4s27aVVvK
Gradnja tovrstnih velikanov na Poljskem ni novost. Novi Marijin kip je po višini prekosil dotedanjega poljskega rekorderja, spomenik Kristusa Kralja v mestu Świebodzin na zahodu države. Marsikateri opazovalec zmotno domneva, da si oba poljska giganta delita istega avtorja, vendar temu ni tako. Arhitekturni zgodbi razkrivata dva različna ustvarjalna pristopa k upodabljanju božanskega, ki pa oba sledita isti ambiciji: nadvladi nad okoliško pokrajino.
Kip Kristusa Kralja v Świebodzinu skupaj s krono meri 33 metrov in stoji na približno 19,5 metra visokem umetnem hribu, kar skupno znese 52,5 metra.
Projekt je po pobudi lokalnega duhovnika Sylwestra Zawadzkega uresničil kipar Mirosław Kazimierz Patecki.
Spomenik so odprli novembra 2010, s čimer je Poljska po višini prehitela znanega, približno 38 metrov visokega Kristusa Odrešenika v brazilskem Riu de Janeiru.
Gradnjo so v celoti financirali z donacijami približno enaindvajset tisoč prebivalcev Świebodzina, kar je bila povsem drugačna, skupnostna pot financiranja.
Patecki je pri ustvarjanju Kristusa uporabil tedaj inovativno tehnologijo mrežnega betona, imenovano siatkobeton. Matejkowski se je šestnajst let pozneje v vasi Konotopie naslonil na sodobnejše prefabricirane železobetonske segmente, kar priča o tem, kako se je gradbena tehnologija verskih velikanov v desetletju in pol razvila skupaj z ambicijami naročnikov.
While the rest of Europe builds mosques.
Poland built the world’s largest Jesus Christ statue. Now it has officially added Europe’s tallest Virgin Mary statue.
Najnovejša betonska velikanska skulptura ni nastala iz javnih državnih sredstev ali skromnih nabirk lokalnih vernikov, kot je bilo to v Świebodzinu. V celoti je projekt financiral poljski industrialec in eden najbogatejših Poljakov Roman Karkosik skupaj z ženo Grażyno. Zakonca sta gradnjo javno označila kot osebno zaobljubo, zahvalo in hvaležnost za ozdravitev in vrnitev v življenje.
Grażyna Karkosik je pojasnila, da je njen mož pred približno petimi leti utrpel izjemno hudo možgansko kap, po kateri je, po operacijah, dva tedna ostal nezavesten, zdravniki pa takrat družini niso dajali veliko upanja. Posledice bolezni, predvsem težave s hojo, čuti še danes. Po njenih besedah je bila prav huda preizkušnja njegove kapi sprožilec za odločitev o gradnji tega spomenika.
Ta spomenik je zahvala. Moj mož po besedah zdravnikov ne bi smel preživeti. Pa živi, po molitvah in številnih mašah, ki so jih darovali zanj, je povedala Grażyna Karkosik ob blagoslovitvi spomenika.
Poland is building Europe's largest statue of the Virgin Mary amid the wheat fields near the city of Toruń.
The 180-foot monument has been commissioned by Roman Karkosik, one of Poland's richest entrepreneurs, and his wife Grażyna. When completed, it will surpass the height of… pic.twitter.com/st7iz1SlhJ
Uradnega zneska naložbe zakonca nista razkrila, po ocenah poljskih medijev pa naj bi gradnja, vključno z načrtovanjem, uvoženimi materiali in samo izgradnjo, stala okoli sto milijonov zlotov, kar znaša približno 23 milijonov evrov. V preteklih stoletjih so katedrale gradile generacije in to, kar zaporedoma in slednje so odražale moč celotne skupnosti. Zdaj imajo takšen novi primer v Świebodzinu. Vendar sodobni čas ponuja drugačno realnost, v kateri lahko posamezniki z zasebnim kapitalom postavijo lastne verske spomenike v manj kot dveh letih. Takšna personalizacija javnega verskega prostora tako odpira vprašanja o meji med intimno vero in razkošno arhitekturno gesto.
Kdo je Roman Karkosik?
Roman Karkosik, rojen leta 1951 v Czernikowu pri Toruniu, se uvršča med najbogatejše Poljake. Poslovno pot je začel z vodenjem bara in proizvodnjo pijač, leta 1989 pa je prešel v trgovino z odpadnimi kovinami. Preboj mu je koncem devetdesetih let prinesla naložba v industrijsko skupino Boryszew, ki jo je nato desetletja širil s prevzemi in dokapitalizacijami.
Boryszew danes prek svojih hčerinskih družb zaposluje več tisoč ljudi in med drugim proizvaja avtomobilske komponente za globalne proizvajalce. Roman in Grażyna Karkosik z ženo živita v obnovljeni palači iz osemnajstega stoletja v vasi Kikół, le nekaj kilometrov od novega Marijinega kipa, ki ga je mogoče videti tudi z njunega posestva.
Roman Karkosik (desno). Vir: Facebook @Nowości
Paradoks poljske družbe na razpotju praznih cerkva
Postavitev tako razkošnega verskega objekta se dogaja v sociološko nenavadnem trenutku za poljsko Katoliško cerkev. Podatki kažejo neizprosno sliko upadanja njenega vpliva in moči. Po zadnjih podatkih Inštituta za statistiko Katoliške cerkve je delež vernikov, ki redno obiskujejo nedeljsko mašo, tako imenovani indeks »dominicantes«, v letu 2024 znašal 29,57 odstotka. Leta 2019 je bil ta delež še 36,9 odstotka, denimo leta 1990 je presegal 50 odstotkov.
Še bolj zgovoren je padec zaupanja v institucijo cerkve. Po podatkih javnomnenjske raziskave iz leta 2025 je delež Poljakov, ki Cerkvi močno ali precej zaupajo, upadel z 58 odstotkov leta 2016 na 35,1 odstotka leta 2025, delež tistih, ki ji ne zaupajo, pa je v istem obdobju skoraj podvojil, s 24,2 na 47,1 odstotka. Med razlogi za upad analitiki najpogosteje omenjajo cerkvene škandale zaradi spolnih zlorab in polemike okoli strogih omejitev splava, kar je še posebej prizadelo religiozno prakso med mlajšimi generacijami.
Medtem, ko se torej mestne cerkve praznijo, se na poljskem podeželju dvigajo betonski velikani, ki naj bi fizično demonstrirali vero, čeprav ta v duhovnem in socialnem smislu izgublja tla pod nogami. Konservativno podeželje zida spomenike, ki poskušajo ohraniti dosedanje stanje, urbana središča pa vse bolj živijo sekularno evropsko sedanjost. Ta razkorak med simboličnim betonom in dejansko versko prakso je morda najbolj zgovoren opis sodobne Poljske.
Roman in Grażyna Karkosik sta nedvomno izpolnila svojo osebno zaobljubo. Kip bo tako dolgo bdel nad poljskimi ravninami ter njihove potomce opominjal na čas, ko se je javna vera merila v metrih in tonah, med tem, ko je zasebna pobožnost v istem obdobju upadala hitreje kot kadar koli prej v novejši zgodovini poljske države.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.