Janša gospodarstvenikom: Ni treba odkrivati Amerike

Gospodarstvo je eden ključnih dejavnikov stabilnosti Slovenije in pomemben razlog, da država kljub številnim pretresom ohranja relativno visoko raven blaginje. Tako je predsednik vlade Janez Janša poudaril na 21. Forumu obrti in podjetništva. Kot je zagotovil na dogodku v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), bo vlada naredila vse za odpravljanje nepotrebnih administrativnih ovir in obremenitev. »Ni treba odkrivati Amerike. Imamo države, ki imajo delovnopravno zakonodajo, davke in druge sisteme dobro urejene. Dobre rešitve lahko uporabimo tudi pri nas,« je dejal predsednik vlade.

Od leta 2008 Slovenija stagnira

Pri OZS so letos zbrali 149 zahtev in jih povezali v Strategijo razvoja malega gospodarstva 2026-2030. Janša je spomnil, da so mnoge med njimi že vključene v koalicijsko pogodbo. »To ni nek ozek politični program, temveč program razvoja,« je dejal. Ob tem je poudaril, da vseh sprememb ni mogoče izvesti čez noč, pomembno pa je, da se začnejo izvajati takoj in da je njihova smer jasna.

Kot enega največjih problemov slovenskega poslovnega okolja je izpostavil prav pomanjkanje stabilnosti in predvidljivosti. »Gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo okolje, v katerem lahko načrtuje za tri, pet ali deset let vnaprej. Brez tega je težko sprejemati odločitve o investicijah, zaposlovanju in razvoju.«

Spomnil je, da je Slovenija leta 2008 po približno desetih letih intenzivnega razvoja dosegla okoli 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči prebivalstva, danes pa je praktično na enaki ravni. Medtem so številne države, ki so skupaj s Slovenijo leta 2004 vstopile v Evropsko unijo, občutno napredovale. Eden glavnih razlogov za neizkoriščene potenciale je po njegovih besedah prav nestabilnost gospodarskega in političnega okolja.

"Podjetjem bi bilo danes nedvomno lažje, če ne bi nasprotniki učinkovitih rešitev blokirali toliko ukrepov."

Premier 🇸🇮 @JJansaSDS je obrtnikom in podjetnikom zagotovil, da vlada razume pomen stabilnega, predvidljivega in razvojno naravnanega poslovnega okolja ter da bo naredila… pic.twitter.com/qIIHZZZMEV

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 2, 2026

Bistveni faktor stabilnosti

Kot dva ključna dejavnika stabilnosti je Janša izpostavil lokalno samoupravo in slovensko gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja, ki so se skozi različne krize izkazala za izjemno odporna, prožna in prilagodljiva. »Gospodarstvo je bistven faktor stabilnosti Slovenije,« je poudaril in spomnil, da je slovenskim podjetjem po osamosvojitvi uspelo izgubljene jugoslovanske trge z evropskimi nadomestiti bistveno hitreje, kot so Sloveniji takrat napovedovali evropski partnerji.

Predsednik vlade je opozoril tudi na rast deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu. Ta se je z okoli 47 odstotkov leta 2022 povečal na več kot 50 odstotkov BDP. Takšna raven ni dolgoročno vzdržna, saj zmanjšuje prostor tako za razpoložljivi dohodek ljudi kot za investicije in razvoj gospodarstva.

Kot pomemben odgovor na to vprašanje je izpostavil tako imenovano davčno sidro, s katerim bi omejili delež javne porabe v BDP. »S tem dobimo temeljni pogoj za stabilno davčno okolje. Davčno sidro je največje možno zagotovilo za stabilnost,« je pojasnil.

Za življenjsko zakonodajo

Med prednostnimi nalogami vlade bosta po njegovi napovedi tudi optimizacija in povečevanje učinkovitosti javne uprave. Predsednik vlade je izpostavil hitro rast števila zaposlenih v javnem sektorju ter poudaril, da je mogoče del kadrov postopoma prerazporediti na področja, kjer delovne sile primanjkuje.

Del strukturnega premika je mogoče po njegovih besedah doseči tudi z decentralizacijo državnih institucij. Obenem pa bo vlada storila vse »za življenjsko zakonodajo brez nepotrebnih obremenitev in omejitev«.

Opozoril je, da Slovenija pri prenosu evropskih direktiv v preteklosti pogosto ni zgolj sledila zahtevam Evropske unije, temveč je domači sistem dodatno zapletala in uvajala strožja pravila, kot jih je zahteval Bruselj. Spomnil je na izkušnje iz prejšnjih vlad, da so vedno, ko je kakšen uradnik tožil, da se česa ne da narediti, češ da to preprečuje neka evropska direktiva, pozvali, naj natančno pokaže, kje to piše. »Ker v številnih primerih se izkaže, da to ne piše nikjer,« je dejal.

Naše izkušnje iz prejšnjih vlad so takšne, da smo vedno, ko je kakšen uradnik prišel s stavkom: »Tega se ne da narediti, ker to preprečuje neka evropska direktiva,« rekli: »Pokažite, kje to piše.«

Ker se v številnih primerih izkaže, da to nikjer ne piše. Oni gojijo takšne… pic.twitter.com/qr00WDXDj9

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 2, 2026

Nasprotovanje interventnemu zakonu je nasprotovanje uspešni Sloveniji

Predsednik vlade je spregovoril tudi o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in zbiranju podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Ocenil je, da gre za pomembno razvojno vprašanje, saj zakon vsebuje ukrepe, namenjene izboljšanju pogojev za delo, investicije in razvoj.

»Nasprotovanje temu zakonu je nasprotovanje uspešni Sloveniji,« je dejal. To referendumsko odločanje bo po njegovih besedah začrtalo pot prihodnjega razvoja Slovenije, rezultat pa bo tudi signal za potencialne tuje naložbenike.

Slovenija si po skoraj dveh desetletjih razvojnega zaostajanja ne more več privoščiti odlašanja. Cilj vlade je skupaj z obrtniki, podjetniki in širšim gospodarstvom ustvariti okolje z manj birokracije, stabilnejšimi davki, učinkovitejšo državo ter več prostora za investicije in razvoj.