Kako smo zidali hiše (4/10): Sem veseli buldožerist, sem privatnik in ne komunist

V življenju sem srečal najmanj šopek meščanov, ki si hišico v cvetju predstavljajo predvsem po končnem užitku. Sediš pred hišico, okoli tebe eno samo čudovito cvetje, na zeleni travici bela mizica, na mizici pa dišeča kavica, ki jo srkaš v božjem miru s svojo najdražjo.

A do tega stanja ni tako lahko priti. Zato se je treba vrniti v čase, ko smo hišico šele postavljali na noge. Začnimo pri temeljih. Pa še to pred petdesetimi, šestdesetimi leti ni bila navadna šala. Kajti to je bil čas, ko je gra