Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?

Slovenija poroča o rekordnih obrambnih izdatkih, medtem ko mednarodne institucije opozarjajo na metodološke razlike, ki lahko pomembno vplivajo na interpretacijo teh številk.

Slovenija je v letu 2025 prvič dosegla in presegla Natov cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Po navedbah ministrstva za obrambo (MO) je za obrambne izdatke namenila 1,438 milijarde evrov oziroma 2,04 odstotka BDP. Po letih zaostajanja je država v enem letu naredila skok z okoli 1,34 odstotka na več kot dva odstotka BDP.

Vendar Mednarodni inštitut za mirovne raziskave SIPRI izpodbija to sliko. Po njihovi metodologiji je cilj dveh odstotkov doseglo le 23 od 32 članic Nata. Za Slovenijo ocenjujejo, da so obrambni izdatki znašali 1,54 odstotka BDP, kar je precej manj od uradnih 2,04 odstotka.

Razlika v metodologiji: zakaj številke niso enake

Nato uporablja širšo definicijo obrambnih izdatkov, ki poleg neposrednih vojaških stroškov vključuje tudi infrastrukturo, kibernetsko varnost, logistiko, odpornost sistema ter izdatke državnih podjetij in drugih resorjev, povezanih z obrambo.

SIPRI pa uporablja ožjo metodologijo in šteje predvsem neposredne vojaške izdatke – torej sredstva, ki dejansko financirajo vojsko, opremo in operativne zmogljivosti.

Ta razlika omogoča državam, da z vključevanjem širših kategorij hitreje dosežejo Natove cilje, hkrati pa otežuje neposredno primerljivost med državami.

Kaj so obrambni izdatki

Skupni obrambni izdatki v Sloveniji ne pomenijo le proračuna MO. Od 1,438 milijarde evrov je z delovanjem ministrstva, Slovenske vojske in inšpektorata za obrambo neposredno povezanih 1,071 milijarde evrov.

Preostanek sestavljajo druge postavke: 1,1 milijona evrov za urad za varovanje tajnih podatkov, približno 35,6 milijona evrov za vojaške pokojnine ter 330,3 milijona evrov izdatkov v proračunih drugih ministrstev in podjetij posebnega pomena za obrambo.

Prav ta del – več kot 330 milijonov evrov zunaj klasičnega obrambnega proračuna – predstavlja skoraj četrtino vseh obrambnih izdatkov. Gre za najmanj transparenten, a vse pomembnejši segment, ki pomembno vpliva na to, ali država dosega Natov cilj.

Ta kategorija zajema širše investicije, povezane z obrambnim sistemom – od infrastrukture do projektov državnih podjetij. Gre za koncept, ki poudarja odpornost sistema, ne le klasične vojaške moči.

Nova generacija zmogljivosti v letu 2025

Jedro obrambnih vlaganj so največji modernizacijski projekti, s katerimi se Slovenska vojska loteva ključnih vrzeli: zračne obrambe, mobilnosti, ognjene moči, logistike in osnovne oborožitve.

Največ sredstev je usmerjenih v sisteme, ki omogočajo prehod v bolj mobilno in tehnološko podprto vojsko.

Zračna obramba – IRIS-T SLM

Slovenija prvič dobiva sposobnost aktivne zaščite svojega zračnega prostora pred sodobnimi grožnjami, kot so droni, manevrirne rakete in letala. Do zdaj je bila pri tem skoraj v celoti odvisna od zaveznikov.

Posledica je večja suverenost, hitrejši odziv na krizne situacije in večja vrednost Slovenije znotraj Nata.

Helikopter – AW139M

Gre za večnamensko orodje, ki ni pomembno le za vojsko, ampak tudi za civilno zaščito (reševanje, požari, nesreče).

Posledica je bistveno boljša odzivnost države v krizah (naravne nesreče, reševanje) in večja sposobnost sodelovanja v mednarodnih misijah.

Oklepniki – Oshkosh JLTV (4x4)

Slovenski vojaki dobijo vozila, ki jih dejansko ščitijo na sodobnem bojišču (mine, eksplozivne naprave), česar stare platforme niso omogočale.

Posledica je večja preživetvena sposobnost enot in večja verodostojnost Slovenije pri sodelovanju v operacijah Nata.

Artilerija – Caesar (155 mm)

Slovenija ponovno vzpostavlja resno ognjeno podporo na daljavo, ki je ključna v sodobnem vojskovanju.

Posledica je, da vojska dobi odvračalno moč in sposobnost delovanja na večjih razdaljah, kar je ključno za obrambo in sodelovanje v zavezništvu.

Pehotna oborožitev (FN SCAR, Arex Delta)

Standardizacija pomeni, da imajo vojaki enotno, sodobno in zanesljivo opremo, primerljivo z drugimi članicami Nata.

Posledica je boljša usklajenost z zavezniki (interoperabilnost), enostavnejše usposabljanje in logistika ter večja učinkovitost na terenu.

Taktična tovorna vozila – MAN HX 8x8

Logistika je pogosto spregledana, a ključna – brez nje vojska ne deluje.

Posledica je, da Slovenija dobi sposobnost premikanja opreme, goriva in enot tudi v zahtevnih razmerah, kar omogoča dejansko operativnost vseh drugih sistemov.

Projekti v teku: od bojišča do kibernetskega prostora

Poleg nakupov poteka več projektov, ki širijo zmogljivosti Slovenske vojske.

Na področju zračne mobilnosti poteka nadgradnja helikopterjev cougar. Poseben poudarek dobiva kibernetska obramba, kjer sta v izvajanju situacijski center in nov objekt za kibernetsko varnost.

Na infrastrukturni ravni se posodabljajo vojašnice, gradijo novi objekti in strelišča ter nacionalni zdravstveni center za izredne razmere.

Pomemben razvojni korak je tudi projekt brezpilotnih sistemov v vrednosti približno 123 milijonov evrov, ki vključuje nakup različnih tipov dronov.

Skupna slika

Slovenija prehaja iz minimalne, omejeno operativne vojske v sistem, ki ima osnovne elemente sodobne obrambe – zaščito, mobilnost, ognjeno moč in logistiko.

Ključni učinek je večja samostojnost, kredibilnost in uporabnost Slovenske vojske doma in v okviru Nata.

Doseženi prag dveh odstotkov BDP ni končni cilj, temveč začetek. Resolucija predvideva rast na 2,20 odstotka v letu 2026, 2,40 v letu 2027 in do treh odstotkov do leta 2030.

Hkrati nova Natova zaveza predvideva pet odstotkov BDP do leta 2035, pri čemer naj bi 3,5 odstotka namenili osnovnim obrambnim izdatkom, 1,5 odstotka pa širšim naložbam v varnost, odpornost in infrastrukturo.

SIPRI ob tem opozarja, da definicija teh dodatnih 1,5 odstotka še ni jasna, kar odpira prostor različnim interpretacijam.

Slovenija na papirju dosega in presega Natov cilj, vendar razlike v metodologiji kažejo, da vprašanje ni zgolj, koliko denarja namenimo obrambi, temveč tudi kaj vse štejemo vanjo. Ni namreč vseeno, ali širše definicije obrambnih izdatkov dejansko krepijo vojaško pripravljenost ali pa pomagajo izpolnjevati zgolj politične cilje.