Ministrstvo se na očitke sobodajalcev še ni odzvalo

29. 7. 2026 ob 18:41
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Ponudniki zasebnih nastanitev Regionalnega odbora za Istro in Kras Združenja sobodajalcev Slovenije so pred dnevi opozorili na absurdno situacijo, v katero jih je pahnila predhodna garnitura gospodarskega ministrstva (MGTŠ). Ta je konec aprila predpisala zelene nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah, ki ponudnike postavljajo pred nemogočo izbiro: ali tvegati do 6.500 evrov kazni po t. i. Hanovem gostinskem zakonu ali pa z namestitvijo nalepke zavestno kršiti ustavo, zakonodajo in lokalne odloke.

Gospodarsko ministrstvo (še pod vodstvom Matjaža Hana) je pred predajo oblasti predpisalo z rabo dvojezičnosti in označevanjem kulturne dediščine neskladne nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah. Ponudniki zasebnih nastanitev Regionalnega odbora za Istro in Kras Združenja sobodajalcev Slovenije so opozorili na absurd vsiljene izbire, ki jim jo je kot »poslovilno darilo« konec aprila predpisala odhajajoča garnitura gospodarskega ministrstva. Bodo ignorirali zahteve Hanovega gostinskega zakona po označevanju nastanitvenih obratov s predpisano zeleno nalepko in tvegali do 6.500 evrov kazni, ali bodo nastanitev označili z nalepko ter s tem kršili ustavna določila o dvojezičnosti in zakonodajo o varstvu kulturne dediščine?

Sobodajalci so tako ujeti v nemogoč precep, kjer jih država prisiljuje v kršenje lastnih zakonov, še posebej v starih jedrih istrskih občin, kjer sočasno veljata posebna režima dvojezičnosti in spomeniškega varstva.

Na spornost nalepk so v Združenju sobodajalcev Slovenije ministrstvo opozorili že pred časom, a so bila njihova opozorila prezrta. 17. julija se je na ministrstvo obrnila tudi piranska občina, ki je v dopisu jasno opozorila na oblikovno in vsebinsko neskladnost nalepke tako z 11. členom ustave kot tudi 3. členom Zakona o javni rabi slovenščine in poenotenim Odlokom o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v občinah Piran, Izola, Koper in Ankaran. V začetku avgusta jih čaka sestanek z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, hkrati pa želijo vsem prizadetim zagotoviti pravno pomoč, če bi zaradi tega sledile globe.

Zavod za varstvo kulturne dediščine o nalepkah ni bil seznanjen

Ker Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) jasno prepoveduje nepooblaščeno nameščanje oznak, tabel, nalepk ali kakršnokoli spreminjanje zunanjosti oziroma fasade objektov pod spomeniškim varstvom brez predhodnega kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), so se v Združenju sobodajalcev Slovenije glede dopustnosti označevanja stavb s predpisanimi zelenimi nalepkami (dimenzije 15×10 cm) obrnili tudi na lokalno enoto zavoda. Tam z nalepkami gospodarskega ministrstva za označevanje nastanitvenih obratov sploh niso bili seznanjeni, so pa jasno opozorili na nedopustnost vizualnega onesnaževanja ter poškodovanja spomeniško varovanih stavb.

Gre za famozne nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah, ki jih je pod grožnjo kazni do 5.000 evrov za pravno osebo in do 1.500 evrov za odgovorno osebo s 1. januarjem letos predpisal Hanov gostinski zakon. Nalepke so že pred začetkom leta pri ponudnikih nastanitev zbudile precej razburjenja – tako zaradi negotovosti glede pridobivanja soglasij (na nalepki je namreč treba navesti datum njihovega poteka), kot tudi zaradi dejstva, da predpisanih nalepk v praksi sploh ni bilo mogoče dobiti. Ministrstvo (MGTŠ) je takrat v sporočilih za javnost nalepke obljubljalo za drugo polovico januarja, pa vendar jih je vsebinsko in oblikovno določilo šele konec aprila v sklopu Pravilnika o pogojih glede storitev, prostorov in opreme gostinskih obratov. Ministrstvo je ta pravilnik sprejelo po skrajšani javni obravnavi ter brez obveznega poročila o njej, hkrati pa je ignoriralo celo vrsto strokovnih in tehničnih pripomb, ki so izpostavljale tudi diskriminacijo med različnimi vrstami ponudnikov. V Združenju sobodajalcev Slovenije zato ocenjujejo, da je šlo očitno predvsem za politični manever in poskus miniranja moratorija na gostinski zakon, ki je bil takrat že v državnozborski obravnavi.

Na neskladnost predpisane nalepke s pravili o rabi italijanskega jezika na dvojezičnem območju ter na problematiko označevanja stavb pod spomeniškim varstvom so v združenju uslužbence ministrstva opozorili tudi ustno, na sestanku. Ministrstvo je takrat na njihova opozorila odgovorilo, da lahko o tem presodi le sodišče. »Nas pa vseeno preseneča, da se te neustrezne nalepke še vedno delijo na terenu,« so zapisali v združenju.

Omenjeni pravilnik in v njem predpisane nalepke po oceni sobodajalcev očitno odsevajo nefunkcionalnost Hanovega gostinskega zakona. Ta je bil sprva utemeljen kot nujnost za implementacijo skupne evropske regulacije dejavnosti, vendar je po besedah sobodajalcev kasneje postal politični paravan za fiasko stanovanjske politike pretekle vlade. Ta stanovanjska politika je v zadnjem četrtletju minulega leta privedla do največje rasti cen stanovanjskih nepremičnin v EU in nabirka želja hotelirskega lobija po uničevanju konkurenčnih ponudnikov nastanitev.

To je po navedbah sobodajalcev privedlo do situacije, kjer Slovenija sploh ni pripravljena na implementacijo evropske regulacije (Uredba EU 2024/1028), ki je stopila v veljavo 20. maja letos. Pretekla garnitura ministrstva je Evropsko komisijo zaprosila za odlog do konca letošnjega leta, zaradi potrebnih popravkov in dopolnitev zakonodaje, prenove registra in vzpostavitve SDEP pa bo očitno potrebno še celo leto.

Poleg tega je bil zaradi nefunkcionalnosti zakonodaje AJPES primoran za nedoločen čas odložiti prenovo registra nastanitvenih obratov (RNO) in je obrate še vedno primoran vpisovati po starem, že razveljavljenem zakonu in pravilnikih.

Da je absurd popoln, je ravno na dan AJPES-ove objave odloga prenove RNO takratni vrh MGTŠ objavil promocijski video, kjer se je, skupaj s predstavnikom hotelirskega lobija, hvalil s sodelovanjem pri pripravi Hanovega gostinskega zakona. Tudi aplikacija gospodarskega ministrstva za kategorizacijo nastanitvenih obratov še vedno deluje po starem, že razveljavljenem gostinskem zakonu in pravilnikih.

Ministrstvo po navedbah sobodajalcev tudi še ni bilo v stanju pripraviti podlag za usposabljanje in podelitev licenc ocenjevalcem v skladu s Hanovim gostinskim zakonom.

Han obljubil moratorij, zaveze ni izpolnil

Soočen z dejstvi je v začetku marca, ob predaji podpisov peticije za moratorij na novelo gostinskega zakona, moratorij obljubil že takratni minister Han. K temu ga je v poslanski pobudi pozvala tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Han zaveze kasneje ni izpolnil. Še več, po izgubi oblasti so na njegovem ministrstvu po besedah sobodajalcev pričeli rokohitrsko pripravljati manjkajoče pravilnike – očitno z namenom oviranja moratorija na Hanov gostinski zakon, ki ga je medtem sprejela druga stran političnega spektra.

V Združenju sobodajalcev Slovenije moratorij ocenjujejo kot nujen sistemski ukrep za varstvo pravne države in povrnitev zaupanja vanjo, prav tako pa je to tudi pomemben ukrep z vidika gospodarskega razvoja in vzdržnosti javnih financ. Skupaj z multiplikativnimi učinki svoje dejavnosti ponudniki zasebnih nastanitev vplivajo na skoraj milijardo evrov gospodarske aktivnosti, samo z vidika uveljavljanja 60-dnevne omejitve dejavnosti pa se v prizadetih občinah na ravni destinacij ocenjuje skupen izpad prihodkov za 200 milijonov evrov, skoraj 50 milijonov tudi na ravni državnega proračuna.

Združenje sobodajalcev sicer še vedno pričakuje moratorij na izvajanje novega zakona o gostinstvu, ki ga predvideva intervencijski zakon za razvoj Slovenije – vendar ta zaradi referendumske pobude še ni začel veljati. Z vprašanji glede nalepk smo se obrnili na ministrstvo, odgovorov pa še nismo prejeli.