Diafragma pri KI2: Inšpekcija odredila odstranitev, UE pravi, da dovoljenje ni potrebno

Vprašanje, na kateri pravni podlagi je bila več kot 20 metrov globoka armiranobetonska diafragma na gradbišču Kemijskega inštituta izvedena še pred izdajo gradbenega dovoljenja za novi objekt KI2, dobiva vse bolj nenavadne odgovore pristojnih organov. Gradbena inšpekcija nam je včeraj potrdila, da je diafragmo opredelila kot nelegalen objekt oziroma njegov del in odredila ustavitev gradnje ter odstranitev. Upravna enota Ljubljana pa nam je danes odgovorila, da diafragma sploh ni del objekta, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje, temveč način varovanja gradbene jame – in da se zanjo gradbeno dovoljenje ne izdaja. Iz gradbenega dovoljenja, ki nam ga je poslala upravna enota, je razvidno, da diafragma ni vključena kot objekt oziroma njegov del, za katerega je bilo dovoljenje izdano.

Vprašanje pravnega statusa diafragme smo na Domovini odprli že v prvem članku o gradnji objekta KI2 z naslovom »Diafragma brez gradbenega dovoljenja: Pripravljalno delo ali začetek gradnje objekta KI2?«. Diafragma, debela približno 60 centimetrov in dolga okoli 149 metrov, je bila izvedena še pred izdajo gradbenega dovoljenja za novi objekt. Projektna dokumentacija jo je v prvi fazi opredeljevala kot začasno varovalno konstrukcijo, namenjeno varovanju pri odstranitvi starega objekta, hkrati pa je bilo že predvideno, da bo ista konstrukcija pozneje uporabljena tudi za varovanje izkopa pri gradnji KI2.

Takrat smo opozorili, da odgovor upravne enote na vprašanje njenega statusa ni bil jasen. Uradnica UE je februarja pojasnila, da se sklep o zavrženju zahteve za gradbeno dovoljenje nanaša le na odstranitev starega objekta. Na vprašanje, kako je mogoče pred izdajo gradbenega dovoljenja graditi na podlagi projekta za izvedbo, pa je odgovorila, da tega ne zna pojasniti, in lastnika sosednje nepremičnine napotila na gradbeno inšpekcijo. To vprašanje smo zato naslovili neposredno na oba organa.

Inšpekcija odredila odstranitev

Kot smo poročali včeraj v članku »Diafragma pri KI2: inšpektorat ugotovil, da gre za nelegalen objekt«, je gradbena inšpekcija v letu 2026 po uradni dolžnosti uvedla inšpekcijski postopek. V njem je po navedbah Inšpektorata RS za okolje in prostor ugotovila, »da predstavlja gradnja armiranobetonske diafragme brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja nelegalen objekt oziroma njegov del«.

Inšpekcijskemu zavezancu je bila 10. junija izdana odločba, s katero sta bila na podlagi 93. člena Gradbenega zakona odrejena ustavitev gradnje in odstranitev objekta oziroma njegovega dela. Zavezanec se je zoper odločbo pritožil, pritožba je bila odstopljena v odločanje pristojnemu ministrstvu, inšpekcijski postopek pa še ni zaključen. Inšpektorat je ob tem pojasnil, da bi lahko naknadno pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje pomenilo razlog za ustavitev inšpekcijskega postopka, o čemer bi presodil inšpektor.

10. junija je bila izdana odločba, s katero sta bila odrejena ustavitev gradnje in odstranitev objekta oziroma njegovega dela.

UE: Diafragma ni del objekta

Toda iz odgovora Upravne enote Ljubljana, ki smo ga prejeli danes, izhaja drugačna razlaga. Upravna enota je 19. maja letos izdala gradbeno dovoljenje za novogradnjo oziroma dozidavo objektov Kemijskega inštituta. Vprašali smo, ali to dovoljenje zajema tudi armiranobetonsko (AB) diafragmo, ki je bila zgrajena že pred njegovo izdajo. »AB diafragma ni del objekta, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje, pač pa je način izvedbe varovanja gradbene jame,« so odgovorili. Še bolj neposredni so bili v odgovoru na vprašanje o predhodnem postopku za odstranitev starega objekta: »AB diafragma ni del objekta, pač pa način varovanja gradbene jame – zanjo se zato ne izdaja gradbenega dovoljenja.«

Upravna enota pojasnjuje, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja preverja, ali gradnja, predvidena v projektni dokumentaciji, izpolnjuje zakonske pogoje. Obstoj že izvedenih posegov pri tem po njihovih navedbah ni relevanten za izdajo dovoljenja, lahko pa so takšna dela predmet postopka gradbene inšpekcije. Upravna enota je ob tem potrdila, da gradbene inšpekcije o morebitnih nepravilnostih ni obvestila. Tako imamo trenutno dve različni opredelitvi iste že izvedene konstrukcije. Gradbena inšpekcija jo je štela za nelegalen objekt oziroma njegov del, ker je bila zgrajena brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Upravna enota pa pravi, da diafragma ni del objekta in da se zanjo gradbeno dovoljenje sploh ne izdaja.

Upravna enota je potrdila, da gradbene inšpekcije o morebitnih nepravilnostih ni obvestila. 

Na Domovini smo o tem postopku že pisali. Kemijski inštitut je zaprosil za gradbeno dovoljenje za odstranitev stavbe 5 oziroma nekdanje stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dela stavbe 4. V zahtevi je bilo izrecno navedeno tudi, da se zaradi rušitve in posegov v bližini objektov ter parcelnih mej izvede varovanje objektov in brežin z izkopom in izvedbo diafragme po obodu območja posega.

Upravna enota je po pregledu dokumentacije, podatkov o lastništvu in zemljiškem katastru ugotovila, da se objekta, predvidena za odstranitev, ne dotikata objektov na tuji sosednji nepremičnini in od njih nista oddaljena manj kot en meter. Ugotovila je, da za odstranitev teh objektov glede na pogoje iz 5. člena Gradbenega zakona gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, zato je zahtevo zavrgla, ker ne gre za upravno zadevo. Čeprav je bila izvedba diafragme izrecno navedena že v zahtevi, se sklep do njenega pravnega statusa posebej ni opredelil.

Lastniki sosednje Vile Teslova opozarjajo, da se je presoja upravne enote nanašala na oddaljenost stavb, predvidenih za odstranitev, od objektov na sosednjih nepremičninah, ne pa na odmik diafragme. Po navedbah lastnice je prvotna dokumentacija predvidevala gradnjo do parcelne meje, pozneje pa je bil v dokumentaciji za bodočo stavbo prikazan odmik 3,22 metra, ne da bi investitor lastnike zaprosil za soglasje.

Investitor je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je v dokumentaciji na razdalji 3,22 metra prikazan odmik podzemnega dela stavbe 5b od parcelne meje in ne odmik diafragme. Mnenje MOL iz februarja 2025 za diafragmo navaja najmanj 1,8 metra odmika na vzhodni in 2,6 metra na severni strani. Lastniki Vile Teslova trdijo, da je bila diafragma izvedena približno 1,8 metra od njihove meje in da jim investitor ni omogočil neodvisne meritve odmika.

V prvem članku je zato ostalo odprto vprašanje pravnega statusa diafragme. Upravna enota je zdaj prvič izrecno pojasnila svoje stališče: diafragma ni del objekta, temveč način varovanja gradbene jame, zato se zanjo gradbeno dovoljenje ne izdaja.

Upravna enota je zdaj prvič izrecno pojasnila svoje stališče: diafragma ni del objekta.

Gradbeno dovoljenje diafragme ne zajema

Upravna enota nam je skupaj z odgovori poslala tudi kopijo gradbenega dovoljenja z dne 19. maja. Iz njega je razvidno, da diafragma ni vključena med objekte oziroma dele objektov, za katere je bilo dovoljenje izdano. V postopku je investitor sicer predložil tudi načrt varovanja gradbene jame, vendar je v dovoljenju izrecno navedeno, da ta načrt ni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma DGD. Gre za del projekta za izvedbo oziroma PZI, ki ni sestavni del gradbenega dovoljenja.

Upravna enota v obrazložitvi dovoljenja izrecno zavrača tudi stališče stranskih udeležencev, da je diafragma del DGD. Po njeni razlagi je diafragma zgolj eden od načinov izvedbe varovanja gradbene jame in je del načrta PZI, ne pa del objekta.

To pomeni, da maja izdano gradbeno dovoljenje ni dovoljenje, ki bi diafragmo zajemalo kot objekt ali njegov del. Upravna enota je bila z diafragmo in njeno predvideno uporabo seznanjena iz dokumentacije in navedb v postopku, vendar jo je obravnavala kot način izvedbe del, za katerega se po njenem stališču posebno gradbeno dovoljenje ne izdaja. Enako stališče je ministrstvo zavzelo v odločbi z dne 4. avgusta, s katero je zavrnilo pritožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje. Pritrdilo je presoji upravne enote, da »diafragma ni del objekta in ni del DGD, ampak gre za način izvedbe varovanja gradbene jame«. Gradbeno dovoljenje je s tem postalo dokončno, ni pa še pravnomočno.

Pritožnika sta opozarjala, da bi moral organ preveriti dejansko stanje na terenu, med drugim že izvedeno diafragmo, njeno stalnost in funkcionalno povezanost z bodočim objektom. Ministrstvo je presodilo, da te okoliščine za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja niso relevantne in da morebitne nepravilnosti pri že izvedenih delih sodijo v pristojnost gradbene inšpekcije. Prav ta pa je pri že izvedeni diafragmi ugotovila nelegalno gradnjo.

Trpin: Če dovoljenje diafragme ne zajema, postopek teče naprej

Za pojasnilo, kaj nasprotujoči si stališči upravnih organov pomenita za nadaljevanje postopka, smo vprašali strokovnjaka za upravno pravo dr. Gorazda Trpina. Kot je pojasnil, je gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je za diafragmo potrebno gradbeno dovoljenje, in na podlagi te ugotovitve izdal odločbo.

Dejstvo, da upravna enota in ministrstvo diafragmo obravnavata kot način izvedbe varovanja gradbene jame, samo po sebi še ne odpravi inšpekcijske odločbe. Če bi inšpekcijski zavezanec predložil pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki bi zajemalo tudi diafragmo, bi lahko inšpekcijski postopek postal brezpredmeten. Če diafragma v gradbenem dovoljenju ni zajeta, pa postopek teče naprej. Ker maja izdano gradbeno dovoljenje diafragme ne zajema, po Trpinovem pojasnilu samo po sebi ne odpravlja razloga za nadaljevanje inšpekcijskega postopka.

Dejstvo, da upravna enota in ministrstvo diafragmo obravnavata kot način izvedbe varovanja gradbene jame, samo po sebi še ne odpravi inšpekcijske odločbe.

Trpin je opozoril tudi, da pritožba zoper inšpekcijsko odločbo nima suspenzivnega učinka. To pomeni, da sama pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Inšpekcija lahko odredi tudi prisilno odstranitev, če zavezanec naloženega ukrepa ne izvrši. Kot so nam povedali, se v praksi sicer praviloma počaka na odločitev o pritožbi. Za končni izid postopka bo zato odločilno, kako bo ministrstvo odločilo o pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo. Če bo odločbo odpravilo ali spremenilo, se lahko spremeni tudi pravna presoja diafragme. Če bo pritožba zavrnjena in investitor ne bo pridobil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki bi diafragmo izrecno zajemalo, pa ostane v veljavi odrejena odstranitev, mogoča pa je tudi prisilna izvršitev odločbe.

Prijava začetka gradnje ni bila vložena

Upravna enota nam je ob tem potrdila tudi, da prijava začetka gradnje za objekt, za katerega je bilo maja izdano gradbeno dovoljenje, še ni bila vložena. Gradbeno dovoljenje določa, da sta pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje pogoj za začetek gradnje objekta, investitor pa lahko po dokončnosti dovoljenja na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje in začne graditi tudi pred njegovo pravnomočnostjo. To pomeni, da začetek gradnje novega objekta na podlagi maja izdanega dovoljenja še ni bil prijavljen. Sama ta okoliščina pa ne razrešuje vprašanja pravne podlage za že izvedeno diafragmo, saj upravna enota vztraja, da zanjo gradbeno dovoljenje ni potrebno.

V prvem članku smo opozorili še na vprašanje pozitivnega mnenja MOL iz februarja 2025 za projekt »Kemijski inštitut 2 – odstranitev«. Občina se je v njem med drugim sklicevala na lokacijsko preveritev iz leta 2022, ki je takrat že prenehala veljati, nova pa je bila sprejeta šele maja 2025. Upravna enota nam je zdaj pojasnila, da gradbeno dovoljenje za novi objekt, izdano 19. maja 2026, glede skladnosti s prostorskim aktom ne temelji na tem mnenju, temveč na poznejšem mnenju MOL št. 3512-398/2025-6 z dne 3. septembra 2025. V prejetem mnenju je nova lokacijska preveritev izrecno navedena med pravnimi podlagami. Mnenje obravnava odmike predvidenih stavb, diafragme pa med presojanimi objekti oziroma odmiki ne navaja.

Odgovorov Kemijskega inštituta še nismo prejeli.