Tomčeva in Tonin: EU noče podržavljati naših prihrankov, le spodbuditi k investiranju

Tudi med slovenski evroposlanci odmeva govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je evropske prihranke označila za »lene«. Evropska poslanca iz vrst SDS in NSi mirita. EU noče podržaviti našega denarja, le spodbuditi želi k investiranju, da ne bi toliko sredstev neizkoriščenih ležalo na računih.

Ursula von der Leyen je 27. avgusta nastopila pred francoskimi podjetniki na letni konferenci Medefa La Rencontre des Entrepreneurs de France (slov. Srečanje francoskih podjetnikov) v Parizu. Pri opisu, kako financirati podjetja, je med drugim izrekla stavek, ki je nato bliskovito zaokrožil po družbenih omrežjih in dvignil veliko prahu: »Ampak Evropa ima prihranke. Na žalost so ti prihranki leni.«

Skepsa nad pretiranim nadzorom

Podatki Evropske centralne banke dejansko kažejo, da so imela gospodinjstva evrskega območja konec julija 2026 na bančnih depozitih 9.974,8 milijarde evrov, torej praktično deset bilijonov. Največ jih ima Nemčija (3.027 milijard), sledi Francija s 1.975 milijardami. Slovenci imamo na bančnih računih okoli 30 milijard evrov.

Napovedi o usmerjanju zasebnih prihrankov v evropsko gospodarstvo so sicer pri nekaterih, zlasti do Bruslja skeptičnih posameznikih in skupinah vzbudili bojazen, da se postopoma gradijo temelji za nadzorno državo, za centralizirani nadzor nad osebno lastnino in ravnanjem posameznikov. Takšni ukrepi pa da bi ogrozili osnovne ustavne pravice ter finančno suverenost posameznika.

EU ne sme odločati, kam državljani z denarjem

A kot nam je zatrdila evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc, so mobilizacija evropskih prihrankov, digitalni evro in digitalna identiteta (tudi slednje nekateri mečejo v isti koš) različni projekti z različnimi nameni in med njimi ni neposredne povezave.

Tudi Tomčeva ocenjuje, da je v Sloveniji veliko prihrankov, ki bi bili lahko bolj učinkovito porabljeni, kot da ležijo na bančnem računu. Vendar so za to, da bi se nekdo odločil za investicijo, potrebni zaupanje in stimulativni pogoji. »Prihranki ljudi so njihova zasebna lastnina in tukaj mora biti meja jasna: država ali Evropska unija ne smeta odločati, kaj bo posameznik počel s svojim denarjem,« je poudarila. Če torej želimo, da se več evropskih prihrankov investira v evropska podjetja in razvoj, moramo ljudi za to prepričati z dobrimi priložnostmi.

Denar naj ostane v EU, ne da gre v ZDA

Po besedah evropske poslanke tudi digitalni evro ni nadomestilo za gotovino. Gotovina bo ostala. »Je poskus, da evropska plačila ne bodo tekla več skoraj izključno čez ameriška Visa in Mastercard,« navaja. Princip bo isti, razlika pa bo v tem, kje ostanejo infrastruktura, standardi in del vrednosti.

»Naš interes je, da ostane v EU, ne v ZDA,« poudarja poslanka. Poleg tega bo omogočil tudi takojšnji prenos sredstev pri kartičnem plačilu na območju brez signala, kot so denimo letala ali gorske koče.

Težka naloga

Evropska digitalna denarnica pa je v veliki meri nadaljevanje tistega, kar v Sloveniji poznamo kot 'e-osebno' izkaznico. Bistvo je, da je uporaba prostovoljna, da fizični dokument ostane in da uporabnik sam odloča, katere podatke bo dal na voljo.

Tomčeva sicer razume skrb nad nadzorom, ki je zelo utemeljena. »Ravno zato sem pogosto začudena, kako zlahka ljudje prostovoljno dajejo svoje podatke raznim ponudnikom in platformam,« je navedla. Ocenjuje namreč, da moramo v tem hitrem digitalnem svetu ohraniti meje zasebnosti, ne da bi zavirali razvoj, kar pa bo težka naloga.

Spodbuda k prostovoljnemu vlaganju

Gre za strategijo SIU (Saving and Investments Union) – Unija prihrankov in naložb, ki je bila sicer predstavljena že marca lani. Cilj iniciative ni, da bi ljudem 'podržavili' prihranke, ampak da države članice EU na različne načine spodbudijo državljane in podjetja k prostovoljnemu vlaganju prihrankov v evropske/svetovne kapitalske trge, se strinja evroposlanec Matej Tonin iz vrst NSi.

Pri Evropski komisiji tako državam članicam predlagajo varčevalno-naložbene račune z davčnimi olajšavami za prostovoljno vlaganje v delnice, obveznice ali sklade. V Sloveniji imamo t. i. ljudsko obveznico, INR-račun, podoben produkt so naredili tudi na sosednjem Hrvaškem. Državljani tako dobijo boljše obrestovana sredstva kot na bankah, hkrati pa si državam ali podjetjem denarja ni treba izposojati na mednarodnih kapitalskih trgih.

Cilj ni zaplemba premoženja

Integracija kapitalskih trgov pomeni manj nacionalnih ovir pri trgovanju. Med prednostmi Tonin navaja še poenostavitve bančnih posojil, ki so namenjene lažjemu sproščanju kapitala, krepitev enotnega evropskega nadzora nad kapitalskimi trgi (ESMA), priporočila za dodatno pokojninsko varčevanje ter dodatne varovalke za male vlagatelje ter dvig finančne pismenosti.

Vse te iniciative izvirajo iz poročila Maria Draghija in so namenjene krepitvi konkurenčnosti EU zlasti v razmerju do ZDA in Kitajske. »Cilj seveda ni zaplemba premoženja državljanov, ampak možnost prostovoljne preusmeritve prihrankov iz bančnih vlog na kapitalske trge,« še poudarja Tonin.