Energetski udar pred zimo: inflacija v območju evra pri 3,8 odstotka, pritisk na ECB narašča

Rast cen v območju evra se znova pospešuje. Septembrska inflacija je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,2 odstotka. Glavno gonilo podražitev je energija, katere cene so bile skoraj petino višje kot pred letom. Za gospodinjstva to pomeni dodatno obremenitev pred ogrevalno sezono, za gospodarstvo dražje poslovanje, za Evropsko centralno banko pa vse težjo odločitev o nadaljnji poti obrestnih mer.

Septembrska inflacija je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,2 odstotka.

Evropsko gospodarstvo se sooča z neprijetnim prepletom razmer: energija se draži, okrevanje ostaja zmerno, prostor za pomoč iz državnih proračunov pa je omejen. Septembrski podatki zato odpirajo vprašanje, kako zajeziti podražitve, ne da bi dodatno zavrli naložbe in potrošnjo.

Inflacija je presegla tudi pričakovanja ekonomistov. V Reutersovi anketi so ti napovedovali 3,6-odstotno rast cen. Agencija poroča, da zadnja objava povečuje pritisk tako na ECB za nadaljnje zviševanje obrestnih mer kot na vlade, od katerih gospodinjstva in podjetja pričakujejo pomoč pri energetskih stroških.

Energija ostaja glavni vir podražitev

Za septembrskim pospeškom se skriva izrazita razlika med posameznimi skupinami cen. Energenti so se medletno podražili za 18,8 odstotka, storitve za 3,2 odstotka, hrana, alkohol in tobak za 1,4 odstotka, industrijski izdelki brez energentov pa za 1,1 odstotka.

Razlika je pomembna za razumevanje sedanjega vala draginje. Tako visoka rast cen energije pomeni, da se pritisk začne pri gorivih, ogrevanju in elektriki, nato pa se lahko prek prevoza, proizvodnje in drugih stroškov postopoma prenese na širši del gospodarstva.

Razlika je pomembna za razumevanje sedanjega vala draginje.

Podjetje lahko del višjih stroškov nekaj časa pokriva z nižjim dobičkom. Če podražitve trajajo, pa se povečuje pritisk na prodajne cene, zmanjševanje drugih izdatkov ali odlaganje naložb. Zato je trajanje energetskega šoka za prihodnji razvoj inflacije vsaj tako pomembno kot njegova trenutna moč.

Gospodinjstva draginjo občutijo različno

Povprečna inflacija ne pove, za koliko so se povečali stroški vsake posamezne družine. Gospodinjstvo, ki velik del prihodkov nameni ogrevanju in vsakodnevnim vožnjam, je lahko precej bolj izpostavljeno kot gospodinjstvo z nižjo porabo energije.

Pred zimo je to posebej občutljivo vprašanje za ljudi z nizkimi prihodki in upokojence. Pri osnovnih življenjskih stroških je možnosti za prilagajanje manj: ogrevanje, pot na delo in nujni nakupi ostajajo del mesečnega proračuna tudi ob višjih cenah.

Ob tem je treba pravilno razumeti podatek o 3,8-odstotni inflaciji. Gre za primerjavo s septembrom lani, ne za podražitev v enem mesecu. Prav tako morebitno poznejše umirjanje inflacije še ne pomeni vrnitve cen na prejšnjo raven. Pomeni predvsem počasnejšo rast, medtem ko že nastale podražitve ostajajo vključene v življenjske stroške.

ECB med inflacijo in šibko rastjo

Evropska centralna banka cilja na dvoodstotno inflacijo v srednjeročnem obdobju. Sedanja rast cen je zato občutno nad želeno ravnjo. Vendar odločitev o obrestnih merah ni odvisna zgolj od enega mesečnega podatka.

ECB je v septembrski napovedi za območje evra predvidela le 0,9-odstotno gospodarsko rast v letu 2026. Povprečna inflacija naj bi letos znašala 3 odstotke, prihodnje leto 2,5 odstotka in leta 2028 2,1 odstotka. Napoved torej predvideva postopno umirjanje cen ob razmeroma skromni letošnji rasti gospodarstva.

V takšnih razmerah bi dodatno zviševanje obrestnih mer lahko pomagalo omejevati inflacijske pritiske, hkrati pa bi podražilo financiranje podjetij in gospodinjstev. Za podjetnika, ki načrtuje nakup stroja, ali družino, ki rešuje stanovanjsko vprašanje, imajo lahko dražji krediti neposredne posledice.

Centralna banka z obrestnimi merami tudi ne more povečati ponudbe nafte ali zemeljskega plina. Lahko pa vpliva na povpraševanje in omejuje nevarnost, da bi se začetni energetski šok utrdil v širši in dolgotrajnejši rasti cen.

Jedrna inflacija še ne kaže enako močnega pospeška

Pri presoji te nevarnosti je pomembna jedrna inflacija, ki izključuje energijo, hrano, alkohol in tobak. Septembra se je zvišala z 2,4 na 2,5 odstotka. Njen pospešek je bil torej precej manjši od povečanja skupne inflacije

To je razlog za previdnost pri napovedovanju novega vala zviševanja obrestnih mer. Visoka skupna inflacija zahteva pozornost, vendar sama po sebi še ne dokazuje, da se je podražitev energije že v celoti prenesla na druge cene in plače.

Ključno bo, ali se bo rast cen storitev še krepila in ali bodo podjetja začela višje energetske stroške izraziteje prenašati na kupce. Če se bo to zgodilo, bo naloga ECB težja, saj bi inflacija postala bolj vztrajna tudi ob poznejšem umirjanju cen energentov.

Visoka skupna inflacija zahteva pozornost, vendar sama po sebi še ne dokazuje, da se je podražitev energije že v celoti prenesla na druge cene in plače.

Septembrski podatek opozarja na tveganja napovedi

ECB je v osnovnem septembrskem scenariju predvidela, da bo inflacija v zadnjem četrtletju letos dosegla vrh pri 3,6 odstotka. Pri tem je izhajala iz predpostavke, da bo energetski šok sčasoma popustil, hkrati pa opozorila na veliko negotovost, povezano s to predpostavko.

Septembrska stopnja 3,8 odstotka je opozorilo, da so cenovni pritiski močnejši od pričakovanj.

Septembrska stopnja 3,8 odstotka je opozorilo, da so cenovni pritiski močnejši od pričakovanj. Vendar enega mesečnega podatka ni mogoče neposredno enačiti s povprečjem celotnega prihodnjega četrtletja. Za presojo, koliko se dejanski razvoj odmika od napovedi, bodo pomembne naslednje objave in gibanje cen energije.

Pomoč mora doseči najbolj izpostavljene

Za vlade se ob ponovnem pospeševanju inflacije odpira zahtevna naloga. Pomoč pri energetskih stroških lahko ublaži stisko gospodinjstev in podjetij, vendar mora biti oblikovana tako, da je učinkovita in proračunsko obvladljiva.

Smiselna usmeritev je pomoč ljudem, ki večjih računov ne zmorejo pokriti, ter podjetjem, pri katerih energija predstavlja pomemben del stroškov. Široki in dolgotrajni ukrepi lahko postanejo dragi, njihovi učinki pa niso nujno največji prav pri tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Za Slovenijo je evropski razvoj pomemben tako zaradi življenjskih stroškov kot zaradi tesne povezanosti njenega gospodarstva z evropskim trgom. Dražja energija in zahtevnejši pogoji financiranja lahko vplivajo na naročila, naložbe in konkurenčnost podjetij.

Septembrska inflacija zato presega vprašanje statističnega odstotka. Pred zimo postavlja v ospredje kupno moč družin, stroške poslovanja in kakovost gospodarskih odločitev. Odgovor bo moral združiti premišljeno pomoč najbolj izpostavljenim, skrb za javne finance in ukrepe, ki dolgoročno zmanjšujejo energetsko ranljivost.

Za Slovenijo je evropski razvoj pomemben tako zaradi življenjskih stroškov kot zaradi tesne povezanosti njenega gospodarstva z evropskim trgom.