Po anonimnih opozorilih z nevrološke klinike bo ministrstvo zahtevalo notranji nadzor

Ministrstvo za zdravje bo Univerzitetni klinični center Ljubljana pozvalo, naj preveri domnevno opustitev prijavljanja varnostnih incidentov na nevrološki kliniki. Na razmere na kliniki je oktobra opozorila anonimna skupina zaposlenih, ki je opisala domnevno psihično nasilje, sporno kadrovsko politiko in ogrožanje varnosti pacientov. V UKC očitke zavračajo, v podporo kliniki pa se je podpisalo 108 zaposlenih.

Prvo anonimno pismo, v katerem so avtorji opozorili na domnevne nepravilnosti na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je novinar Bojan Požar objavil 21. oktobra. V njem so se avtorji predstavili kot skupina zaposlenih na kliniki in zapisali, da se za anonimnost odločajo zaradi zaščite zaposlenih in pacientov. Vodstvu so očitali, da težave z odnosi med zaposlenimi zanika oziroma zmanjšuje njihov pomen, notranji postopki po prijavah trpinčenja pa naj žrtvam ne bi zagotovili ustrezne zaščite. Opozorili so tudi na domnevno nepravično ocenjevanje delovne uspešnosti in na razlike med zaposlenimi pri možnosti izobraževanja. Med najresnejšimi navedbami je bil primer pacientke, ki je avgusta umrla po premestitvi iz intenzivne enote. Avtorji pisma so trdili, da glede na zdravstveno stanje ni bila deležna potrebnega nadzora in da dogodek ni bil ustrezno prijavljen. UKC Ljubljana je očitke zavrnil ter podal drugačno razlago okoliščin smrti in poznejše obravnave.

➡️ Mi pišejo: Stanje nevzdržno, ogrožena tudi življenja pacientov - Pozdravljeni. Na vas se obračamo z resnim, skrajno skrb vzbujajočim opozorilom o nevzdržnem stanju, psihičnem nasilju in ogrožanju varnosti pacientov na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Razmere znotraj institucije so dosegle točko, ko ne gre več le za kršenje dostojanstva zaposlenih, temveč tudi ogrožanje človeških življenj pacientov. Zaposleni na kliniki delajo v okolju, kjer sta psihično nasilje in šikaniranje vsakodnevna praksa. Kričanje in neprimerno obnašanje med zaposlenimi se nemalokrat odvijata neposredno tudi pred očmi pacientov. Kljub večkratnim uradnim prijavam mobinga in šikaniranja so interni postopki znotraj UKC Ljubljana vselej vodili do enakih zaključkov – da mobing ni prisoten. Odgovornost se s strani istih uslužbencev, ki te postopke vodijo, sistemsko minimalizira, žrtve pa ostajajo nezaščitene. Izpostavljamo nedopustno kadrovsko politiko: predstojnica enega izmed oddelkov klinike je oseba, za katero je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je izvajala mobing nad nekdanjo zaposleno. Interna komisija UKC Ljubljana je pred tem (enako kot zgoraj omenjeno) ugotovila, da kršitev ni bilo. Kljub pravnomočni razsodbi sodišča se vodstvu to ni zdelo sporno, javni zavod pa je to osebo celo nagradil s prevzemom vodstvene funkcije predstojnice kliničnega oddelka. UKC Ljubljana je moral zaradi mobinga nekdanji zaposleni izplačati odškodnino, ki je bila izplačana iz davkoplačevalskega denarja. Nimamo nobenih informacij o tem ali je bila vršilka mobinga kakorkoli sankcionirana in ali je povrnila znesek odškodnine javnemu zavodu. Do hudih nepravilnosti prihaja tudi pri letnem nagrajevanju za delovno uspešnost, kjer se namesto objektivnih rezultatov nagrajujejo osebne simpatije. Določeni zaposleni, ki vestno opravljajo svoje dolžnosti, ne glede na količino njihovega dela in truda skozi celotno leto vedno prejmejo enako, vnaprej določeno oceno. Na drugi strani pa posamezniki, ki so v dobrih neformalnih odnosih z vodstvenim kadrom, prejemajo višje ocene in s tem višje finančne nagrade. Takšna oblika odnosa do zaposlenih ne le ruši motivacijo v kolektivu, temveč dodatno poglablja razkol in ustvarja izrazito nestrpno ter nepravično delovno okolje. Enako je z izobraževanji, nekateri zaposleni imajo pravico do udeležbe na izobraževanjih v tujini, ki so plačana s strani UKC Ljubljana večina drugih, tudi tistih z najdaljšimi delovnimi staži pa nikoli. Nekaterim naj bi UKC Ljubljana tudi kril stroške študija zdravstvene nege. Čeprav so medicinske sestre z bistveno daljšim stažom dela študij opravile na lastne stroške in ob delu, za stroške pa niso nikoli prejele povračila. Najbolj alarmantno je dejstvo, da so zaradi porušenih odnosov in pomanjkljivega nadzora tudi resno ogroženi pacienti. V zadnjih mesecih je prišlo do hudih težav pri več reanimacijah pacientov. Izpostavljamo tragičen primer pacientke, ki je umrla v sobi, kjer sploh ni bila priključena na monitor, niti ni imela odrejenega poostrenega nadzora, čeprav bi glede na svoje stanje to nujno morala imeti. Ko se ji je stanje drastično poslabšalo, je bila reanimacija žal neuspešna. Kljub temu, da se je ta usodni dogodek zgodil že približno dva meseca nazaj in da je bilo vodstvo z njim seznanjeno, ni bil prijavljen niti interni odklon niti opozorilni nevarni dogodek. Vodstvo je tako dogodek zamolčalo, ker ni bil prijavljen niti odklon takoj po dogodku, kaj šele vzpostavljen drug varnostni protokol. Šele v tem tednu - in to izključno zato, ker je nekdo izmed zaposlenih zadevo prijavil preko anonimnega odklona - naj bi bil sklican prvi varnostni pogovor v zvezi z zadevo. Posebej skrb vzbujajoče je, da se še dva meseca po dogodku odgovornost za tragični izid sistemsko prevaljuje na zdravstveno osebje, ki je izvajalo reanimacijo, s čimer se zavestno prikriva dejstvo, da je bila pacientka zaradi napačnih odločitev sploh nameščena v sobo brez kakršnegakoli nadzora. Zaposleni naj tudi ne bi vedeli kakšen je status te sobe, ker naj bi se tam izvajal nek program, ki je v pristojnosti vodstva. Znotraj klinike se sistemsko vzdržuje informacijska izolacija zaposlenih. Vodstveni kader informacije deli le z izbranimi posamezniki, medtem ko je večina zaposlenih odrezana od ključnih podatkov o dogajanju na kliniki. V tem izrazito netransparentnem okolju so do zaposlenih prišle informacije z zakasnitvijo. Zaradi omenjene informacijske blokade zaposleni o tem ne moremo govoriti z gotovostjo, kar pa le še dodatno potrjuje, kako globoko sta zakoreninjena kultura skrivanja informacij in strah pred resnico. Vnaprej opozarjamo, da bo vodstvo UKC Ljubljana na te navedbe najverjetneje odgovorilo s svojo standardno taktiko: z zanikanjem, minimaliziranjem problemov ali z izgovori, da "vsi interni postopki in preiskave že potekajo". Poudarjamo, da so prav ti interni postopki - kot dokazujejo primer s pravnomočno sodbo o mobingu in ignorirani primeri mobinga - popolnoma odpovedali in obstaja sum, da služijo zgolj zaščiti vodilnih kadrov. Zaradi zaščite zaposlenih, predvsem pa zaradi ogrožanja življenj pacientov, na tem mestu ne zadostujejo več interna zagotovila. Nimamo druge izbire, kot da o nevzdržnih razmerah obvestimo medije in upamo na ukrepanje novega vodstva javnega zavoda. Lep pozdrav! (anonimna skupina zaposlenih na @ukclj)

— BojanPožar (@BojanPozar) October 21, 2026

Ministrstvo pričakuje notranji nadzor

Ministrstvo za zdravje je od zaposlenega na nevrološki kliniki prejelo predlog za uvedbo izrednega upravnega nadzora. Kot so pojasnili za STA, v predlogu ni navedb o novih nepravilnostih, pri presoji pa so upoštevali tudi, da ima UKC novo vodstvo. To ima po oceni ministrstva možnost in odgovornost, da z organizacijskimi ter vodstvenimi ukrepi izboljša odnose in komunikacijo na kliniki. Iz korespondence po njihovih navedbah izhaja, da so bile strokovne službe zavoda seznanjene s problematiko, ki naj bi se nanašala na obdobje med letoma 2014 in 2023, in so jo obravnavale v okviru svojih pristojnosti. Bo pa ministrstvo UKC Ljubljana pozvalo, naj z notranjim nadzorom preveri domnevno opustitev sporočanja varnostnih incidentov.

Zaposleni opozorili na smrt pacientke

Avtorji prve anonimke so zapisali, da je v zadnjih mesecih prišlo do težav pri več oživljanjih pacientov. Posebej so izpostavili primer pacientke, ki po njihovih navedbah kljub zdravstvenemu stanju ni bila priključena na monitor in zanjo ni bil odrejen poostren nadzor. Ko se ji je stanje poslabšalo, je bilo oživljanje neuspešno. Vodstvu so očitali, da po dogodku ni prijavilo niti internega odklona niti opozorilnega nevarnega dogodka. Prvi varnostni pogovor naj bi bil po njihovih trditvah sklican šele po anonimni prijavi enega od zaposlenih.

V UKC Ljubljana so potrdili, da je pacientka v začetku avgusta umrla po nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja in srčnem zastoju. Nekaj dni pred tem je bila premeščena iz intenzivne enote na bolniški oddelek. Kot so pojasnili, glede na klinično oceno ob premestitvi neprekinjeno spremljanje z monitorjem in poostren nadzor nista bila potrebna. Dogodek so po navedbah UKC strokovno obravnavali že nekaj dni po smrti, 27. avgusta pa so ga prijavili v sistem za sporočanje varnostnih incidentov in tveganj. Po poročanju 24ur je bila formalna prijava podana šele po tem, ko del zaposlenih s predhodnimi pojasnili ni bil zadovoljen.

Razširjeno varnostno obravnavo so zaključili 22. oktobra. Pooblaščenec za varnost je ocenil, da primer ne izpolnjuje meril za opozorilni nevarni dogodek. V UKC so kljub temu navedli, da so sprejeli ukrepe za izboljšanje komunikacije, dokumentiranja in pravočasne obravnave varnostnih dogodkov.  V UKC so potrdili še dva dogodka iz avgusta, pri katerih je bilo potrebno oživljanje in sta bila prijavljena v sistem. V prvem primeru je bilo oživljanje uspešno in je bil pacient po nadaljnjem zdravljenju odpuščen, v drugem pa so ga po oživljanju premestili na oddelek nevrološke intenzivne terapije.

Kaj pravijo o sodbi zaradi trpinčenja?

V prvem pismu so avtorji opozorili tudi na kadrovsko odločitev, povezano s starejšim primerom trpinčenja nekdanje zaposlene. Po njihovih navedbah je UKC osebo, ki naj bi bila odgovorna za trpinčenje, pozneje imenoval na vodstveni položaj, nekdanji zaposleni pa moral izplačati odškodnino. V UKC Ljubljana so navedli, da se je spor nanašal na dogajanje iz leta 2015 in je bil zaključen leta 2021. Poudarili so, da je sodišče odločalo o odškodninski odgovornosti UKC Ljubljana kot delodajalca zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ne pa o osebni odškodninski odgovornosti takratne predstojnice.

Kot so pojasnili za 24ur, je bila pozneje imenovana tudi notranja komisija. Ta pri treh obravnavanih ravnanjih ni ugotovila elementov trpinčenja ali diskriminacije, je pa zaznala skrhane odnose in negativno delovno klimo. Predlagala je možnosti za izboljšanje odnosov, med drugim mediacijo in delavnice za reševanje konfliktov. UKC ni pojasnil, kateri ukrepi so bili izvedeni in kakšni so bili njihovi rezultati. V zavodu so zavrnili tudi navedbo, da notranji postopki po prijavah trpinčenja vedno pripeljejo do ugotovitve, da nepravilnosti ni bilo. Nekateri primeri so bili po njihovih pojasnilih rešeni z mediacijo ali drugimi ukrepi, drugih pa zaradi pomanjkanja podatkov oziroma nesodelovanja prijavitelja niso mogli vsebinsko zaključiti.

Izjavo v podporo kliniki podpisalo 108 zaposlenih

Na anonimne očitke se je v torek odzvalo tudi 108 zaposlenih na nevrološki kliniki. V podpisani izjavi so zapisali, da se v predstavljenih navedbah ne prepoznajo in da stojijo za svojim delom, sodelavci ter ustanovo. Delo klinike so ocenili kot strokovno in odgovorno. Po njihovih besedah imajo vzpostavljene postopke za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov, posamezni dogodki ali spori pa po njihovi oceni ne predstavljajo celotnega kolektiva.

Ob zbiranju podpisov se je pojavilo še drugo anonimno pismo, ki ga je na omrežju X objavil Požar. Avtorji pisma so zatrdili, da so bili zaposleni po elektronski pošti pozvani k podpisu izjave o nestrinjanju z navedbami v medijih. Izrazili so bojazen, da bi se zaposleni, ki izjave ne bi podpisali, lahko znašli pod sumom, da so informacije o razmerah na kliniki posredovali javnosti. Zatrdili so tudi, da je med zaposlenimi že potekalo iskanje vira informacij in da nekatere skrbi možnost povračilnih ukrepov. 

➡️ Mi pišejo: Nevrološka klinika (II.) - Pozdravljeni! V navezavi na nedavno medijsko poročanje o razmerah na Nevrološki kliniki @ukclj vas obveščamo o izrednem dogajanju in pritisku, ki ga vodstvo javnega zavoda danes izvaja nad zaposlenimi. Zaposleni na kliniki so namreč včeraj s strani vodstva prejeli elektronsko pošto z navodilom, da (lahko) med 8. in 14. uro podpišejo izjavo, da se ne strinjajo z navedbami in izjavami o Nevrološki kliniki, ki so se pojavile v medijih. Tudi odsotni delavci lahko pošljejo mail in naj bi se jih dodalo na seznam. Ti zbrani podpisi naj bi se nato posredovali Službi za odnose z javnostjo, ta pa jih bo uporabila za medije z namenom ustvarjanja zunanjega vtisa enotnosti in zanikanja težav. V ozadju pa gre za pritisk in poskus izhoda iz krizne situacije. Med zaposlenimi vlada stiska, nekateri sploh ne vedo, kaj storiti. Že pred tem je na kliniki potekal lov na osebo, ki je informacije predala medijem. Obtoževalo naj bi se tudi zaposlene, ki tega niso storili. Ta zadnja poteza vodstva pa lahko neposredno služi kot orodje za iskanje žvižgača. Kdor ne podpiše izjave, bo v krogu osumljenih, da je posredoval zadeve medijem. Tako lahko podpišejo izjavo tudi osebe, ki se z njo ne strinjajo le zaradi miru. Zaposlene je upravičeno strah povračilnih ukrepov, saj bi se kdor koli, ki te izjave ne bi podpisal, avtomatično znašel v ožjem krogu osumljencev, da je medijem razkril nepravilnosti. Na ta način se delavce sili v lojalnost. Povedali smo tudi že o kulturi strahu in neukrepanju tudi po pravnomočni sodbi o mobingu. Ker gre za javni zdravstveni zavod, kjer se kritične glasove in opozorila na nepravilnosti poskuša utišati na tak način, vas prosimo, da to izredno novico nemudoma raziščete in o ravnanju vodstva obvestite javnost. Lep pozdrav! (anonimna skupina zaposlenih na @ukclj)

— BojanPožar (@BojanPozar) November 3, 2026

Nadzor že leta 2024 opozoril na odnose in obravnavo incidenta

Na nevrološki kliniki je bil leta 2024 opravljen izredni strokovni nadzor zdravstvene nege zaradi ločenega primera domnevnega nasilja nad pacientom. Nadzorna komisija fizičnega nasilja ni mogla potrditi, v poročilu pa so navedli, da je bilo verbalno nasilje zaposlenega potrjeno in da ga je tudi sam priznal. Komisija je ugotovila, da obravnava takratnega varnostnega incidenta ni potekala v skladu z internimi navodili ter da odgovorni o njem niso bili pravočasno obveščeni. V komisiji so opozorili še na dolgotrajno slabe odnose in kulturo strahu, ki po oceni komisije vplivajo tako na zaposlene kot na obravnavo pacientov. Za odpravo ugotovljenih odstopanj so izdali 13 priporočil. 

Preverjajo tudi sume vpogledov v dokumentacijo

V prvem anonimnem pismu so bile omenjene tudi informacije o domnevno nepooblaščenih vpogledih v zdravstveno dokumentacijo. Avtorji so ob tem navedli, da zaradi pomanjkanja informacij ne morejo z gotovostjo govoriti o tem, kaj se preverja. V UKC Ljubljana so za 24ur potrdili, da zaradi suma nepooblaščenih vpogledov poteka notranji postopek, ki pa ni omejen le na nevrološko kliniko. Začel se je na pobudo pacientov, vodi pa ga pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov. Ob posredovanju odgovorov konec oktobra naj bi bil v zaključni fazi.