Zdaj je jasno: krivda za zamudo obnove ptujske žitnice je na strani ekipe ministrice Aste Vrečko

Obnova grajske žitnice na Ptujskem gradu bi morala biti ena največjih kulturnih investicij v državi. Projekt ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdelano projektno dokumentacijo, pozitivno recenzijo in zagotovljena evropska sredstva. Kljub temu razpisa za izvajalca del še vedno ni. Po več kot letu dni odlašanj pa je iz poročila Ministrstva za kulturo, odziva Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Mestne občine Ptuj vse bolj jasno, da se odgovornost vrača tja, kjer je projekt tudi formalno voden – na Ministrstvo za kulturo kot investitorja.

Gre za projekt celovite obnove grajske kašče oziroma žitnice v kompleksu Ptujskega gradu, kulturnega spomenika državnega pomena, o čemer smo na Domovini že pisali. Ministrstvo v svojem poročilu navaja, da ima projekt pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdano julija 2024, da je bil projekt za izvedbo z recenzijo predan junija 2025 in da je zanj skupaj razpoložljivih 12 milijonov evrov. Od tega je 8 milijonov evrov namenjenih obnovi kašče iz programa evropske kohezijske politike, še 4 milijone evrov pa krajinski ureditvi grajskega hriba iz sklada za obnovo.

Finančni tok obnove kašče skupaj z evropskimi in slovenskimi sredstvi znaša 9,5 milijona evrov. Ta denar je treba porabiti pravočasno. Ministrstvo sicer v poročilu navaja rok za črpanje do konca leta 2028, hkrati pa opozarja, da je napredek projekta v tretjem četrtletju 2026 časovno bistven za zagotovitev črpanja sredstev.

Na papirju je torej vse pripravljeno. V praksi pa ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko ni zmoglo objaviti niti javnega naročila za izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del. 

Poročilo ministrstva razkriva več kot pojasnjuje

Ekipa na ministrstvu za kulturo pod nekdanjo ministrico Asto Vrečko je tik pred odhodom ptujski občini poslalo poročilo, s katerim je skušalo prikazati potek projekta in razloge za zamude. A dokument, namesto da bi ministrstvo razbremenil, odpira več neprijetnih vprašanj o vodenju projekta.

V njem namreč niso navedena le usklajevanja z zunanjimi institucijami, ampak tudi notranji zapleti na ministrstvu. V fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo med junijem 2024 in junijem 2025 ministrstvo samo priznava »resne kadrovske zaplete pri vodenju projekta« v okviru službe za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem. V poročilu so zapisali, da je bil projekt edini projekt prenove ministrstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, za katerega je bila uvedena recenzija PZI, čeprav naj bi bila ta uvedena brez zakonske podlage.

Recenzijski postopek naj bi nato spremljale nepravilnosti: skrbnica projekta naj ne bi zagotovila recenzijske obravnave, pojavile naj bi se napovedi odpovedi pogodbe projektantu Styria arhitektura, recenzent pa naj bi celo izrazil sum, da se recenzija skuša zlorabiti za zamenjavo projektantskega podjetja, ne za uskladitev dokumentacije. Ministrstvo v poročilu navaja tudi, da sta bili novembra 2024 in januarja 2025 izdani negativni recenziji, ki pa naj bi po pojasnilu izvajalca temeljili na manjših in tehnično odpravljivih pomanjkljivostih, ne na bistvenih strokovnih napakah.

Februarja 2025 naj bi skrbnica projekta samostojno in brez soglasja nadrejenih zavrnila možnost usklajevalnega sestanka z recenzentom, ki so ga pisno zahtevali projektanti. Aprila 2025 je ministrstvo po pravnem preverjanju vendarle sprejelo odločitev, da se recenzijska obravnava izvede in projekt dokončno uskladi. Kot torej v poročilu ministrstvo samo priznava – projekt ni zastal le zaradi zunanjih okoliščin, temveč tudi zaradi neurejenega notranjega vodenja. Če ministrstvo v svojem poročilu samo opisuje nepravilnosti, samovoljna ravnanja, kadrovske zaplete in težave pri koordinaciji, potem ne more prepričljivo trditi, da je glavni problem nekje drugje.

Projekt je bil javnosti predstavljen, nato pa je zastal

Po zaključku recenzijskega postopka je projektant 18. junija 2025 predal usklajeno PZI dokumentacijo s pozitivnim recenzijskim poročilom. Ministrstvo v poročilu izrecno navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje pravnomočno, da ni bilo razveljavljeno, odpravljeno ali spremenjeno v nobenem upravnem postopku, in da morajo vse nadaljnje aktivnosti potekati v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja.

Le nekaj tednov pozneje, 1. julija 2025, je bil projekt za izvedbo javno predstavljen v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu, ob tem pa naj bi bila napovedana izbira izvajalca in začetek del. Toda po javni predstavitvi se je projekt ponovno ustavil. Ministrstvo zdaj kot pomemben razlog izpostavlja dodatna usklajevanja z Zavodom RS za varstvo narave zaradi zaščite mamutovca in lipovca na območju gradu. V poročilu je zapisano, da je ZRSVN julija 2025 z dopisom naknadno odprl vprašanja glede zaščite zavarovanega mamutovca in lipovca, nato pa so sledili terenski ogledi, stališča, medresorski sestanki, arboristično mnenje, dodatne meritve, prilagoditve odmikov, zahteve po georadarskem snemanju koreninskega sistema in hidroloških raziskavah tal.

Ministrstvo v dokumentu zavodu očita, da naj bi postavljal nove pogoje mimo veljavnega gradbenega dovoljenja, da naj bi zavrnil arboristično mnenje licenciranega arborista, zavrnil projektno rešitev, ki naj bi izpolnjevala prvotne projektne pogoje, in zahteval široko nedoločene nove raziskave brez znane metodologije in izvajalcev. V zaključku poročila ministrstvo celo priporoča, da se usklajevanja z ZRSVN končajo, PZI potrdi in sproži javno naročilo za izvajalca del.

Toda nato sledi ključno vprašanje, zakaj tega ministrstvo ni storilo že prej. Če je ministrstvo samo ugotavljalo, da nadaljnja usklajevanja niso produktivna, niso zakonska obveznost in ogrožajo izvedbo, zakaj je razpis še vedno čakal? Če je imelo veljavno gradbeno dovoljenje in pozitivno recenzijo, zakaj je projekt obtičal več kot leto dni po predaji PZI?

Zavod za varstvo narave ostro zavrača, da bi ustavil razpis

Odziv Zavoda RS za varstvo narave je zelo poveden in vtis, ki so ga na ministrstvu skušali ustvariti s poročilom, milo rečeno razbije. Zavod namreč priznava, da je bil primer obnove grajske kašče nenavaden, vendar odločno zavrača, da bi bil odgovoren za zamik javnega naročila.

ZRSVN pojasnjuje, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja najprej podal projektne pogoje, nato pa še mnenje. Eden ključnih pogojev je bil zadosten odmik gradbenih posegov od zavarovanih dreves v bližini žitnice. Po izdaji gradbenega dovoljenja pa naj bi bili na zavodu opozorjeni, da je bilo njihovo pozitivno mnenje izdano na podlagi dokumentacije, ki ni izražala dejanskega stanja. Po njihovi preveritvi naj bi se izkazalo, da del gradbenih posegov kljub drugačnemu navajanju in grafičnim prikazom v dokumentaciji sega v rastni prostor orjaške sekvoje in posega v drevesno varovalno območje. Ugotovili naj bi tudi, da po spremembi dokumentacije trasa novega NN voda poteka znotraj rastnega prostora zavarovane lipe v neposredni bližini sekvoje.

Nadalje navajajo, da so bile v projektni dokumentaciji v zbirnem tehničnem poročilu navedene napačne trditve, da se stavba odmika iz območja rastišča orjaške sekvoje. Po njihovi oceni je bilo pozitivno mnenje ZRSVN izdano na podlagi gradbene dokumentacije, ki ni odražala dejanskega stanja. Zapisali so celo, da je bil ZRSVN pri prvotni izdaji pozitivnega mnenja zaveden z dokumentacijo, ki ni podajala dejanskega stanja. To je izjemno resna trditev. Ne gre za malenkostno pripombo, ampak za očitek, da so bili podatki, na podlagi katerih je bilo izdano pozitivno mnenje, napačni oziroma niso prikazovali dejanskega stanja na terenu. Če to drži, se odgovornost ponovno vrača k tistim, ki so pripravljali, preverjali in vodili projektno dokumentacijo. Investitor je Ministrstvo za kulturo.

Še bolj zanimiv pa je odgovor ZRSVN, povezan z javnim naročilom. Zapisali so, da je bila odločitev za zamik izvedbe javnega naročila za izvajalca del sprejeta s strani investitorja in ni bila predmet usklajevanj z ZRSVN. Dodajajo še, da ZRSVN ni pristojen za izvedbo javnega naročila in da ni nikoli podal nobenih usmeritev ali pogojev glede izvedbe javnega naročila za dela. Javnega naročila zato, kot ostro navajajo – nismo ustavili mi, odločitev je bila v celoti investitorjeva.

Mestna občina Ptuj se je na poročilo Ministrstva za kulturo odzvala precej zadržano, skoraj diplomatsko, vendar je vsebina jasna. Pozdravljajo, da je ministrstvo podalo podrobnejše pojasnilo o poteku projekta in razlogih za zamude, hkrati pa poudarjajo, da je za občino najpomembneje, da se projekt čim prej premakne v fazo izvedbe, saj gre za enega ključnih projektov ohranjanja kulturne dediščine na Ptuju.

Na vprašanje, ali poročilo potrjuje njihova opozorila, da projekt ne stoji zaradi pomanjkanja dovoljenj, dokumentacije ali denarja, temveč zaradi zastojev na državni ravni, občina odgovarja, da je iz vsebine poročila razvidno, da razlogi za zamude niso povezani z Mestno občino Ptuj. Ministrstvo med razlogi navaja predvsem dodatna usklajevanja in postopke na državni ravni.

Na občini poudarjajo, da so ves čas opozarjali na potrebo po pospešitvi aktivnosti, saj si želijo, da bi se projekt začel izvajati v čim krajšem času. Pri vprašanju notranjih zapletov na ministrstvu je odgovor občine še bolj pomenljiv. Organizacija in vodenje projekta sta v pristojnosti Ministrstva za kulturo kot investitorja. Na občini pričakujejo, da bodo morebitni organizacijski ali administrativni izzivi čim prej odpravljeni, tako da ne bodo dodatno vplivali na časovnico izvedbe projekta. Ptujska občina – kot pravi – ne zanika, da so usklajevanja s pristojnimi institucijami pri posegih v kulturno dediščino in zavarovana območja običajen del postopkov. To je razumen in korekten odgovor. Pri projektu, ki vključuje kulturni spomenik državnega pomena, arheološke plasti, statično ogrožen objekt, grajski hrib in zavarovana drevesa, bi bilo neodgovorno pričakovati, da strokovnih usklajevanj ne bo.

Toda običajna usklajevanja niso izgovor za projekt, ki ima veljavno gradbeno dovoljenje, pozitivno recenzijo, zagotovljena sredstva, javno predstavitev, ustanovljeno delovno skupino in še vedno nima objavljenega razpisa. Pri evropskih projektih ni dovolj, da se institucije usklajujejo. Usklajevati se morajo tako, da projekt pravočasno pride do izvedbe.

Ptujska občina zato opozarja, da morajo vsi vključeni deležniki postopke voditi učinkovito in v rokih, ki omogočajo pravočasno izvedbo. To je bistvo. Strokovna previdnost je nujna, vendar ne sme postati alibi za paralizo. Varovanje dreves ne sme biti izgovor za slabo vodenje investicije, še posebej če ZRSVN sam pravi, da razpisa ni ustavil.

V jeseni vendarle objavljen razpis?

Po poročilu ministrstva naj bi bila objava javnega naročila za izvajalca del predvidena šele v tretjem četrtletju 2026. To občino še vedno skrbi. Vsak zamik pri tako zahtevnem projektu zmanjšuje časovno rezervo za njegovo izvedbo. Zato si na Mestni občini Ptuj želijo, da se nadaljnji postopki izvedejo čim bolj učinkovito in brez dodatnih zamud. Če bo razpis objavljen šele v tretjem četrtletju 2026, bo nato treba izvesti postopek javnega naročila, izbrati izvajalca, počakati na pravnomočnost odločitve, računati z možnostjo revizij, podpisati pogodbo, izvajalca uvesti v delo in šele nato začeti gradnjo.

Ministrstvo v poročilu predvideva 90 dni za javno naročilo, podpis pogodbe in začetek del v četrtem četrtletju 2026, glavno fazo del v letu 2027 ter zaključek opreme in postavitve razstave v letu 2028.

To je izredno tesna časovnica. Vsak nov zaplet lahko pomeni neposredno tveganje za črpanje sredstev. In prav zato je vprašanje odgovornosti toliko pomembnejše. Pri projektu v vrednosti 12 milijonov evrov in 9,5 milijona evrov sredstev za obnovo kašče si ministrstvo ne more privoščiti vodenja po principu naknadnih pojasnil, internih poročil in prelaganja krivde.

Vrečkino ministrstvo zapušča projekt v občutljivem stanju

Ministrstvo za kulturo pod Asto Vrečko je grajsko žitnico na Ptuju predstavljalo kot pomemben projekt obnove kulturne dediščine. V poročilu samo priznava, da gre za enega pomembnejših investicijskih projektov ministrstva, ki vključuje prenovo kulturne dediščine, varovanje premične arheološke dediščine in zagotavljanje nujne javne kulturne infrastrukture. Hkrati navaja, da je objekt statično ogrožen, da obstaja tveganje nepredvidene porušitve, da je grajski hrib nestabilen in da projekt rešuje več urgentnih problemov, nakopičenih na območju Ptuja.

Če vse to drži, je še težje razumeti, zakaj razpisa še vedno ni. V zaključku celo priporoča potrditev PZI in sprožitev javnega naročila. A javnega naročila še ni. To je ključni problem. Ne manjka še ena študija, še eno pojasnilo ali še en dopis. Manjka odločitev investitorja, da projekt iz faze papirjev preide v fazo izvedbe. Pri tem je politična odgovornost jasna. Projekt je več kot leto dni obstal v času, ko je ministrstvo vodila Asta Vrečko.

Če ministrstvo zdaj samo v poročilu opisuje notranje zaplete, kadrovske težave, samovoljna ravnanja, zapoznele uskladitve in šele maja 2026 ustanovljeno delovno skupino, potem se težko izogne oceni, da projekt ni bil voden dovolj odločno in dovolj učinkovito. Projekt bo zdaj podedovala nova ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Na Ptuju po vseh teh mesecih ne potrebujejo še enega poročila, ampak urejeno projektno vodenje, jasno časovnico, odgovorne osebe in objavo razpisa. Nova ministrica bo morala zelo hitro pokazati, da zna bolje organizirati ekipo, kot je to uspelo ministrstvu pod Asto Vrečko.