Ko mladi ostanejo na zemlji: Nejc je kmetijo prevzel že pri 21 letih

V času, ko je le majhen delež nosilcev slovenskih kmetij mlajših od 35 let, je Nejc Samastur izbral drugačno pot: ostal je doma in prevzel kmetijo.

V času, ko slovensko kmetijstvo išče nove mlade prevzemnike, je Nejc Samastur iz Spodnjih Hoč izbral pot, ki jo je poznal že od otroštva. Pri 21 letih je od očeta prevzel družinsko kmetijo. Danes, pri 23 letih, jo skupaj z družino razvija naprej. Na kmetiji sodelujejo oče, mama, brat in stara starša, vsak s svojim znanjem in izkušnjami.

Slovensko kmetijstvo se že vrsto let sooča s staranjem nosilcev kmetij in vprašanjem, kdo bo njihovo delo nekoč prevzel. Delež mladih nosilcev je majhen, velik del pa jih je že starejših od 65 let. Zato Nejčeva odločitev ni pomembna le za njegovo družino, temveč predstavlja tudi eno od poti, od katerih bo odvisno, kdo bo v prihodnjih desetletjih še obdeloval slovensko zemljo.

Sam kmetovanja ne dojema kot običajne službe. Zanj je to del življenja, ki se vsak dan prepleta z delom na zemlji. Skrbeti je treba za živali, opravila pa določajo tudi vreme, letni čas in razmere na njivah. Obenem v kmetovanju vidi priložnost, da tradicijo družinske kmetije poveže s svojimi novimi idejami.

Kmetovanje kot način življenja

Delo na kmetiji je Nejca veselilo že kot otroka. Spominja se veselja ob zvoku traktorja, zato prevzem zanj ni bil zgolj odločitev poslovne narave, ampak tudi nadaljevanje družinske zapuščine in načina življenja, ki ga pozna že od otroštva.

Na kmetiji delovnega dne ne določa ura. Najprej je treba vsak dan poskrbeti za živali, nato pa se delo prilagaja letnemu času, razmeram na njivah in predvsem vremenu. Nejc opisuje, da se lahko delo, kadar je za naslednji dan napovedano slabo vreme, zavleče pozno v noč. Počitek zato pogosto ni odvisen od načrtovanega prostega dne, ampak od tega, ali lahko delo na njivi in okoli živali počaka.

Tudi težje leto ga ni odvrnilo od načrtov. Kmetijo so letos prizadele spomladanske vremenske nevšečnosti, suša in toča, vendar Nejc poudarja, da je pri takšnem delu potrebna predvsem vztrajnost. Njegovo vodilo je preprosto: ob prvi težavi ne smeš obupati.

Kmetijo so letos prizadele spomladanske vremenske nevšečnosti, suša in toča, vendar Nejc poudarja, da je pri takšnem delu potrebna predvsem vztrajnost. Njegovo vodilo je preprosto: ob prvi težavi ne smeš obupati.

Na Kmetiji Samastur v Spodnjih Hočah delo ni vezano samo nanj. Čeprav je Nejc kmetijo prevzel mlad, mu pri vsakodnevnih opravilih še vedno pomaga vsa družina. Prav sodelovanje različnih generacij omogoča, da se znanje in izkušnje starejših prenašajo naprej, mlajši pa dodajajo nove ideje in drugačen pogled na razvoj kmetije.

Danes je kmetija precej raznolika. Na njej redijo več kot sto prašičev ter okoli deset glav goveda, prepoznavni pa so tudi po izdelkih iz krškopoljskega prašiča. V lasti imajo približno sedem hektarov zemlje, dodatne površine pa obdelujejo v zakupu. Ukvarjajo se tudi s predelavo mesa ter pridelavo bučnega olja in izdelkov iz bučnih semen, sokov, vina, penin in ciderja. Njihov cilj je, da čim več pridelkov predelajo sami in jih neposredno ponudijo kupcem.

Nejc opozarja, da mora sodobni kmet razmišljati tudi kot podjetnik. Kakovosten izdelek sam po sebi še ne zagotavlja uspeha, če ga kmet ne zna predstaviti in prodati. Zato veliko pomena pripisuje neposrednemu stiku s kupci. Na domači kmetiji in Pohorski tržnici se srečujejo tudi s stalnimi strankami, družina pa stavi predvsem na kakovost in priporočila zadovoljnih kupcev.

Nejc opozarja, da mora sodobni kmet razmišljati tudi kot podjetnik.

Z mlajšo generacijo prihajajo tudi nove ideje. Na kmetiji so kupili kombajn za žetev žita, v prihodnje pa želijo začeti tudi lastno pridelavo moke. Tako bi lahko večji del poti od njive do končnega izdelka opravili sami in na kmetiji ustvarili več dodane vrednosti.

Ko prevzem kmetije ni samoumeven

Nejčeva odločitev je v slovenskem prostoru še vedno razmeroma redka, čeprav je za prihodnost kmetijstva pomembna. Slovensko kmetijstvo se že dalj časa sooča s staranjem gospodarjev in pomanjkanjem mladih, ki bi bili pripravljeni prevzeti kmetije.

Po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2020 so bili gospodarji-upravitelji družinskih kmetij v Sloveniji v povprečju stari 58 let. Podatki, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo objavilo leta 2024, pa kažejo, da je bilo le 3,5 odstotka nosilcev kmetij mlajših od 35 let, medtem ko jih je bilo 43,4 odstotka starejših od 65 let.

Slovensko kmetijstvo se že dalj časa sooča s staranjem gospodarjev in pomanjkanjem mladih, ki bi bili pripravljeni prevzeti kmetije.

Razlogov, zakaj se mladi težje odločajo za prevzem kmetij, je več. Ministrstvo med pomembnimi dejavniki izpostavlja ekonomsko vzdržnost kmetije, dostop do zemljišč in financiranja ter negotovost tržnih in vremenskih razmer. Kmetovanje zahteva tudi precejšnja vlaganja, dohodek pa je lahko odvisen od dejavnikov, na katere gospodar nima neposrednega vpliva. Ena sama suša, toča ali drugo neurje lahko močno vpliva na rezultat celoletnega dela. Za mlade je ob tem pomembna tudi možnost predvidljivejše zaposlitve zunaj kmetijstva.

Da generacijska prenova postaja eno ključnih vprašanj slovenskega kmetijstva, priznava tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da finančna pomoč sama po sebi ne zadostuje. Mladi potrebujejo tudi dostop do zemljišč, stanovanj in javnih storitev ter pogoje, v katerih lahko na podeželju ustvarijo svoje življenje in družino.

Država poskuša mlade k prevzemu spodbuditi tudi finančno. Ministrstvo je letos za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov razpisalo 15,23 milijona evrov nepovratnih sredstev. Namen podpore je mladim olajšati prevzem kmetije, izboljšati starostno strukturo slovenskega kmetijstva, povečati konkurenčnost ter ohraniti delovna mesta na podeželju. Upravičenci so mladi kmetje med 18. in vključno 40. letom, ki izpolnjujejo pogoje razpisa.

 Ministrstvo je letos za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov razpisalo 15,23 milijona evrov nepovratnih sredstev. 

Avgusta je ministrstvo navedlo, da je bilo pri podpori mladim kmetom zanimanje manjše od pričakovanj. To kaže, da sama razpoložljivost finančnih sredstev še ne pomeni, da se bodo mladi odločili za prevzem. Ob ekonomskih razmerah so pomembni tudi dostop do zemlje, možnost razvoja kmetije in pogoji za življenje na podeželju.

Pri uspešnem prevzemu pomembno vlogo igra tudi prejšnja generacija. Kmetije se ne prenaša samo z zemljiščem, stroji in živino, temveč tudi z znanjem, ki se je nabiralo desetletja. Država je zato letos za ukrep medgeneracijskega prenosa znanja razpisala skoraj 4,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpis je namenjen prenosnikom kmetijskih gospodarstev, ki na prevzemnika prenašajo znanje in izkušnje, pridobljene z dolgoletnim delom na kmetiji.