Golob govoril o ukradeni identiteti, kriminalisti njegove razlage niso potrdili

Robert Golob je javnost več let prepričeval, da romunskega bančnega računa ni odprl in da je bil žrtev kraje identitete. Končano policijsko preverjanje njegove razlage ni potrdilo. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je tako odločno govoril o kraji identitete, če se danes sklicuje na bančno pojasnilo o človeški napaki.

Novogoriški kriminalisti so v sodelovanju z romunskimi organi končali preiskovanje domnevne zlorabe identitete nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Zbrani podatki in dokumentacija niso potrdili utemeljenega suma kaznivih dejanj. Tožilstvu so poslali poročilo, je 3. novembra poročal POP TV.

Za politika, ki je javnosti ponujal odločno razlago o ukradeni identiteti, je takšen razplet neprijeten. Njegove besede so bile nedvoumne, dokazna podlaga zanje pa po opravljenem preverjanju ostaja vprašljiva.

Kakšne nebuloze.Vsak davčni rezident države je v roku 8 dni dolžan prijaviti račun v tujini.Globa od 200 do 1200 eur.Zakaj FURS tega (še) ni storil po uradni dolznosti,zastare še ni.FURS preko medn.izmenjave dobi vse podatke takoj.Očitno bi bilo ze zdavnaj jasno🤦🏻.

— dr. Damjan Žugelj (@duza1972) November 3, 2026

Odločne trditve, drugačno pojasnilo banke

Golob je že v predvolilnem soočenju na N1 aprila 2022 vztrajal, da račun ni njegov in da je posledica kraje identitete. Napovedoval je tudi možnost tožbe proti banki, če mu ne bo posredovala podatkov. S tem je javnosti predstavil jasno zgodbo: nekdo naj bi brez njegove vednosti uporabil njegove osebne podatke.

Toda pojasnilo banke, na katero se zdaj sklicuje, govori o drugačnem razlogu za povezavo računa z njim. Po poročanju N1 in Dnevnika je Golob posredoval dokument romunske podružnice banke Raiffeisen iz leta 2023. Banka naj bi v njem pojasnila, da imetnik računa Robert Golob in nekdanji slovenski premier nista ista oseba, povezavo pa pripisala človeški napaki in podobnim identifikacijskim podatkom. Navedla naj bi tudi, da z njim ni imela aktivnega poslovnega razmerja.

Kraja identitete in napačna povezava bančnih podatkov sta različni razlagi. Prva predpostavlja zlorabo osebnih podatkov, druga napako pri ugotavljanju, komu račun pripada. Prav to razliko bi moral Golob javnosti razumljivo pojasniti: na čem je temeljila njegova prvotna gotovost in kako jo usklajuje s pojasnilom banke?

Sklicevanje na zastaranje brez neposredne potrditve

Golob je POP TV pisno sporočil še, da je romunsko tožilstvo preiskavo ustavilo zaradi kratkega zastaralnega roka. Te navedbe novinarjem pri romunskem tožilstvu ni uspelo preveriti, ker odgovora niso prejeli. Zato razlog za ustavitev ostaja njegova navedba, brez neposredne potrditve pristojnega organa v objavljenem prispevku.

Javnost potrebuje pojasnila, ne novih zagotovil

Ugotovitve kriminalistov same po sebi ne dokazujejo, da je Golob račun odprl ali zavestno lagal. Profesor kazenskega prava Miha Šepec je opozoril, da odsotnost potrjenega suma kaznivega dejanja še ne izključuje uporabe tujih osebnih podatkov. Iz javno znanih informacij tudi ni mogoče ugotoviti, kdo je račun dejansko odprl.

Dežurni dr. Šepec za zaščito bivšega PV, razlaga, da po našem KZ policija zgolj ni ugotovila KD. Ampak KD, če bi bilo, pa očitno ni bilo (nihče ni zlorabil podatke Goloba) naj bi bilo storjeno v Romuniji. Ups, kateri zakon torej velja. In sodelovala naj bi tudi Romunska policija

— Dušan Mohorko (@MohorkoDusan) November 3, 2026

Toda politična odgovornost zahteva več od tega, da določena trditev ni kazensko ovržena. Kdor javnosti več let odločno zatrjuje, da je bil žrtev kraje identitete, mora znati pokazati, na katerih dejstvih je takšno zatrjevanje temeljilo.

Golob dolguje jasen odgovor: kaj je vedel ob prvih izjavah, kaj je izvedel pozneje in zakaj je govoril o kraji identitete. Dokler tega ne pojasni, ostaja razkorak med njegovo javno gotovostjo in ugotovitvami preiskave resno vprašanje njegove politične verodostojnosti.