Blaž Brodnjak na Festivalu podjetništva: Ne moremo si privoščiti izgube ključnih odločevalcev

Podjetništvo ni zgolj ustvarjanje dobička, temveč eden ključnih temeljev gospodarskega in družbenega razvoja, so poudarili govorniki na 5. Festivalu podjetništva v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Enotno so izrazili podporo razvojnemu zakonu, o katerem bomo 6. decembra odločali na referendumu. Med rešitvami iz tega zakona je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak izpostavil razvojno kapico, ki bi pripomogla k ohranitvi odločevalskih kadrov. Slovenija je v dveh letih izgubila kar enajst pomembnih sedežev in tega si ne moremo več privoščiti.

Na Brdu pri Kranju se je zbrala pisana družba slovenskega gospodarstva, politike in drugih področij družbenega življenja. Osrednje sporočilo letošnjega festivala je bilo »Povezujemo za prihodnost«. V razpravah je bilo večkrat slišati tudi pozive k poenotenju politike v oblikovanju konkurenčnega poslovnega okolja.

Prve lastovke

Kot je ob odprtju festivala poudaril predsednik SBC Marko Bitenc, njihova ambicija ni Slovenija, v kateri bi bogastvo ostalo omejeno na peščico ljudi. »Želimo si državo, v kateri bo čim več ljudi lahko premožnih zaradi svojega dela, znanja in podjetnosti, nihče pa ne bo prisiljen živeti v revščini,« je dejal Bitenc in izrazil podporo razvojnemu zakonu, o katerem bomo 6. decembra odločali na referendumu. »Ukrepi iz razvojnega zakona so prve lastovke na poti do pomladi,« je poudaril.

Evropa se sooča z velikimi izzivi, če želi ohraniti svoje mesto med najuspešnejšimi in najbolj razvitimi deli sveta. Slovenija pri tem ni izjema. »Lepa prihodnost v Sloveniji ne bo prišla sama od sebe,« je poudaril predsednik SBC. Odvisna bo od modrih in ustvarjalnih odločitev, dobronamernosti in predvsem pripravljenosti na delo.

Slovenija ima veliko razlogov za samozavest

Podjetniki se s temi vprašanji srečujejo vsak dan. Ko se odločajo za novo investicijo, zaposlujejo mlade strokovnjake, razvijajo nove izdelke ali vstopajo na tuje trge, ne odločajo zgolj o prihodnosti svojih podjetij. S svojimi odločitvami soustvarjajo tudi prihodnost države.

Bitenc je poudaril, da ima Slovenija veliko razlogov za samozavest. Premore ljudi z znanjem, podjetja s prepoznavnimi izdelki, vrhunske športnike, raziskovalce, umetnike, obrtnike, zdravnike in učitelje. Ima tudi mlade, ki želijo ustvarjati in razvijati svoje potenciale. Toda uspešne zgodbe ne smejo ostati osamljeni primeri. Naloga države in vseh družbenih akterjev je, da ustvarijo razmere, v katerih bo lahko nastalo še več takšnih zgodb.

Odgovornost na obeh straneh

Zato pa država mora razumeti pomen gospodarstva in ustvarjati pogoje za njegovo delovanje. Podjetja potrebujejo pravno varnost, učinkovite javne storitve, pravično obravnavo in stabilno, predvidljivo poslovno okolje. Hkrati pa morajo tudi sama prevzemati odgovornost. Dobro podjetje zaposlenim zagotavlja ustrezno plačilo, vlaga v njihovo znanje, plačuje davke in prispevke ter prispeva k razvoju okolja, v katerem deluje. »Odgovornost je na obeh straneh,« je dodal Bitenc.

Predsednik SBC je poudaril tudi pomen povezovanja prek meja posameznih političnih mandatov. Razvoj države ne bi smel biti odvisen od tega, katera politična skupina je trenutno na oblasti, pač pa bi morali ključni razvojni cilji ostati skupna zaveza, saj je prihodnost Slovenije pomembnejša od kratkoročnih političnih interesov.

Sodobno podjetje dolgoročno ne more uspevati brez sodelovanja delodajalcev in delojemalcev, je dodal. Vendar pa sedanje razmerje med obremenitvijo dela, neto prejemki zaposlenih in sredstvi, ki ostanejo podjetjem za razvoj, po njegovem mnenju ni ustrezno. Kot enega od možnih ukrepov je Bitenc izpostavil participacijo zaposlenih pri dobičku.

Preudarno pri zniževanju trošarin

Ko gre za vprašanje delitve dobička, je finančni minister Andrej Šircelj izpostavil pomen lastništva podjetij in odgovornosti lastnikov. Treba je razumeti, da je podjetje lastniško določena gospodarska celota in da odločanje o razdelitvi ustvarjenega dobička ni preprosto vprašanje, v katero bi lahko posegala država.

Pomemben del razprave je bil sicer namenjen javnim financam, davčni politiki in možnostim, ki jih ima država za spodbujanje gospodarstva. Šircelj je na primeru trošarin ponazoril pomen stabilnosti javnih financ. Evropska komisija je Sloveniji sicer omogočila njihovo znižanje, vendar to še ne pomeni, da jih je smiselno zniževati brez premisleka. Ukrepanje mora biti premišljeno in usmerjeno predvsem v obdobja, ko bi visoke cene goriv predstavljale posebno veliko breme za gospodarstvo in prebivalstvo.

Rezerve v javnem sektorju

Šircelj je ob tem ocenil, da so javne finance stabilne in da obstajajo možnosti za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja. Posebej je opozoril na rezerve pri organizaciji javnih storitev, javnem naročanju in kadrovski organiziranosti. Pri tem ni zagovarjal preprostega zmanjševanja števila zaposlenih, temveč boljšo razporeditev kadrov, optimizacijo procesov in učinkovitejše delo. K tej učinkovitosti lahko po njegovih besedah pomembno prispeva tudi umetna inteligenca.

Minister je izpostavil tudi pomen investicij v raziskave in razvoj ter v infrastrukturo. Prometna povezanost, železniške povezave in kakovostna infrastruktura so pomembni dejavniki konkurenčnosti. Čas, ki ga ljudje in podjetja izgubijo zaradi prometnih zastojev ali neučinkovitih povezav, pa ima tudi gospodarsko ceno. Čakanje v zastojih pomeni dodatno porabo goriva, predvsem pa izgubo časa, ki bi ga lahko namenili bolj produktivni dejavnosti.

Razmere so resne

»Razmere v slovenskem gospodarstvu so resne. Govori se o rekordnih dobičkih, ki pa so v resnici skoncentrirani na nekatere dejavnosti, predvsem proizvodnjo energije v državni lasti in nekatere super uspešne podjetniške zgodbe, ki delujejo v nišah,« je opozoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Slovensko gospodarstvo je tretje do četrto najbolj industrializirano gospodarstvo v Evropi. Največji proizvajalci jekla, stekla in avtomobilskih komponent so v procesih zahtevnega prestrukturiranja, z velikimi izgubami, negativnimi ali komaj pozitivnimi denarnimi tokovi. »Govorimo o 10.000 in več delovnih mestih. To je realnost slovenskega gospodarstva v tem trenutku,« je pojasnil.

Ob 11 pomembnih sedežev v dveh letih

Posebej je izpostavil pomen razvojne kapice, ki je del že omenjenega razvojnega zakona. Pri tem ukrepu po njegovih besedah ne gre za inženirje in menedžerje. »Gre za odločevalce. Ni suverenosti naroda, če ta sam na svoji zemlji ne sprejema odločitev o svoji usodi. Veliki gospodarski sistemi so za vsako družbo ključnega pomena, ker so nanje navezani ekosistemi s tisoče zaposlenimi in dobaviteljskimi verigami,« je povedal.

Slovenija je v dveh letih izgubila enajst pomembnih sedežev. Tudi če bi razvojna kapica vplivala samo na 500 ključnih odločevalcev največjih sistemov, ima to tako velik vpliv na družbeni proizvod, da si ne moremo privoščiti njihove izgube, je poudaril.

Slovensko gospodarstvo po njegovih besedah ne potrebuje posebnih privilegijev. Potrebuje pa primerljive pogoje gospodarjenja s tistimi, ki jih imajo podjetja v konkurenčnih evropskih državah. »Vsi nismo šampioni, samo primerljive pogoje gospodarjenja moramo imeti kot drugi,« je bilo mogoče povzeti njegovo razmišljanje. O razvojnih in davčnih spremembah pa je treba razpravljati skupaj, za isto mizo, tudi ko gre za politične odločevalce, je med drugim poudaril šef uprave NLB.