Nova pravila za gensko urejene rastline: potrošnik ne bo vedel, da gre za NGT-1

Kmet bo pri semenu lahko vedel, da gre za NGT-1, potrošnik pa te informacije na embalaži končnega živila praviloma ne bo imel.

Rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, bodo čez manj kot dve leti v Evropski uniji obravnavane drugače kot danes. Za del rastlin, ki po sedanji zakonodaji sodijo med gensko spremenjene organizme, bodo veljala milejša pravila. Pri končnih proizvodih iz rastlin NGT-1 označevanje po pravilih za GSO ne bo obvezno. Kmet bo pri nakupu semena lahko vedel, za kakšno rastlino gre, potrošnik pa te informacije na embalaži živila praviloma ne bo imel.

Slovenija je takšni ureditvi med sprejemanjem večkrat nasprotovala. Opozarjala je na označevanje, sledljivost, ocenjevanje tveganj in omejene možnosti držav članic za samostojno odločanje. Zdaj slovenske kmetijske, potrošniške in druge organizacije državo pozivajo k pravnemu izpodbijanju uredbe.

Niso vsi gensko spremenjeni organizmi obravnavani enako

Nova uredba se nanaša na rastline, pridobljene s ciljno mutagenezo in cisgenezo. Ne zajema živali, mikroorganizmov in gliv, prav tako ne transgenih rastlin ali rastlin, pridobljenih z drugimi novimi genomskimi tehnikami.

Pri ciljni mutagenezi se sprememba naredi na določenem mestu v DNK, ne da bi bilo treba v rastlino nujno vnesti genski material druge vrste. Med najbolj znanimi orodji je tehnologija CRISPR. Pri cisgenezi pa se uporabi genski material iz genskega bazena, ki je dostopen tudi za konvencionalno žlahtnjenje.

Nova ureditev rastline razdeli v dve skupini – NGT-1 in NGT-2. V NGT-1 bodo sodile tiste, katerih spremembe izpolnjujejo merila iz Priloge I in veljajo za primerljive s spremembami, ki bi lahko nastale naravno ali s konvencionalnim žlahtnjenjem. Pri ciljni mutagenezi je med drugim dovoljena zamenjava ali vstavitev največ 20 nukleotidov pri posamezni spremembi, skupno število določenih sprememb pa ne sme preseči 20 na monoploidni genom.

Med NGT-1 ne bodo mogle soditi rastline, pri katerih bi bile namensko ustvarjene odpornost proti herbicidom ali proizvodnja znane insekticidne snovi. Iz te kategorije so izključene tudi intragene rastline.

Za NGT-1 bo veljal milejši režim, vendar ne brez preverjanja. Pred sproščanjem v okolje oziroma dajanjem na trg bo treba preveriti, ali rastlina izpolnjuje pogoje za to kategorijo. Pri NGT-2 ostajajo strožji postopki, vključno z oceno tveganja, sledljivostjo in označevanjem po pravilih za GSO.

Kmet bo pri semenu vedel, potrošnik na izdelku ne nujno

Uredba je začela veljati 16. julija 2026, večina novih pravil pa se bo začela uporabljati 17. julija 2028. Do takrat še naprej velja sedanji režim GSO.

Proizvodi iz rastlin NGT-1 ne bodo podvrženi obveznemu označevanju po pravilih za GSO. Na embalaži končnega živila zato ne bo nujno oznake, iz katere bi potrošnik lahko neposredno razbral, da je bilo proizvedeno iz rastline NGT-1.

Drugače bo na začetku prehranske verige. Rastlinski razmnoževalni material NGT-1 bo moral biti ob dajanju tretjim osebam označen z navedbo »NGT-1« in identifikacijskimi številkami rastlin, iz katerih izvira. To velja tudi za material za žlahtniteljske in znanstvene namene ter ne glede na to, ali je prodan ali oddan brezplačno. Podatki bodo vključeni tudi v kataloge sort in javne podatkovne zbirke.

Ureditev tako daje neposredno informacijo pridelovalcu, ki izbira seme. Potrošnik, ki izbira končni proizvod na trgovski polici, enake informacije na embalaži praviloma ne bo imel. Evropske institucije razlikovanje utemeljujejo s tem, da se rastline NGT-1 štejejo za primerljive s konvencionalno žlahtnjenimi rastlinami.

Na embalaži končnega živila zato ne bo nujno oznake, iz katere bi potrošnik lahko neposredno razbral, da je bilo proizvedeno iz rastline NGT-1.

Ekološko kmetijstvo ostaja izjema

Rastlin NGT-2 v ekološki pridelavi ni dovoljeno uporabljati, ker zanje še naprej velja režim GSO. Tudi uporaba rastlin NGT-1 je po novi uredbi prepovedana. Združljivost teh tehnik z načeli ekološke pridelave naj bi se še dodatno proučila.

Naključna ali tehnično neizogibna prisotnost NGT-1 sama po sebi ne pomeni kršitve pravil ekološke pridelave. Države članice lahko sprejemajo tudi ukrepe za preprečevanje njihove nenamerne prisotnosti v ekološkem kmetijstvu.

Slovenija opozarjala, da varovalke niso dovolj jasne

Slovenija je med sprejemanjem uredbe opozarjala, da težava ni v razvoju novih tehnologij, temveč v tem, ali nova ureditev zagotavlja dovolj varovalk. Ministrstvo za kmetijstvo je med ključnimi vprašanji izpostavljalo ocenjevanje tveganja, označevanje in sledljivost, analizne metode ter možnosti držav članic za samostojno odločanje.

Slovensko stališče je bilo, da lahko pri novih genomskih tehnikah nastanejo tudi nenamerne spremembe in da bi bilo zato pri sproščanju rastlin v okolje treba ohraniti načelo previdnosti. Ministrstvo je opozarjalo, da je sproščanje organizmov lahko nepovraten proces, posledice pa dolgoročne.

Evropska agencija za varnost hrane ima pri delu teh pomislekov drugačno oceno. Pri tehnikah SDN je ugotovila, da morebitne zunajtarčne mutacije niso nova vrsta nevarnosti. Pri nekaterih tehnikah so manj številne kot pri klasičnih tehnikah mutageneze. Pri intragenih rastlinah pa je EFSA opozorila na možnost novih nevarnosti v primerjavi s cisgenimi in konvencionalno žlahtnjenimi rastlinami. Tudi zato intragene rastline niso vključene v milejšo kategorijo NGT-1.

Slovenija je kljub temu menila, da varovalke niso zadostne. Če pri končnih proizvodih NGT-1 ne bo obveznega označevanja in če za posamezne spremembe ni vedno na voljo analitična metoda, je po njeni oceni izvajanje uradnega nadzora težje. Zato je zahtevala več sledljivosti in jasnejše informacije za potrošnika.

Odprto ostaja tudi vprašanje patentov

Nova uredba patentiranja rastlin NGT ne prepoveduje, uvaja pa dodatne zahteve po preglednosti. Pri postopku za priznanje statusa NGT-1 mora vlagatelj po svojih najboljših informacijah navesti patente oziroma objavljene patentne prijave ali izjaviti, da jih ni. Ti podatki se v tem postopku ne preverjajo in imajo deklaratorno vrednost.

Komisija mora ustanoviti strokovno skupino za preučevanje vpliva patentiranja. Uredba med drugim omenja vpliv na inovacije v žlahtnjenju, dostop do biološkega materiala, cene razmnoževalnega materiala, uporabo lastnega semena, patentne spore in možnost koncentracije trga. Predviden je tudi evropski kodeks ravnanja, ki mora biti pripravljen do 17. januarja 2028.

Slovenija pri nasprotovanju ni bila sama

Slovenski pomisleki do konca pogajanj niso izginili. Tudi pri glasovanju Sveta EU 21. aprila 2026 je Slovenija glasovala proti. Proti so glasovale še Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Romunija in Slovaška, medtem ko so se Belgija, Bolgarija in Nemčija vzdržale. Uredba je bila kljub temu sprejeta s potrebno kvalificirano večino.

Tudi pri glasovanju Sveta EU 21. aprila 2026 je Slovenija glasovala proti.

Rok za pravni odziv se približuje

Vprašanje slovenskega odnosa do uredbe se je avgusta ponovno odprlo. Med pobudniki za pravni odziv so Zveza biodinamikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, EKOCI, predstavniki Demetra, Ekosemena – Semenjalnica, Amarant in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Predstavniki pobudnikov so se 4. avgusta sestali s predstavniki ministrstva in pristojnim predali osnutek ničnostne tožbe. Slovenijo pozivajo, naj podpre prizadevanja za pravno izpodbijanje uredbe, povezana tudi s pobudo Slovaške.

Poziv državi ni naključen. Država članica lahko po 263. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije zakonodajni akt EU izpodbija brez dokazovanja, da jo neposredno in posamično zadeva. Za nevladne organizacije in druge zasebne tožnike so pogoji bistveno strožji.

Po procesnih pravilih Sodišča EU se rok za vložitev ničnostne tožbe proti uredbi izteče 21. septembra 2026. Toda glas proti uredbi sam po sebi še ni razlog za njeno razveljavitev. Tožba mora temeljiti na nepristojnosti, bistveni kršitvi postopka, kršitvi pogodb oziroma drugih pravnih pravil ali zlorabi pooblastil.

Delo je 31. avgusta poročalo, da po odzivu ministrstva za zdaj ne kaže, da bi se Slovenija pravnemu izpodbijanju nameravala pridružiti. Odprto ostaja vprašanje, ali je država možnosti za uspeh takšne tožbe že presodila in na kakšnih razlogih temelji njena odločitev.

Nova ureditev se bo v večjem delu začela uporabljati šele julija 2028. Do takrat je še čas za pripravo kmetov, nadzornih organov in prehranske verige. Odločitev o tem, koliko informacij bo takrat neposredno dobil pridelovalec in koliko potrošnik, pa je bila na evropski ravni že sprejeta.