Nafta znova nad 100 dolarjev: Evropi grozita nov inflacijski val in dražje gorivo, posledice bo občutila tudi Slovenija

Zaostrovanje vojne na Bližnjem vzhodu je svetovne energetske trge ponovno pahnilo v negotovost. Cena severnomorske nafte Brent je prvič po skoraj dveh mesecih presegla mejo 100 dolarjev za sod, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko ob nadaljnjih motnjah v pomorskem prometu zrasla celo nad 120 dolarjev. Posledice ne bodo omejene zgolj na energetski sektor – dražja nafta pomeni višje stroške prevoza, novo inflacijsko tveganje in pritisk na gospodarstvo po vsej Evropi, tudi v Sloveniji.

Glavni razlog za novo rast cen so vse večje motnje pri dobavi nafte iz Perzijskega zaliva. Potem ko je zaradi spopadov med ZDA in Iranom močno otežen promet skozi Hormuško ožino, so jemenski hutijevci odprli še drugo krizno točko. Napadli so tankerja s savdsko nafto v ožini Bab el Mandeb ter napovedali pomorsko blokado ladij s savdskimi energenti. Gre za eno ključnih svetovnih prometnih poti, po kateri proti Evropi potuje pomemben del nafte in utekočinjenega plina.

Brent je po večdnevni rasti presegel psihološko mejo 100 dolarjev za 159-litrski sod, ameriška nafta WTI pa je prvič po juniju presegla 90 dolarjev. Gre za eno največjih dnevnih podražitev letos, saj je cena Brenta v enem dnevu poskočila za več kot šest odstotkov.

Ožina Bab el Mandeb je ena ključnih svetovnih prometnih poti, po kateri proti Evropi potuje pomemben del nafte in utekočinjenega plina.

Goldman Sachs: možen skok nad 120 dolarjev

V investicijski banki Goldman Sachs ocenjujejo, da sedanje razmere predstavljajo veliko tveganje za svetovni trg energentov. Če bodo motnje v Hormuški ožini trajale tudi prihodnje leto, bi lahko cena Brenta v zadnjem letošnjem četrtletju presegla 120 dolarjev za sod, tudi v letu 2027 pa bi lahko ostala okoli 100 dolarjev. Če bi bila hkrati dalj časa ovirana še plovba skozi Bab el Mandeb, bi bile cene lahko še precej višje.

Analitiki opozarjajo, da trg trenutno ne ocenjuje le dejanske izgube proizvodnje, temveč predvsem nevarnost, da bi bila hkrati blokirana oba najpomembnejša pomorska koridorja za izvoz nafte iz Bližnjega vzhoda. To bi lahko povzročilo resne motnje v svetovni oskrbi z energenti.

Analitiki opozarjajo, da trg trenutno ne ocenjuje le dejanske izgube proizvodnje, temveč predvsem nevarnost, da bi bila hkrati blokirana oba najpomembnejša pomorska koridorja za izvoz nafte iz Bližnjega vzhoda.

Nova nevarnost za evropsko gospodarstvo

Evropa je med regijami, ki so najbolj občutljive na takšne šoke. Čeprav je po ruski invaziji na Ukrajino zmanjšala odvisnost od ruske nafte, ostaja močno odvisna od uvoza energentov. Višje cene nafte zato hitro vplivajo na stroške prevoza, industrijsko proizvodnjo in cene številnih izdelkov.

Posebej občutljivi so:

• cestni in letalski prevozniki,
• logistična podjetja,
• kemična industrija,
• kmetijstvo zaradi dražjega dizelskega goriva,
• gospodinjstva zaradi višjih cen prevozov in ogrevanja.

Evropske države se tako znova soočajo z nevarnostjo novega inflacijskega vala ravno v času, ko se je rast cen v zadnjih mesecih začela umirjati.

Evropa je med regijami, ki so najbolj občutljive na takšne šoke.

ECB pod dodatnim pritiskom

Višje cene energentov neposredno vplivajo tudi na denarno politiko. Evropska centralna banka je na današnji seji sicer obrestne mere pustila nespremenjene, vendar finančni trgi vse bolj pričakujejo, da bi lahko že septembra znova posegla po zvišanju obrestnih mer, če se bo rast cen energentov nadaljevala.

To bi pomenilo dražje kredite za podjetja in gospodinjstva ter dodatno zaviranje gospodarske aktivnosti.

Kaj pomeni za Slovenijo?

Slovenija kot skoraj stoodstotna uvoznica nafte spremembe na svetovnih trgih občuti zelo hitro. Ker država cene pogonskih goriv regulira le deloma, višje nabavne cene praviloma že v nekaj dneh vplivajo na maloprodajne cene.

Po občutnih podražitvah v zadnjih tednih obstaja velika verjetnost, da bodo prihodnji teden cene bencina, dizla in kurilnega olja ponovno višje.

To bo vplivalo na:

• višje stroške prevoza za podjetja,
• dražje storitve logistike,
• večje stroške v kmetijstvu,
• rast cen hrane,
• dodatne pritiske na inflacijo.

Na višje cene goriv je že opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki je vlado pozvala k iskanju rešitev zaradi vse večjih stroškov kmetijske proizvodnje.

Bi lahko sledil nov energetski šok?

Dogajanje na Bližnjem vzhodu vse bolj spominja na obdobja največjih naftnih kriz, ko so geopolitični konflikti povzročili skokovit porast cen energentov in posledično upočasnitev svetovnega gospodarstva.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu vse bolj spominja na obdobja največjih naftnih kriz

Če bi se promet skozi Hormuško ožino in Bab el Mandeb dalj časa ustavil, bi lahko svet ponovno doživel enega največjih energetskih pretresov po letu 2022. Analitiki opozarjajo, da bi v takšnem scenariju dražja nafta povzročila nov inflacijski val, upočasnila gospodarsko rast in povečala negotovost na finančnih trgih.

Za Evropo in Slovenijo bi to pomenilo predvsem dražje življenje, višje stroške poslovanja podjetij ter dodatne izzive za gospodarsko in denarno politiko v času, ko se je celina šele začela pobirati po prejšnjem energetskem šoku.