Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob

V 274. številki tednika Domovina se posvečamo gobarski sezoni in ohranjanju gozdov, predstavljamo pa tudi težave slovenskega železniškega omrežja. Poleg aktualnega političnega dogajanja, komentarjev o volitvah, referendumih in šolstvu prinašamo zgodovinske prispevke o komunistični preteklosti, Sencah Rdečih Kmerov in vzponu Islamske države. Ne manjkajo niti zanimive zgodbe iz slovenske zgodovine in kulture, filmska kritika, kulinarični recept in razvedrilo.

V temi tedna objavljamo intervju Tomaža Cudra z Bojanom Arzenškom, določevalcem gob in ljubiteljskim mikologom, ki je spregovoril o gobarski sezoni, prepoznavanju gob, nevarnostih strupenih vrst in zdravilnih učinkih gliv.

Tomaž Cuder se je pogovarjal z mag. Andrejem Breznikarjem z Zavoda za gozdove Slovenije o obnovi in ohranjanju gozdov, posledicah podnebnih sprememb, gospodarjenju z lesom ter novih evropskih pravilih za njegovo prodajo.

V drugem delu prispevka o železniškem prometu Tina S. Bertoncelj piše o težavah slovenskega železniškega omrežja, dolgotrajnih postopkih gradnje, pomanjkljivem vzdrževanju in počasnih vlakih ter primerja stanje slovenskih železnic z dobrimi praksami v drugih evropskih državah.

Milan Krek v komentarju piše o krizi zaupanja v Državno volilno komisijo ter poudarja nujnost sprememb za zagotovitev preglednih in poštenih volitev ter referendumov.

V sedmi epizodi oddaje BRIF Zala Klopčič in Tim Rauter komentirata politične izpade, referendumsko kampanjo, Golobov poziv k predčasnim volitvam ter povezave med Zoranom Jankovićem in poslancema Gibanja Svoboda Lenartom Žavbijem in Duškom Vujanovićem.

Jan Zobec v komentarju »Cenene sladkarije« opozarja na moč političnih manipulacij in čustvenega nagovarjanja volivcev ter vlado poziva, naj prihodnjo referendumsko kampanjo odločneje utemelji na preverljivih dejstvih in razumnih argumentih.

Dr. Jože Dežman piše o preganjanju političnih šal v času komunizma in navaja primer Vitomila Zupana, ki je bil zaradi norčevanja iz oblasti obsojen na zaporno kazen.

Dr. Andrej Fink ocenjuje, da referendumski izidi ne pomenijo jasne zmage opozicije, temveč prej njen delni poraz. Ob tem poudarja, da politična razdeljenost in različnost mnenj nista slabost, ampak pomemben del demokracije.

Aljuš Pertinač piše o sporni izbiri učnega gradiva za osnovnošolce in poziva k reformi učbenikov po vzoru Avstrije, kjer gradiva preverjajo neodvisne strokovne komisije.

Milena Miklavčič piše o zanikanju neprijetnih resnic v slovenski družbi, od povojnih pobojev in osamosvojitvenih vrednot do priseljevanja, kriminala in gospodarskih težav ter pravi, da se dejstva prepogosto presojajo po političnih interesih namesto po resnici.

Peter Avsenik v petem delu serije Sence Rdečih Kmerov primerja soočanje Kambodže in Slovenije s totalitarno preteklostjo. Ob obisku polj smrti v Choeung Eku izpostavlja pomen spomina na žrtve, sodne odgovornosti in vzgoje za mir.

Andraž Šest nadaljuje serijo člankov o vzponu Islamske države. Tokrat opisuje razglasitev kalifata ter vzpostavitev državnega sistema, ki je temeljil na šeriatskem pravu in strogem nadzoru prebivalstva.

Matej Leskovar v članku za serijo Ljudskofrontna koalicija analizira razpravo Tineta Hribarja Slovenska državnost in ugotavlja, kakšno vlogo je to besedilo igralo ob tranzicijskih spremembah.

Dr. Jože Možina v drugem delu oddaje Pričevalci predstavlja spomine dr. Staneta Repšeta na vojno otroštvo na Dolenjskem, zahtevno pot do študija medicine in dolgoletno kirurško kariero, v kateri je opravil več kot 10.000 velikih operacij.

Matej Leskovar v članku serije Kolaboracija in propaganda pokaže, da je Beograjski sporazum med Titom in Šubašićem ukinil demokracijo. Z določili o kraljevem namestništvu je izpodkopaval ustavni red Kraljevine jugoslavije, kar ga tudi vsebinsko postavlja pod vprašaj.

Ddr. Verena Vidrih Perko v članku razkriva zgodovinsko ozadje konjeniških kipov Marka Avrelija, Konstantina Velikega in Karla Velikega ter pojasnjuje njihov pomen za evropsko zgodovino, krščanstvo in oblikovanje evropske identitete.

Ivan Sivec v seriji Po Islandiji predstavlja islandske naravne znamenitosti, od bruhajočih gejzirjev in mogočnih slapov do vulkanskih kraterjev in ledenikov, ki razkrivajo deželo večnega ledu in skritega ognja.

Igor Gošte nas tokrat povabi na izlet v Kamnik, lepo srednjeveško mesto in rojstni kraj generala Rudolfa Maistra. Predstavi nam bogato zgodovino mesta, Maistrovo rojstno hišo in čarobno staro mestno jedro.

Marija Šega piše o tem kako lahko izključitev iz spletnih skupin prizadene mladostnike, vpliva na njihovo počutje, odnose z vrstniki in šolski uspeh ter poveča strah pred zavrnitvijo in odvisnost od spletne potrditve.

Ivan Sivec predstavlja Milana Ferleža, enega najboljših slovenskih kitaristov, ki je sodeloval z različnimi glasbenimi zasedbami, deset let tudi z Ansamblom Lojzeta Slaka. Ustvaril je številne priredbe in izvirne skladbe, ob tem pa priznal, da se je največ naučil prav od Slaka.

P. dr. Andraž Arko predstavlja film Brat sonce, sestra luna, ki Frančiška Asiškega prikazuje kot hipijevskega upornika, a po avtorjevem mnenju popači njegovo resnično duhovno podobo.

Selma Bizjak je tokrat za nas pripravila recept za juho iz brokolija in sladkega krompirja.

Poskrbeli smo tudi za obilico prijetnega razvedrila, ki vam bo polepšalo dan in privabilo nasmeh na obraz.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.