Karin Planinšek: Finančni kaos po Golobu in velika pričakovanja

Intervju: Karin Planinšek, podpredsednica SDM

Gostja oddaje Odmev tedna je bila Karin Planinšek. Komentirala je vse bolj živahno župansko tekmo v Ljubljani in ocenila, da se Zoranu Jankoviću po referendumu o parkiranju prvič po dolgem času resneje maje položaj. V nadaljevanju je spregovorila o zdravstvu, kjer pozdravlja nekatere predloge Resni.ce, in bila kritična do finančnega in kadrovskega stanja, ki so ga po Golobovi vladi podedovali novi ministri: kot pravi, na ministrstvih še ugotavljajo, »kje je denar in koliko ga je ostalo«.

Referendum proti odloku o parkiranju v Ljubljani sicer ni uspel, pa vendarle: 40.000 Ljubljančanov je bilo proti. To je kar velika številka. Kako komentirate ta rezultat?

Sprva sem bila malo razočarana, ker jim ni uspelo. Po drugi strani pa sem si rekla: po toliko letih je to vendarle prvi indic, da se Zoranu Jankoviću stolček precej maje.

Dolgo je bil nepremagljiv, neuničljiv župan. Ne glede na to, kaj je v javnosti odmevalo o njem, ne glede na vse rabote njegove družine in na odpis milijonskih dolgov so Ljubljančani vedno govorili: poglejte, koliko je naredil za Ljubljano, poglejte, kako lepa je Ljubljana. Kot da bi bili v nekem njegovem transu. To je zdaj po vsem tem času prvi znak, da so se mu tla morda začela majati in da je šlo vseeno predaleč. V vseh teh letih je dobil velikanski ego, občutek, da mu nihče nič ne more. To človeka malo zanese.

Že takrat, ko ljudje v Bežigradu niso mogli do zdravnika, je bil zelo nespoštljiv do vseh, ki so bili tam. Tudi zdaj, ko je šlo za Štepanjsko naselje, se je zelo grdo pogovarjal s prebivalci. To so malenkosti, ki začnejo v ljudeh vreti.

Dober je bil tisti starejši gospod, ki mu je rekel, naj šoferju reče, naj gre po listek. Ta je bil svetoven. Dejansko so se mu po toliko letih zgodili njegovi lastni volivci. Vemo, kakšne prebivalce ima Štepanjsko naselje: večinoma iz bivših republik oziroma so to verjetno že druge generacije.

Ali mislite, da bi morali nedržavljanom vzeti volilno pravico na lokalnih volitvah?

Absolutno. Sploh ne vem, zakaj to imamo. Veliko ljudi sploh ni vedelo, da imamo takšno ureditev.

Tudi druge evropske države tega nimajo.

Res ne vem, zakaj bi, če bi šla jaz živet v Nemčijo, hotela odločati o njihovih lokalnih zadevah. To je spet občutek, ki smo ga dali: da bomo Slovenci klonili.

Anton Rop, Urška Klakočar Zupančič, Aleksander Repić, Aleš Primc, Jasmin Feratović, Luka Mesec. Nastala je kar gneča med bodočimi županskimi kandidati.

Očitno so zavohali, da se Jankoviću maje stolček.

Zato jih je toliko?

Predvsem me skrbi, kdo bo Jankovića nasledil. Lahko se zgodi, da bomo prišli z dežja pod kap ali še na slabše.

Če bo Urška Klakočar Zupančič kandidirala za županjo, ima po mojem kar velike možnosti. Ne glede na to, kaj vse je počela v državnem zboru in kako ga je spremenila v bordel, je treba vedeti, da je pri ljudeh še vedno zelo priljubljena.

Če pozorno opazujemo njeno obnašanje, mimiko in retoriko, je jasno, koliko je ura. Ljudje, ki tega ne spremljajo pozorno, pa jih nekako začara s svojim dobrim ukrivljanjem besed. Zelo dobro zna igrati vlogo žrtve, predstavlja se kot pravičnica. Spet je zelo dober primer manipulatorja z levega političnega pola. Retorično je, moram priznati, zelo močna. Ne glede na to, kako neuravnovešena je, zna zelo dobro pritiskati na čustva ljudi. Če bodo izvolili njo, nas lahko skrbi.

Mesec je iz Železnikov, zdaj pa bi postal župan Ljubljane.

Rekel je, da že 20 let živi v Ljubljani. Verjetno se po duši počuti bolj Ljubljančana kot nekoga s podeželja, saj se tudi obnaša kot 'mestna srajca'. Ampak mislim, da Levica kot stranka nima takšnega dometa, da bi on lahko postal župan. Manjka mu tudi neka prezenca, stabilnost. Včasih še vedno deluje kot izgubljen otrok. Župan pa mora biti persona. Zato se mi zdita Urška Klakočar Zupančič in Tone Rop močnejša kandidata.

Kaj pa vplivnež Aleksander Repić?

Vesela sem, da se je Repić spustil v to tekmo. Mislim, da je prijetna osvežitev. V preteklosti mu nisem bila preveč naklonjena, ker mi vplivneži niso blizu. Ampak njegov angažma med zadnjimi volitvami in že pred tem je name naredil vtis. Začel se je zavzemati za to, kar je prav, in napadati opcijo, ki je uničevala Slovenijo. Pri njem je pomembno, da je predstavnik druge generacije in da uporablja novodobne prijeme. Ne pusti se in deluje neustrašen.

Tanja Gobec, novinarka, ki bi morala voditi pogovor, se je obnašala, kot da nadomešča poslance Svobode, Levice ali nekoga iz opozicije.

Stranka Resni.ca je predlagala nekaj zanimivih sprememb v zdravstvu. Če vam zdravstvena zavarovalnica v 30 dneh ali v bližini doma, 25 kilometrov stran, ne najde zdravnika, bi prejeli bon oziroma vavčer. Ta ideja je zanimiva. Ena od idej je tudi, da je konec brezplačne rabe aparatov v javnih zdravstvenih zavodih za zasebni posel. V Ameriki si lahko zasebnik, ampak moraš v bolnišnici najeti operacijsko sobo in vso ekipo ter jo plačati po tržni ceni.

Te rešitve zelo pozdravljam. Zdijo se mi zelo zanimive in tudi koristne. Nisem strokovnjak na tem področju in ne vem, koliko je to dejansko izvedljivo oziroma ali bi bilo treba v praksi še kaj prilagoditi. Definitivno pa so to za paciente izjemno dobre rešitve. Zdaj je namreč tako, da vsi plačujemo v sistem, storitve pa na koncu ne dobimo ali pa čakamo nedopustno dolgo. ZZZS se potem še hvali, da dela dobiček. Ampak počakajte malo: vi niste zasebno podjetje, ki je tu zato, da ustvarja dobiček. Tu ste zato, da denar, ki vam ga damo, porabite za zdravstvene storitve.

Ta bon oziroma vavčer se mi zdi zelo dobra ideja. Če ti sistem ne omogoči storitve, ki jo plačuješ, jo lahko uveljavljaš kjerkoli drugje.

Mislim, da so to zelo dobra izhodišča za nadaljnje rešitve in za kakršnakoli pogajanja z vlado glede zdravstvenega sistema, ki krvavi. Morali se bomo začeti zgledovati po drugih, bolj razvitih državah, ne samo pri zdravstvenem sistemu, ampak tudi širše.

Ko sva ravno pri zdravstvu in ste omenili, kako to poteka v Ameriki: zanimivo je, da tega, kar zadeva neplačevanje uporabe naprav v javnih zdravstvenih ustanovah, ni uredila že prejšnja, Golobova vlada, ki je vodila tako gonjo proti zasebnikom. Očitno so bili tudi tukaj denarni interesi in vprašanje, kdo bo več pospravil v žep. To, kar je pripravila Resni.ca, lahko samo pohvalim.

To je najbrž eden od razlogov, da gospoda Stevanovića precej napadajo. In tudi zato, ker so omogočili novo Janševo vlado. Tanja Gobec ga je v oddaji Politično neprestano napadala. Pokojni Jože Smole je v trdem komunizmu razlagal, da je novinar družbenopolitični delavec, zavestno privržen idejam marksizma-leninizma.

Družbenopolitični delavci, da. Saj ne pravim, da so vsi takšni, ampak očitno smo v Sloveniji na teh področjih še vedno nekakšen divji zahod.

Oddaja Politično, kjer je bil gost Stevanović, je bila še posebej zanimiva. Tanja Gobec, novinarka, ki bi morala voditi pogovor, se je obnašala, kot da nadomešča poslance Svobode, Levice ali nekoga iz opozicije. Karkoli je Stevanović rekel, mu je kontrirala, ga blokirala in ga hotela postaviti na laž. To profesionalnemu novinarju ne pritiče. Tak novinar bi moral takoj leteti.

Kaj je z javno hišo RTV, pa vsi vemo. Tudi tuji novinarji BBC-ja so se čudili, kaj počnejo na RTV in kako izbirajo goste, da govorijo to, kar želijo oni.

Stevanović je predstavnik neke nove politike, ki se ne boji. Prejšnji politiki, tudi na naši pomladni strani, so pogosto stopili korak nazaj, nastavili drugo lice in govorili, da smo mi boljši. Nasprotna stran pa je rasla in rasla, zato smo tam, kjer smo, brez osnovnih stvari počiščenih v državi.

Zdaj so prišli politiki, ki jih ni strah postaviti se zase in povedati, kar je res. Stevanović se je pokazal kot tak posameznik. Pohvalno se mi zdi, da hodi v vse oddaje, tudi na RTV, čeprav vemo, da gre za skrajno levo trobilo, in da tam zavzame svoj prostor ter postavi mejo. Tudi tej novinarki na zabaven način pokaže: gospa, malo se umirite.

Zdaj so prišli politiki, ki jih ni strah postaviti se zase in povedati, kar je res. Stevanović se je pokazal kot tak posameznik.

Primanjkljaj je že skoraj dvomilijardni. Anže Logar na ministrstvu za gospodarstvo opozarja na 16-milijonski primanjkljaj za zadeve, ki so bile že določene. Podobno ugotavlja tudi Ignacija Fridl Jarc na ministrstvu za kulturo. Kako bomo izplavali iz vsega tega?

Zelo težko. Slišala sem, da so po ministrstvih velike težave, ker še zdaj raziskujejo, kje je denar in koliko ga je ostalo. Slika ni jasna. Ob primopredaji niso dobili jasne slike, kje dejansko stojimo. Tudi Cigler Kralj je napovedal forenzično preiskavo na ministrstvu za kmetijstvo. Zadeva je alarmantna.

Zelo me je razburila histerija Aste Vrečko ob sporočilu ministrice za kulturo, da bo manj denarja za kulturnike. Ne vem, zakaj se gospa razburja, ker je ravno ona kulturi vzela ta denar z nesmotrnim trošenjem. Zdi se mi grdo, da se nekdo predstavlja kot borec za kulturo, ves čas se postavlja na stran kulturnikov, v resnici pa je prav ona odgovorna, da kulturniki, ki so se že prijavili na razpise, ne bodo prišli do svojega denarja. Ne vem – ali so ta denar metali v Fotopub? Pa verjetno svojim prijateljem na levici …

Poleg finančnega problema je na ministrstvih tudi veliko nesposobnega kadra. Administracija se je v času Golobove vlade občutno povečala. Zaposlili so prijatelje, žlahto in znance, vse spravili h koritu, poviševali plače mimo pravil, izplačevali dodatke za nadurno delo, delali od doma štiri dni na teden.

Zdaj smo prišli v situacijo, ko je po ministrstvih ogromno kadra, ki je neuporaben, ne ve, zakaj je tam, in ne zna opravljati svojega dela. Novi ministri so prišli v kaos. Te situacije jim ne zavidam.

Ljudje pa že pričakujejo rezultate: da se bo začelo reševati gospodarstvo, da se bodo odprle druge zadeve. Tudi mene sprašujejo, kdaj bomo ukinili borčevske pokojnine. Težko je, ko moraš po eni strani delati forenzično preiskavo lastnega ministrstva, ker ne veš, kje stvari stojijo, po drugi strani pa ljudje čakajo na rezultate.

Septembra bo rebalans proračuna in tam bo verjetno pestra debata. Opozicija bo moralizirala o luknji v proračunu, ki so jo ustvarili sami.

Po ministrstvih je ogromno kadra, ki je neuporaben, ne ve, zakaj je tam, in ne zna opravljati svojega dela. Novi ministri so prišli v kaos.

V času ministra za kulturo Vaska Simonitija je bilo na ministrstvu 151 zaposlenih, v času Aste Vrečko pa se je število povečalo na 173. To je kar precej.

Vse prijatelje so zaposlili.

Anže Logar je v kampanji obljubljal boj proti korupciji in zdaj je tu zakon o StKOK oziroma spremembe zakona o preprečevanju korupcije. Kaj menite o tem zakonu?

Najprej o očitkih opozicije, da gre za vplivanje na neodvisnost sodstva. O tem govorijo ravno največji varuhi korupcije v naši državi, zato naj se najprej ukvarjajo sami s sabo.

Zelo težko je govoriti o vpletanju v neodvisnost sodstva, ker vemo, da pri nas sodstvo že dolgo ni neodvisno. Imamo katastrofalen problem v pravosodju. Pravosodje, kakršno je zdaj, ni zavezano iskanju pravice, resnice in delu po lastni vesti, ampak zasleduje interese globoke države, stricev iz ozadja in centrov moči.

Tudi v pravosodju se vzpenjajo lojalni kadri. Ne zato, ker bi bili strokovni, znali slediti zakonu in lastni vesti, ampak zato, ker so poslušni. Tisti, ki niso, so tiho, ostanejo na nižjih položajih ali pa jih izločijo iz lastnih vrst in jim uničijo življenje, kar smo že videli. Če bi imeli neodvisno sodstvo, Alenka Bratušek, naša kraljica aneksov, že dolgo ne bi bila več na prostosti. To moramo najprej razčistiti.

Kar zadeva StKOK, sem glede na situacijo, ki sem jo opisala, precej skeptična. Super se mi zdi, da se spuščamo v pregon korupcije, alarmi v tej državi zvonijo že dolgo in stvar je šla krepko čez rob. Vendar ne vem, ali je prava pot, da samo preimenujemo oziroma preoblikujemo specializirano državno tožilstvo v StKOK, povečamo število tožilcev, KPK pa pustimo nedotaknjeno. KPK je sama sebi namen. Posamezniki tam so očitno samo za gledanje in zato, da imajo funkcije.

Prijateljica predsednica.

Da. Gledala sem predstavitev poročila KPK v državnem zboru za leto 2025. Prišla je Katarina Bervar Sternad in že njena prezenca je po mojem kazala, da ji ne gre za pregon korupcije, ampak za zaščito lastnih interesov. Nekaj je na hitro zdrdrala iz vnaprej pripravljenega besedila, potem pa je bila celotno predstavitev tiho. Bila je dobesedno za okras.

Ves čas je govorila njena namestnica Tina Divjak, partnerka Gorana Forbicija, direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je hkrati predsednik sveta RTV. Spet smo pri nevladnikih in pri naših plačanih aktivistih. Tudi predsednica KPK je nevladnica, ki je pomagala spravljati ilegalne migrante v Slovenijo. Zato se mi ne zdi prava rešitev, da KPK pustimo takšno, kot je.

Če v obstoječem sistemu samo zamenjamo ime institucije, naredimo nekaj na novo, odstranimo sodno preiskavo, kadre pa pustimo iste, zadeva ne bo šla v pravo smer. Če ostanejo isti ljudje, ki že zdaj niso zasledovali pravice in resnice, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov, pa če je ideja na papirju še tako dobra.

Pravosodje bi bilo treba postaviti od temeljev navzgor. Mislim, da smo prišli do točke, ko bi pri sodnih postopkih potrebovali zunanje opazovalce, pravne strokovnjake iz bolj razvitih evropskih držav, ki bi dihali za ovratnik našim sodnikom, ker očitno ne sodijo po lastni vesti in zakonu.

Prišli smo do točke, ko bi pri sodnih postopkih potrebovali zunanje opazovalce, pravne strokovnjake iz bolj razvitih evropskih držav.

Podpirate selitev ministrstev?

Mislim, da je to izjemno dobra odločitev. To je končno prvi korak k regionalizaciji in decentralizaciji Slovenije, ker smo postali preveč centralizirana država.

Kar se tiče same varnosti v Novem mestu, mislim, da če bi bila situacija res tako izjemno huda, Novo mesto ne bi bilo na mizi. Slišala sem, da imajo policisti glede romske problematike že drugačne usmeritve, kot so jih imeli pod prejšnjo vlado, in da so tukaj že začeli drugače postopati. Mislim tudi, da se bo situacija postopoma začela umirjati.

Ali je Novo mesto res primerna lokacija, bodo presodili ministri sami. Se mi pa to zdi zelo pozitivno. Mislim, da je bilo tudi za ministrstvo za kohezijo in lokalno samoupravo rečeno, da naj bi se selilo v vzhodni del Slovenije. Čim več naj bo tega. Tudi kadri, ki jih je zdaj preveč ostalo na ministrstvih še iz časa Golobove vlade, se bodo malo vozili v druge dele Slovenije.

Saj gre v bistvu za vožnjo, ki je časovno točno v nasprotni smeri od prometnih zamaškov. Promet pri teh stvareh ni takšna težava.

Zanje je to v bistvu pozitivno, sploh če so doma iz teh koncev, da se ne vozijo ravno iz Ljubljane. Pa tudi zato, da damo signal, da ni samo osrednjeslovenska regija najpomembnejša v državi.

Tudi druge evropske države imajo državne institucije umeščene po več različnih mestih. S tem se bodo začele razvijati tudi druge regije po Sloveniji, saj so zdaj nekatere kar močno zapostavljene in v zaostanku. Zato pravim: čim več tega.

Vlada je na Brdu pri Kranju že govorila o zakonih in rebalansu. Kaj lahko pričakujemo?

Najprej bo zelo pestro že zaradi lokalnih volitev. V to bo šlo veliko energije in to bo poželo veliko pozornosti. Spremljali bomo, ali se bo Janković obdržal ali ne. Potem bo veliko referendumov: o parlamentarni preiskavi, mogoče še o lokalnih volitvah in drugih zadevah. Javni prostor bo zelo nasičen.

Veliko zakonov je že načrtovanih za prvo septembrsko sejo, potem oktobrsko in tako naprej. Mislim, da bo naslednji teden ustavno sodišče odločalo, ali je referendum o interventnem zakonu dopusten ali ne.

Zdaj so insinuacije, da naj bi ustavno sodišče referendum dopustilo, kar je sicer v popolnem nasprotju z našo ustavo. Ampak predsednik je Čeferin, notri so sami 'naši' – na ta način se da marsikaj urediti. Morda bomo imeli jeseni celo tri referendume. Mislim, da bo to mogoče poželo še več pozornosti kot vse ostalo dogajanje.

Ustavno sodišče naj bi referendum o interventnem zakonu dopustilo, kar je sicer v popolnem nasprotju z našo ustavo.

(D261: 22-25)