[Video] Dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta: Kako dolgo lahko hodimo po javnofinančnem robu? (Vroča tema, 5. 11. 2026)

V podkastu Vroča tema smo gostili dr. Davorina Kračuna, predsednika fiskalnega sveta, s katerim smo govorili o javnofinančnem položaju Slovenije, posledicah predlaganega interventnega zakona in vzdržnosti javnih financ. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Kračun je pojasnil, da bi uveljavitev zakona po oceni fiskalnega sveta leta 2027 povzročila približno 1,2 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja, tudi ob upoštevanju pozitivnih učinkov ukrepov na gospodarsko rast pa bi dolgoročno ostalo okoli 700 milijonov evrov primanjkljaja. Poudaril je, da fiskalni svet ne nasprotuje ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja in spodbujanje gospodarstva, vendar opozarja, da morajo biti ti usklajeni z javnofinančnimi zmožnostmi.

Pomemben del pogovora je bil namenjen posameznim ukrepom iz razvojnega zakona in njihovim posledicam. Kračun je podprl prizadevanja za razbremenitev gospodarstva, samostojnih podjetnikov in zmanjšanje birokratskih ovir, vendar opozoril, da morajo biti morebitni izpadi prihodkov nadomeščeni z večjo gospodarsko aktivnostjo ali zmanjšanjem nepotrebnih izdatkov.

Spregovoril je tudi o pokojninskem sistemu, pri čemer je poudaril, da bi morala biti možnost hkratnega prejemanja polne pokojnine in plače povezana z daljšo delovno dobo, saj se življenjska doba podaljšuje, razmerje med upokojenci in zaposlenimi pa slabša. Opozoril je, da pokojninska blagajna že zdaj potrebuje več kot milijardo evrov proračunskih sredstev.

Pri znižanju DDV za živila in energente je izpostavil tveganje izpada prihodkov ter vprašanje, ali bi se davčna razbremenitev dejansko poznala pri končnih cenah za potrošnike. Namesto splošnih ukrepov bi bilo po njegovem mnenju primerneje ciljno pomagati tistim, ki pomoč zares potrebujejo.

V nadaljevanju sta se dotaknila tudi socialne kapice, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske problematike in zdravstva. Kračun je opozoril, da bi uvedba socialne kapice lahko pomenila okoli 200 milijonov evrov izpada prihodkov, predvsem za pokojninsko in zdravstveno blagajno, zato je treba skrbno pretehtati njene koristi in posledice.