MOL: politična trdnjava Zorana Jankovića, volilna matematika 20 let in 15 kandidatov pred lokalnimi volitvami

Ljubljančani bodo v nedeljo, 15. novembra, izbirali med petnajstimi kandidati za župana Mestne občine Ljubljana (MOL), kar je več kot na vseh zadnjih treh lokalnih volitvah: leta 2014 je bilo kandidatov dvanajst, leta 2018 deset in leta 2022 devet. Aktualni župan Zoran Janković, rojen leta 1953, kandidira za sedmi zaporedni mandat, v prvem krogu pa je doslej zmagal na vseh šestih volitvah, vključno z nadomestnimi leta 2012. Podatki volilnih komisij za volitve od leta 2006 do 2022, objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in v arhivu Državne volilne komisije, kažejo sliko, ki je bolj zapletena od zgodbe o nespremenljivi podpori: delež veljavnih glasov se je v petih obravnavanih volitvah gibal le med 57,5 in 64,8 odstotka, število glasov in delež vseh volilnih upravičencev pa sta se spreminjala bistveno bolj.

Delež veljavnih glasov skoraj nespremenjen, a podpora med vsemi upravičenci je padla 

Za razumevanje izidov je treba ločiti dve merili. Delež veljavnih glasov je odstotek med tistimi, ki so glasovali, in je pravno odločilen za izvolitev. Delež vseh volilnih upravičencev pa so glasovi kandidata, deljeni z vsemi, ki imajo v občini volilno pravico, torej tudi s tistimi, ki so ostali doma. Število upravičencev je v Ljubljani skoraj nespremenjeno (224.079 leta 2006, 223.678 leta 2022), zato je vsaka razlika v tem merilu posledica udeležbe in ne selitev.

Zoranu Jankoviću njegova podpora ni enakomerno upadala. Leta 2010 je Janković ob 44,79-odstotni udeležbi dobil 64.178 glasov, kar je 64,79 odstotka veljavnih (najvišji delež v vseh petih volitvah), zanj je glas oddalo 28,61 odstotka vseh upravičencev, vendar je prejel 18.073 glasov manj kot leta 2006.

Najnižja točka je bila leta 2014, ko je na volišča prišlo samo 35,92 odstotka volivnih upravičencev in je Janković s 46.173 glasovi, torej s 57,53 odstotka veljavnih, imel za sabo samo še dobro petino (20,20 odstotka) vseh volilnih upravičencev.

Leta 2018 je pridobil 15.063 glasov (rast za 32,6 odstotka), leta 2022 pa jih je izgubil 6.556 (padec za 10,7 odstotka). V primerjavi z letom 2006 ima danes 27.571 glasov manj, kar predstavlja 33,5 odstotka.

Padec udeležbe ni prizadel samo njegovih tekmecev. Vsi preostali kandidati skupaj so namreč leta 2006 zbrali 48.327 glasov, leta 2022 le še 33.759, kar je 30,1 odstotka manj, medtem ko je bila Jankovićeva izguba pri 33,5 odstotka. Ker sta se oba tabora skrčila skoraj sorazmerno, je delež veljavnih glasov ostal podoben. Številke torej ne kažejo, da bi nižja udeležba selektivno koristila eni strani; številke kažejo, da je volilo bistveno manj ljudi na obeh ali bolje povedano na vseh straneh. Kdo natančno ostaja doma, iz uradnih izidov ni mogoče razbrati, ker se podatki o neudeležencih ne vodijo po političnih preferencah.

Še en podatek govori proti predpostavki, da bolj zaprta tekma Jankoviću škoduje v absolutnem smislu. Leta 2018, ko je proti njemu odločno nastopil Anže Logar, takrat kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS), se je udeležba opazno dvignila s 35,92 na 45,10 odstotka. Opozicijski glasovi so zrasli za 17,5 odstotka (s 34.084 na 40.056), Jankovićevi so se povzpeli za 32,6 odstotka. Odločilen je bil torej delež, ne število glasov: tekmec Logar je dobil največ glasov kot kdajkoli v bojih z Jankovičem na lokalnih volitvah MOL, vendar je v prvem krogu zmago obdržal Janković.

Prag 50 odstotkov in en glas se računa od veljavnih glasov

Župan je v prvem krogu izvoljen, če dobi več kot polovico veljavnih glasov. Prag je torej odvisen od udeležbe: leta 2006 je pri 130.578 veljavnih glasovih znašal 65.290 glasov, leta 2018 pri 101.292 glasovih 50.647, leta 2022 pri 88.439 glasovih 44.220. Janković jih je leta 2022 imel 54.680, torej 10.460 nad pragom. Če nihče od kandidatov praga ne preseže, se čez dva tedna, predvidoma 29. novembra, izvede drugi krog med prvima dvema uvrščenima.

V vseh petih obravnavanih volitvah opozicija skupaj ni presegla 42,5 odstotka veljavnih glasov (37,0 odstotka leta 2006, 35,2 leta 2010, 42,5 leta 2014, 39,6 leta 2018 in 38,2 leta 2022), najmočnejši tekmec pa ni nikoli zbral več kot 29,5 odstotka. Leta 2022 je bila drugouvrščena Nataša Sukič z 9,61 odstotka, zato drugega kroga ni bilo niti na obzorju. Tokrat je razmerje sil drugačno že zato, ker se levosredinski prostor deli na več kandidatov, desnosredinski pa na tri (SDS, Nova Slovenija in Glas za otroke in družine).

Letos petnajst kandidatov

Mesec na drugem mestu, a razlika do Jankovića je manjša od dveh odstotkov

Najbolj svež javnomnenjski podatek je anketa agencije Ninamedia za časnik Dnevnik, opravljena med 12. in 14. oktobrom na vzorcu 691 vprašanih s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. Janković je dobil 34,6 odstotka, Luka Mesec 21,0, Anton Rop 8,2, Aleš Primc 6,2, Klemen Boštjančič 5,2, Aleš Vrhovec 4,6, Jasmin Feratović 3,2 in Aleksandar Repić 2,5 odstotka. Preostali so dosegli manj kot odstotek. Kandidata Socialnih demokratov Marka Koprivca anketa še ni vključevala, 6,7 odstotka vprašanih ni vedelo ali ni želelo odgovoriti, 5,8 odstotka ne bi izbralo nikogar.

Pri branju je treba upoštevati štiri stvari. Prvič, napaka pri vzorcu te velikosti znaša pri 95-odstotni stopnji zaupanja okoli 3,0 do 3,7 odstotne točke, pri Jankovićevih 34,6 odstotka okoli 3,5, zato je Mesec na meji, da bi bil statistično ločen od drugih, medtem ko razlike med Ropom, Primcem, Boštjančičem in Vrhovcem nimajo pomena. Drugič, objava ne pove, ali so bili vprašani zanesljivi volivci ali vsi polnoletni prebivalci, kar je pri udeležbi okoli 40 odstotkov pomembno. Tretjič, 12,5 odstotka brez izbire pomeni, da so deleži med opredeljenimi višji: Janković bi imel okoli 39,5 odstotka, Mesec okoli 24,0.

Četrtič, ista agencija je v zadnji anketi pred volitvami 2022 (od 11. do 14. novembra) Jankoviću pripisala 56,2 odstotka, na volitvah pa je dobil 61,83; Primcu je pripisala 3,3 odstotka (dobil je 6,95), Igorju Horvatu iz SDS 2,7 (dobil je 6,28), Nataši Sukič 9,8 (dobila je 9,61). Odstopanje je bilo torej v obe smeri in ne govori v prid enemu ali drugemu taboru, a pove, da je anketa pred volitvami nepopolno merilo.

V dvoboju bi po isti anketi Janković dobil 35,2 odstotka, Mesec 33,4, nobenega od obeh pa 23,6 odstotka vprašanih, medtem ko bi Janković proti Ropu zmagal s 40,2 proti 30,4 odstotka, Mesec pa proti Ropu z 41,4 proti 28,4. Razlika med Jankovićem in Mescem je 1,8 odstotne točke, kar je znotraj napake, glavno neznanko pa predstavlja skoraj četrtina, ki ne bi izbrala nobenega.

Se bliža čas, ko se bodo spreminjali odstotki?

Matematično gledano to pomeni naslednje. Če bi bila udeležba v drugem krogu podobna tisti iz leta 2022 (okoli 88.000 veljavnih glasov), bi za zmago zadostovalo okoli 44.000 glasov. Nataša Sukič je leta 2022 zbrala 8.495 glasov, Levica pa na listi za mestni svet 8.190; kandidat ali kandidatka, ki bi izzvala Jankovića, bi torej morala svoj izid povečati za več kot petkrat. Anketa za mestni svet sicer Levici pripisuje 20,1 odstotka, Jankovićevi listi 26,9, SDS 10,1, listi Ljubljana smo vsi 8,7 in Svobodi 8,5 odstotka, vendar so to deleži vprašanih, ne glasov.

Kot drugo merilo se ponuja referendum o parkirnem odloku 12. julija 2026. Po objavljenih podatkih je bila udeležba skoraj 19-odstotna, proti odloku je glasovalo 40.353 volivcev (93,96 odstotka veljavnih glasov), za pa 2.600. Zavrnitveni kvorum, ki ga zakon postavlja pri petini vseh upravičencev, torej okoli 45.500 glasov, je bil zgrešen za približno 5.000.

Poudariti je treba, da je šlo za glasovanje o eni odločitvi sredi poletja, v katerem se župan ni udeležil neposredno, zato števila ni mogoče primerjati z izidi županskih volitev. Dokazuje pa, da je v Ljubljani mogoče zbrati več kot 40.000 glasov proti odločitvi mestne uprave, kar je za primerjavo z Jankovićevimi 54.680 glasovi iz leta 2022 vsaj dobro izhodišče.

Mladi glasujejo redkeje, a se ob izrazitih temah odzovejo skoraj enako kot starejši

Državna volilna komisija zbira podatke o udeležbi po starostnih skupinah (od 18 do 30 let, od 31 do 45, od 46 do 60 in nad 61) na državnozborskih volitvah in referendumih. Za lokalne volitve takšne statistike, kolikor smo lahko ugotovili, ni ne za Ljubljano ne za državo, zato odgovora na vprašanje, koliko mladih je med letoma 2006 in 2022 glasovalo na ljubljanskih županskih volitvah, z uradnimi podatki ni mogoče dati.

Najbližje merilo so podatki DVK z drugih glasovanj. Na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2018 je glasovalo 40,54 odstotka mladih med 18. in 30. letom ob 52,64-odstotni skupni udeležbi, kar pomeni, da so mladi glasovali s približno tremi četrtinami (77 odstotkov) splošne intenzivnosti, v skupni udeležbi pa so predstavljali 12,57 odstotka glasov. Na referendumu o noveli zakona o vodah 11. julija 2021 je glasovalo 46,66 odstotka mladih, ki so prispevali rekordnih 15,30 odstotka vseh glasov; v skupini od 31 do 45 let je bila udeležba 42,57, med 46 in 60 let 47,42 in nad 61 let 47,41 odstotka. Ob temi, ki jih je neposredno zadevala, so mladi torej dosegli skoraj enako udeležbo kot najstarejši.

Natančen odgovor za Ljubljano bi torej dala šele kombinacija števila prebivalcev po starosti (Statistični urad RS) in volilnih imenikov ter podatkov občinske volilne komisije. Brez njih lahko trdimo le, da so mladi na državni ravni manj udeleženi pri rednih volitvah in da je njihova udeležba ob izrazitih temah lahko enaka kot pri starejših. Ali bo tako tudi 15. novembra, iz preteklih volitev ni mogoče napovedati.

Ali je Ljubljana pripravljena na spremembo, številke ne razkrivajo

Podatki podpirajo tri ugotovitve. Prvič, Janković ostaja vodilni kandidat v vseh meritvah, v majski anketi (od 11. do 13. maja, vzorec 500) je bilo 44,2 odstotka vprašanih z odločitvijo za ponovno kandidaturo zadovoljnih, 34,8 odstotka nezadovoljnih, 67,4 odstotka pa jih je zadovoljnih s kakovostjo življenja v prestolnici. Hkrati je bilo z njegovim dvajsetletnim vodenjem zelo zadovoljnih ali zadovoljnih 39,0 odstotka, nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih pa 34,4 odstotka, preostali so bili vmes.

Drugič, ob petnajstih kandidatih in anketi, ki ga postavlja pod 40 odstotkov med opredeljenimi, je drugi krog bolj verjeten kot kadarkoli v zadnjih dveh desetletjih, v njem pa je običajno udeležba nižja kot v prvem. Tretjič, odločilna skupina so volivci, ki leta 2022 niso šli na volišča, teh je bilo 134.273 oziroma 60,03 odstotka upravičencev. Ob približno 227.300 upravičencih, kolikor jih je bilo na referendumu julija, ena odstotna točka udeležbe pomeni okoli 2.270 glasovnic.

Preteklost pove še eno stvar, v vseh petih obravnavanih volitvah je Janković z zmago že v prvem krogu preprečil primerjavo in finale z enim samim tekmecem za župana MOL. Letos bi lahko bila tovrstna primerjava prvič resna možnost, ki bo razkrila, koliko podpore še uživa Jankovič ter kaj, predvsem pa koga si želijo Ljubljančanke in Ljubljančani. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali se bo razpršena ponudba izzivalcev strnila in koliko ljudi, ki so doslej večinoma ostajali doma, bo tokrat menilo, da gre za veliko, prelomno in pomembno odločitev, ki se jih zadeva.