Francoski podjetnik svari Evropejce: »Ne volite levice!«

Francija je ujeta med vse večje nezadovoljstvo zaradi draginje, nasilne izgrede in nezaupanje v politične voditelje. Medtem ko se v velikih mestih policija spopada z nasilnimi skupinami, je na francoskem podeželju življenje precej mirnejše. Toda tudi tam ljudi skrbijo prihodnost države, visoki davki in varnost. »V svojih trgovinah delamo dolge ure, pa se nam kljub temu ne izide,« je v pogovoru za Domovino opozoril francoski podjetnik Gilles Brethereau. Drugi trgovec je moral zaradi protestov zapreti svojo poslovalnico, da bi jo zaščitil pred nasilneži. Vse več Francozov medtem odgovore išče pri Marine Le Pen, ki ji javnomnenjske raziskave pred predsedniškimi volitvami napovedujejo občutno prednost pred političnimi tekmeci.

V Francijo sem prispela v četrtek, 22. oktobra, ko so se oblasti že intenzivno pripravljale na nov konec tedna množičnih protestov. Po nasilju, ki je državo pretreslo teden prej, je bilo jasno, da se Francija pripravlja na še eno zahtevno preizkušnjo. Protesti proti draginji, slabšanju življenjskih razmer in razmeram v javnih storitvah so postali precej več kot zgolj izraz socialnega nezadovoljstva.

Nasilne skupine ob robu demonstracij uničujejo premoženje ljudi.

Posnetki izropanih trgovin, razbitih izložb, gorečih avtomobilov in spopadov s policijo so znova odprli vprašanje ali francoska država še obvladuje razmere na svojih ulicah. Dogajanje sem spremljala iz obrobja pariške regije. V najbolj izpostavljena žarišča nasilnih protestov zaradi varnosti nisem odhajala. Zanimalo pa me je, kako o dogajanju razmišljajo ljudje zunaj protestnih množic. Tisti, ki zjutraj odprejo svojo trgovino, odidejo na delo in plačujejo davke, zvečer pa na televizijskih zaslonih spremljajo prizore uničevanja mest. Protestniki zahtevajo dostojnejše življenje, nižje cene in boljše pogoje dela, nasilne skupine pa ob robu demonstracij uničujejo prav premoženje ljudi, ki se s podobnimi težavami spopadajo vsak dan.

Trgovci kot postranska škoda socialnega nezadovoljstva

Po uradnih podatkih francoskega notranjega ministrstva je v soboto, 24. oktobra, po državi potekalo 289 protestnih akcij, ki se jih je udeležilo približno 410.000 ljudi. Sindikati so poročali o precej večji udeležbi, okoli 800.000 protestnikih. V primerjavi s prejšnjim koncem tedna je bilo nasilja manj, tudi zaradi bistveno odločnejšega posredovanja policije. Toda številke so povedne.

Francoske oblasti so do nedeljskega jutra poročale o 1.314 pridržanih osebah, 53 poškodovanih policistih in žandarjih ter 24 izropanih trgovinah. Teden prej je bilo po podatkih ministrstva prizadetih kar 1.522 trgovin, pridržanih pa 2.628 ljudi. Razbita izložba za lastnika trgovine ni zgolj materialna škoda. Pomeni izpad prihodkov, stroške popravil, poškodovano blago in negotovost, ali bo naslednji protest prinesel novo razdejanje. Tudi ko trgovina ostane nepoškodovana, je lahko že odločitev, da zaradi strahu pred nasiljem zapre vrata, za manjšega podjetnika hud finančni udarec.

S takšno izkušnjo sem se srečala tudi med pogovori s Francozi. Eden od trgovcev mi je povedal, da je moral zaradi varnostnih razmer za konec tedna zapreti svojo poslovalnico.

»Razumem protestnike. Prav imajo, da protestirajo, ker so življenjski stroški v Franciji visoki in ljudje s svojimi plačami ne morejo več shajati. Toda ne bi smeli razbijati. Tudi sam sem trgovec in ta konec tedna sem bil prisiljen zapreti svojo trgovino, da bi zaščitil svoje podjetje,« je pojasnil. Po njegovih besedah nasilje ni sprejemljivo, čeprav razume jezo ljudi, ki se počutijo preslišane. »Razumem, da nekateri postanejo nasilni, ker jih oblast ne posluša. Toda ne bi smeli napadati trgovin in delavcev. Obrniti bi se morali neposredno proti oblasti,« je bil jasen.

Trgovec je tako zaradi protestov, s katerimi se v osnovi strinja, izgubil možnost, da bi normalno opravljal svoje delo. Medtem ko demonstranti opozarjajo, da s plačami ne morejo več preživeti meseca, morajo drugi zaradi nasilnih izgrednikov zapirati poslovalnice in se odpovedovati prihodkom.

Politiki niso nikoli vodili podjetja. Znajo samo pobirati davke.

O tem sem govorila tudi z Gillesom Brethereaujem, gostincem in trgovcem iz pariške regije. Ne zanika, da imajo Francozi upravičene razloge za nezadovoljstvo. Nasprotno, številne zahteve protestnikov razume. Toda hkrati je prepričan, da francoska politika že predolgo ne razume ljudi, ki ustvarjajo prihodke in nosijo gospodarsko odgovornost. »Naši današnji politiki večinoma nikoli niso vodili podjetja, nikoli se niso ukvarjali s trgovino. Po mojem mnenju nimajo sposobnosti, da bi vodili Francijo. Živijo od denarja, ki jim pade z neba, torej od naših davkov in drugih dajatev. In kaj znajo? Ko potrebujejo denar, znajo samo še dodatno obdavčevati,« je bil kritičen.

Kot podjetnik dobro pozna tudi drugo stran francoskega socialnega modela. Visoke dajatve, stroški poslovanja in naraščajoče cene po njegovih besedah vse bolj pritiskajo na manjše podjetnike. »Danes v svojih trgovinah delamo dolge ure, pa se nam kljub temu ne izide. Z vseh strani nas obremenjujejo. To ne more več trajati,« je poudaril.

Prav zato razume ljudi, ki so se zaradi draginje odpravili na ulice. »Povsem upravičeno je, da ljudje protestirajo in povedo, da je življenje predrago. Gorivo je predrago, živila postajajo vse dražja. Prišel je trenutek, ko ljudje preprosto ne morejo več shajati. Vlado prosimo, naj zniža davke na gorivo, vendar tega ne stori.«

Brethereau je prepričan, da je gospodarska politika države zašla v slepo ulico. Politiki po njegovih besedah namesto razbremenjevanja gospodarstva vedno znova posegajo po novih davkih, posledice pa občutijo tako podjetniki kot potrošniki.

Kako proteste doživljajo prebivalci francoske prestolnice, sem vprašala tudi sogovornika, ki živi v bližini nekaterih najbolj znanih pariških trgov, kjer potekajo protestna zbiranja. »V naši četrti je za zdaj mirno. Toda ne živimo daleč od Trga republike, Trga naroda in Bastilje. Če bi želeli priti tja, kjer se zbirajo takšni ljudje, lahko pridemo peš,« mi je pojasnil. 

Prizore nasilja in uničevanja trgovin je spremljal tudi po televiziji. Nad videnim je zgrožen. »To, kar se trenutno dogaja, je kot v filmu. Na televiziji gledamo uničevanje trgovin. To je nedopustno. Kako lahko ljudje počnejo kaj takšnega? Grozljivo je, uničujejo kot kakšne živali« je dejal.

To, kar se trenutno dogaja, je kot v filmu. Kako lahko ljudje počnejo kaj takšnega? Grozljivo je, uničujejo kot kakšne živali.

Ob tem je poudaril, da nasprotuje predvsem nasilju, ki spremlja demonstracije, in ne pravici ljudi, da izrazijo nezadovoljstvo. »Seveda morajo ljudje povedati, kaj jih moti. Toda vedno so problem tisti, ki spremljajo proteste in povzročajo škodo. Uničujejo vzdušje in razvrednotijo zahteve ljudi,« je opozoril. Skrbi ga predvsem nadaljevanje takšnega dogajanja. »Upati moramo, da se to ne bo nadaljevalo. Ko se ljudje tako razdivjajo, postane vse skupaj grozljivo.«

Francija potrebuje več reda, opozarja podjetnik

Brethereau je še ostrejši pri vprašanju varnosti. Prepričan je, da so francoske oblasti predolgo dopuščale razmere, v katerih se nasilne skupine ne bojijo posledic svojih dejanj. »Veliko preveč smo popustljivi. Naše oblasti so preveč popustljive, naši sedanji politiki pa po mojem mnenju nimajo dovolj sposobnosti. Nekateri izgredniki razbijajo naše trgovine, jih ropajo, uničujejo naša mesta. Potrebujemo vrnitev odločnosti. Francosko pravosodje je preveč popustljivo in mora postati precej strožje,« je dejal. 

Njegovo nezadovoljstvo je povezano tudi s priseljevanjem, pri čemer Brethereau ni izbiral besed. »V Francijo smo spustili preveč ljudi, zakonito ali nezakonito, ki tukaj pravzaprav nimajo kaj iskati, ki nimajo enake kulture kot mi in nam danes grenijo življenje. Nekateri med njimi so izgredniki, ki razbijajo in plenijo naše trgovine ter uničujejo naša mesta,« je bil oster sogovornik, ki je prepričan, da so francoske oblasti pri zagotavljanju varnosti in kaznovanju nasilnežev že predolgo preveč popustljive.

Francosko notranje ministrstvo je sicer odgovornost za pomemben del nasilja med zadnjimi protesti pripisalo skupinam radikalne levice, ki so se vključile v protestne povorke ali delovale ob njihovem robu. Po navedbah oblasti so organizirano napadale policiste ter uničevale javno in zasebno premoženje. Brethereau meni, da Francija potrebuje predvsem red in občutek osebne varnosti. »Pomembno je, da lahko živimo mirno, da lahko zvečer odidemo na ulico, ne da bi nas kdo napadel. Mislim, da smo zaradi vsega, kar se je zgodilo, že nekoliko postali tarča posmeha po svetu. Francozi imajo vsega dovolj,« je povedal.

Druga Francija: na podeželju je življenje drugačno

Ob spremljanju dogajanja v velikih mestih je mogoče hitro dobiti vtis, da je celotna Francija ujeta v nasilje. Toda izkušnja francoskega podeželja in manjših krajev ponuja precej drugačno perspektivo. Zgovoren primer je mesto Troyes, ki sem ga obiskala dan pred napovedanimi demonstracijami. Tam so oblasti zaradi nevarnosti izgredov omejile proteste v zgodovinskem mestnem središču. Kljub temu se je v soboto na ulice podalo približno 600 ljudi, ki so protestirali proti draginji, shod pa je po poročanju lokalne televizije Canal 32 minil brez nasilnih incidentov.

Tudi v pogovorih s prebivalci je bilo mogoče slišati različne poglede na razmere. Eden od sogovornikov je menil, da so protesti že pretirani. »Mislim, da je vse skupaj nekoliko pretirano. Pravzaprav zelo pretirano, saj v Franciji vendarle živimo precej dobro. Menim, da bi morali nekoliko omejiti takšne demonstracije, na katerih ljudje razbijajo,« je povedal. 

V manjših krajih, kot je Nogent-sur-Seine, vsakdan teče precej drugače kot v prestolnici. Daleč od protestnih žarišč je mogoče videti tudi Francijo lokalnih trgovin, tradicionalnih mestnih jeder in nekoliko počasnejšega življenjskega ritma. Toda niti ti kraji niso povsem izvzeti iz posledic politične in socialne krize.

Dogajanje v velikih mestih vpliva na občutek varnosti, razprave o priseljevanju, gospodarstvu in prihodnosti države pa segajo precej dlje od Pariza. Razlika se kaže tudi v političnih preferencah. Medtem ko ostaja pariška regija precej bolj naklonjena levici, se v severnih in vzhodnih delih Francije krepi podpora Nacionalnemu zboru Marine Le Pen.

Le Penova pridobiva podporo

Francosko nezadovoljstvo ima tudi vse izrazitejšo politično razsežnost. Pred predsedniškimi volitvami spomladi 2027 javnomnenjske raziskave napovedujejo veliko prednost Marine Le Pen, vodilne političarke Nacionalnega zbora (Rassemblement national). Raziskava Odoxa-Backbone, ki jo je 14. oktobra objavil Public Sénat, ji pripisuje 37 odstotkov glasov v prvem krogu predsedniških volitev. To je pet odstotnih točk več kot maja. Po tej raziskavi bi ji najbližja zasledovalca, Jean-Luc Mélenchon in Édouard Philippe, sledila z 18 oziroma 17 odstotki podpore.

Še zanimivejša je geografska razdelitev. V regiji Grand Est, kamor spada tudi departma Aube z Nogent-sur-Seine, raziskava Le Pen napoveduje 43 odstotkov glasov, v pariški regiji Île-de-France pa 22 odstotkov. Tam bi s 26 odstotki največ podpore zbral Mélenchon. Raziskava je bila opravljena med 24. septembrom in 7. oktobrom, torej še pred zadnjim valom nasilnih izgredov. Vzpona Le Penove zato ni mogoče pripisati zgolj oktobrskim dogodkom. Nezadovoljstvo s francosko politiko, javno varnostjo in gospodarskimi razmerami se kopiči že precej dlje. 

Lastnik lokala Brethereau pri tem ne skriva svojih političnih pričakovanj. Čeprav priznava, da so francoske leve vlade v preteklosti sprejele tudi nekatere dobre ukrepe, je prepričan, da je prišel čas za drugačno gospodarsko in varnostno politiko. »To, kar danes predlagajo, je tisto, kar si želimo. Upamo lahko samo, da bodo, če pridejo na oblast, svoje načrte tudi uresničili. Da bomo Francozi živeli bolje, plačevali manj davkov in imeli v državi več reda,« je dejal na vprašanje o možnosti zmage Marine Le Pen. 

Njegovo sporočilo drugim evropskim državam je bilo še bolj neposredno: »Volite desnico, ne levice.« Ob tem je Brethereau izpostavil predvsem željo po državi, v kateri bodo ljudje lahko normalno živeli, podjetniki poslovali brez nenehnega povečevanja davčnih obremenitev, državljani pa se na ulicah ne bodo bali nasilja.

Protesti proti draginji, ki lahko še poglobijo gospodarsko stisko

Francoske oblasti so tokrat z bistveno obsežnejšim varovanjem in odločnejšim posredovanjem preprečile ponovitev najhujših prizorov prejšnjega konca tedna. Kljub temu je bilo pridržanih več kot 1.300 ljudi, številni policisti so bili poškodovani, znova pa so bile tarče napadov tudi trgovine. V pogovorih s Francozi sem večkrat slišala podobno zahtevo: ljudje želijo živeti od svojega dela in se na ulicah počutiti varne. Razlikujejo pa se v tem, koga krivijo za sedanje razmere in kakšne rešitve pričakujejo od politike.

Od Pariza do manjših mest v pokrajini Champagne so razlike v vsakdanjem življenju precejšnje. Toda vse glasneje se postavlja isto vprašanje: koliko časa lahko država od ljudi zahteva vse več davkov in prispevkov, če jim hkrati ne zmore zagotoviti niti osnovnega občutka varnosti?

Koliko časa lahko država od ljudi zahteva vse več davkov in prispevkov, če jim hkrati ne zmore zagotoviti niti osnovnega občutka varnosti?

Francija se tako ne sooča samo s krizo javnega reda, temveč tudi s krizo zaupanja v oblast, pravosodje in politični sistem. In prav to nezaupanje lahko odloča o izidu prihodnjih predsedniških volitev. Medtem ko politični voditelji obljubljajo boljše življenje, francoski trgovci ob napovedi novih protestov razmišljajo, ali bodo naslednji dan sploh še lahko odprli svoja vrata.