Dražji energenti poganjajo inflacijo, sledili bi lahko še dražji krediti

Dražji energenti bi lahko sprožili širše podražitve in povečali pritiske na plače, je opozoril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. V pogovoru za Radio Slovenija je nakazal, da bi morala Evropska centralna banka ob vztrajanju sedanjih razmer decembra znova ukrepati. Ena od možnosti je novo zvišanje obrestnih mer.

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je v pogovoru za Radio Slovenija po četrtkovi seji sveta Evropske centralne banke (ECB) izpostavil nevarnost, da bi se rast cen energentov in hrane prenesla tudi na druga področja gospodarstva. V svetu ECB se tega tveganja po njegovih besedah zavedajo, pri nadaljnjem odločanju pa bo pomembno, kako dolgo bo energetski šok trajal.

Po danes objavljeni pisni izjavi guvernerja je septembrska inflacija v evrskem območju dosegla 3,8 odstotka, pri čemer je bila medletna rast cen energentov kar 18,9-odstotna. Podražitve na svetovnih energetskih trgih ob nestabilnih razmerah na Bližnjem vzhodu tako ostajajo glavni vir okrepljene rasti cen. »Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene,« je za Radio Slovenija povedal Dolenc. S tem je nakazal možnost novega dviga obrestnih mer, o katerem svet ECB še ni odločil.

Širši prenos energetskega šoka za zdaj ostaja omejen

Čeprav skupna inflacija raste, je bila osnovna inflacija, ki ne vključuje hrane in energentov, septembra precej nižja, 2,5-odstotna. Banka Slovenije v današnji pisni izjavi zato ugotavlja, da se energetski šok za zdaj še ne prenaša izrazito v širše inflacijske pritiske. Dolenčevo opozorilo se nanaša na nevarnost, da bi se tak prenos v prihodnje okrepil tudi prek plač. Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi po opozorilu ECB hkrati zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast. Centralna banka je tako pred zahtevno izbiro: z višjimi obrestnimi merami lahko omejuje rast cen in povpraševanje, obenem pa dražje financiranje obremenjuje gospodinjstva in podjetja.

ECB je v četrtek vse tri ključne obrestne mere ohranila nespremenjene, potem ko jih je zvišala junija in septembra. Depozitna obrestna mera, ki po pojasnilu Banke Slovenije najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri 2,5 odstotka. Prihodnje odločitve bo sprejemala na vsaki seji posebej glede na podatke in inflacijska tveganja, njen srednjeročni cilj pa ostaja dvoodstotna inflacija.

Napovedovalci zvišali pričakovanja glede inflacije

Da bi lahko inflacija nad ciljem vztrajala dlje, kaže tudi danes objavljena anketa ECB med poklicnimi napovedovalci. Ti za evrsko območje letos pričakujejo triodstotno povprečno letno inflacijo, prihodnje leto pa 2,6-odstotno. V prejšnji četrtletni anketi so napovedovali 2,7 oziroma 2,2 odstotka. Vrnitev na dva odstotka še naprej pričakujejo leta 2028. Višja pričakovanja povezujejo predvsem s cenami energentov in njihovim posrednim vplivom na druge cene.

Dodatne učinke energetskega šoka pričakujejo zlasti prihodnje leto, medtem ko naj bi sekundarni učinki, denimo prek plač, ostali omejeni. Gre za napovedi sodelujočih strokovnjakov iz evropskih finančnih in drugih ustanov, ne za uradno makroekonomsko napoved ECB. Ob tem za letos pričakujejo enoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Obe napovedi so zaradi ugodnejših zadnjih podatkov celo zvišali, vendar ocenjujejo, da so tveganja za rast pretežno usmerjena navzdol.

V Sloveniji so se posojila že začela dražiti

Morebitni nadaljnji dvig obrestnih mer bi bil ena od posledic vztrajanja inflacijskih pritiskov. V Sloveniji so se nekatera nova posojila sicer začela dražiti že pred junijskim zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB. Po oktobrskem poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti so fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila avgusta lani dosegle najnižjo raven v tem ciklu, 2,8 odstotka. Do junija letos so se zvišale na 3,1 odstotka. Še vedno so bile nižje od povprečja evrskega območja, ki je junija znašalo 3,5 odstotka.

Pri obstoječih posojilih je pomembno, kakšno obrestno mero ima kreditojemalec dogovorjeno. Če je fiksna za celotno obdobje odplačevanja, se zaradi nove odločitve ECB ne spremeni. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa je del obrestovanja praviloma vezan na euribor. Njegova rast lahko zviša obrok ob naslednji pogodbeno določeni uskladitvi. Odločitev ECB zato ne pomeni, da se vsem kreditojemalcem obrok spremeni istega dne ali za enak znesek.

Izpostavljenost slovenskih gospodinjstev obrestnemu tveganju sicer zmanjšuje prevlada fiksnega obrestovanja. Banka Slovenije navaja, da je bilo od leta 2022 več kot 95 odstotkov potrošniških in stanovanjskih posojil odobrenih s fiksno obrestno mero. Morebitno nadaljnje zviševanje obrestnih mer pa ostaja pomembno za tiste, ki novo posojilo šele načrtujejo, ter za imetnike starejših kreditov s spremenljivim obrestovanjem.

Lagarde bo položaj zapustila februarja

Četrtkovo zasedanje sveta Evropske centralne banke je zaznamovala tudi napoved predsednice ECB Christine Lagarde, da bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj. ECB je njen odhod potrdila v uradnem sporočilu. Naslednika oziroma naslednico bo po predpisanem postopku imenoval Evropski svet. Dolenc je za Radio Slovenija povedal, da se je o možnosti njenega odhoda ugibalo že dlje časa, o konkretnih imenih za nasledstvo pa ni želel špekulirati. Kot je poudaril, si želi predsednika, ki bo kot svoj mandat razumel zagotavljanje stabilnosti cen.