Sobodajalci pozivajo k odpravi diktature ozkih lobijev

Ob robu Blejskega strateškega foruma so predstavniki turističnih institucij ponovno razpravljali o dosežkih in prihodnosti slovenskega turizma. V Združenju sobodajalcev Slovenije (ZS) ob tem opozarjajo na zaskrbljujoče izkrivljanje dejstev vodstva Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) ter na neodgovorno ignoriranje resnih posledic, ki jih bo v prihodnji sezoni prinesla nova zakonodaja.

Slovenski turizem že desetletja stavi na slogan »Turizem smo ljudje«. Ta slogan v praksi najbolj pristno živijo prav mali, avtentični ponudniki nastanitev in sobodajalci. Prav ta segment zagotavlja nujno potrebno geografsko razpršenost turističnih tokov, ohranja življenje na podeželju ter ustvarja visoko dodano vrednost za lokalne skupnosti – od lokalnih gostincev, kmetov in vinarjev do ponudnikov doživetij.

Odziv na izjave direktorja TGZS Fedje Pobegajla

V Združenju sobodajalcev Slovenije ostro zavračajo po njihovih besedah lažne predpostavke direktorja TGZS Fedje Pobegajla, ki male zasebne ponudnike nastanitev neupravičeno označuje za 'manj kakovosten' del turistične ponudbe.

Trditve vodstva TGZS o nižji kakovosti malih zasebnih ponudnikov nastanitev so popolnoma neutemeljene in zavajajoče. Vse mednarodne primerjave in analize kažejo, da ti ponudniki ustvarjajo višjo dodano vrednost in to neposredno v lokalnem okolju, kjer gostje trošijo pri lokalnih ponudnikih. Predvsem pa o kakovosti ne odločajo lobistični pritiski, temveč gostje – na globalnih rezervacijskih platformah imajo slovenski sobodajalci redno bistveno višje ocene kakovosti storitev in gostoljubnosti kot hotelski sektor, ki ga zastopa TGZS in v katerem jih je med večjimi nastanitvami kar 70 odstotkov v državni lasti,« je poudaril Tadej Cotič, koordinator Združenja sobodajalcev Slovenije.

Večina rasti dejavnosti gre bodisi na račun več kot enkrat višje rasti v turistično manj razvitih destinacijah bodisi trenda desezonalizacije v razvitejših občinah – torej prizadevanji lokalnih turističnih organizacij za podaljševanje sezone, v kar občine vsako leto vlagajo znatna sredstva.

Regulacija po meri hotelskega lobija namesto evropske transparentnosti

Namesto da bi država vzpostavila sodoben, transparenten in razvojno naravnan okvir, je bil pod močnim vplivom hotelskega lobija sprejet Hanov gostinski zakon (ZGos-1), ki v 14 ključnih turističnih občinah uvaja pogubno 60-dnevno omejitev dejavnosti. Zakonodajalec je pri tem zamudil ključno priložnost za pravočasno in dosledno implementacijo evropske uredbe o zbiranju in souporabi podatkov o kratkoročnem najemu (Uredba EU 2024/1028).

Združenje sobodajalcev Slovenije to evropsko regulacijo, ki bi zagotovila popolno transparentnost in enakopravne pogoje, vseskozi podpira in bi morala začeti veljati že 20. maja. Namesto tega je država občinam naložila neživljenjske in praktično neizvedljive administrativne pogoje, če želijo dejavnost na svojem območju ohraniti.

V ZS opozarjajo na vihar v letu 2027: Kje sta Direktorat za turizem in STO?

V Združenju sobodajalcev Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo »samozadovoljstvo« Direktorata za turizem pri MGDŠ, ki se hvali s preteklimi rezultati, medtem ko noče videti viharja, ki bo slovenski turizem prizadel že v prihodnji sezoni.

Razočarani so tudi nad pasivnostjo Slovenske turistične organizacije (STO), ki pred uničenjem pomembnega stebra ponudbe zatiska oči. »Mali ponudniki nastanitev predstavljajo četrtino vseh slovenskih turističnih nočitev, kar pomeni tudi četrtine sredstev iz naslova turistične in promocijske takse, s katerimi se financira delovanje lokalnih turističnih organizacij in same STO,« so poudarili v ZS in pozvali vse odločevalce, da nemudoma opustijo škodljive restriktivne ukrepe in razvoju turizma zagotovijo stabilne, transparentne in poštene pogoje, ki ne bodo podrejeni diktaturi ozkih lobijev.