Levičarski nevladnik Muki stopil na mino: poslanka Resnice ga je kazensko ovadila; mu bodo vzeli državni denar?

Poslanka Resnice Katja Kokot se je ostro odzvala na javni poziv skrajno levičarskega nevladnika Filipa Dobranića »Mukija« iz Inštituta »Danes je nov dan«, naj ljudje pritiskajo na poslance Demokratov in Resnice, da dopustijo referendum o interventnem zakonu na način, da v Državnem zboru ne bi glasovali za njegovo nedopustnost. »Muki«, poznan po svoji hibernaciji v času levih vlad, se je aktiviral tik pred volitvami, ko je z Niko Kovač sodeloval na bizarni novinarski konferenci o »izraelskem vmešavanju v Slovenijo«, Kovačeva pa mu je tudi prepovedala, da bi novinarju Petru Meršetu odgovoril na vprašanje.

Muki je bil nazadnje resno aktiven v obdobju kolesarskih protestov v času kovida, pred šestimi leti pa je sklical tudi zloglasni »shod proti koaliciji sovraštva«, ko se je oblikovala tretja Janševa vlada. Takrat so protestniki pod vodstvom levičarskega nevladnika hodili od sedeža do sedeža strank, ki so pozneje postale koalicijske partnerice SDS, kamere Nove24TV pa so jih posnele, ko so vpili »ubi Janšo«. Tokrat je Dobranić izvedel javni linč poslancev, Kokotova pa mu zdaj očita spodbujanje sovraštva.

Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, ki smo jo pridobili v uredništvu, je Katja Kokot vložila kazensko ovadbo zoper Filipa Dobraniča »zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika, oziroma zaradi suma drugih kaznivih dejanj ali prekrškov, ki jih bo pristojni organ ugotovil po uradni dolžnosti«.

Mukiju očita, da so bili na shodu nevladnikov v javnem nastopu poleg nje poimensko izpostavljeni tudi ostali poslanke in poslanci skupine Resni.ca Aleksander Štorek, Boris Mijič, Nedeljko Todorović in Zoran Stevanović. Mukiju očita, da je pozival javnost oziroma 'ljudstvo', naj nanje izvaja pritisk, dogodek pa je bil prenašan in poobjavljen na družbenih omrežjih. Posnetek je priložila kazenski ovadbi.

Pozivi »presegajo običajno kritiko«

»Kot poslanci razumemo in sprejemamo javno kritiko, politično nasprotovanje, proteste in izražanje drugačnih političnih stališč. V demokratični družbi je politična razprava dopustna in potrebna. Vendar pa ravnanje, pri katerem se poslance poimensko izpostavlja pred množico in se javnost poziva, naj nanje izvaja pritisk, po mojem mnenju presega običajno politično kritiko, kadar je storjeno na način, ki lahko sproži nadlegovanje, grožnje, zasledovanje ali drugo obliko pritiska na osebno varnost in svobodno izvrševanje poslanske funkcije,« v kazenski ovadbi opozarja Katja Kokotova.

Prepričana je, da so bile osebe izpostavljene zaradi svojega političnega položaja, političnega delovanja in političnega prepričanja. »Gre torej za javno ravnanje, usmerjeno proti določljivi skupini poslancev zaradi njihove politične pripadnosti oziroma političnega delovanja. Takšno poimensko targetiranje lahko v trenutnih družbenih in političnih okoliščinah povzroči ogrožanje ali motenje javnega reda in miru, predvsem pa lahko povzroči neposredne pritiske na posamezne poslance, njihove družinske člane, sodelavce in poslansko skupino kot celoto.«

Kokotova meni, da so v konkretnem primeru podani razlogi za sum, da je šlo za javno spodbujanje nestrpnosti oziroma sovražno usmerjenega pritiska proti poimensko določenim poslancem zaradi njihovega političnega delovanja. Od policije pričakuje, da:

• zavaruje posnetke dogodka in morebitne objave na družbenih omrežjih
• ugotovi točen potek dogodka, vsebino izrečenih besed in širši kontekst izjave,
• zasliši prijaviteljico oziroma po potrebi posamezne poslance, ki so bili poimensko izpostavljeni,
• preveri, ali so po objavi oziroma dogodku posamezni poslanci prejeli grožnje, žaljiva sporočila, telefonske klice, nadlegovanja ali druge oblike pritiska,
• preveri, ali so podani znaki kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 oziroma znaki katerega drugega kaznivega dejanja ali prekrška
• opravi varnostno oceno glede morebitne ogroženosti poslancev, ki so bili javno poimensko izpostavljeni.

Namen ovadbe je zaščita pred ravnanji, ki lahko zaradi poimenskega izpostavljanja in pozivanja k pritisku prerastejo v organizirano nadlegovanje, grožnje, zasledovanje ali fizično ogrožanje poslancev.

»Poudarjam, da namen te kazenske ovadbe ni omejevanje svobode izražanja ali politične kritike. Namen ovadbe je zaščita pred ravnanji, ki lahko zaradi poimenskega izpostavljanja in pozivanja k pritisku prerastejo v organizirano nadlegovanje, grožnje, zasledovanje ali fizično ogrožanje poslancev. Svoboda političnega izražanja ne more pomeniti pravice do ustvarjanja pritiska, ki ogroža varnost posameznika ali svobodno izvrševanje poslanske funkcije,« še dodaja Katja Kokot, ki se je že obrnila tudi na predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića, sicer svojega strankarskega šefa, in sicer z zahtevo za ukrepanje zaradi poimenskega targetiranja poslancev. Želi varnostno oceno, zaščito poslancev in preveritev financiranja Inštituta Danes je nov dan.

Levičarski ekstremist Muki je, kot v času UDBE, sredi Ljubljane bral spisek ljudi (poslancev Resnice in Demokratov), nad katerimi je treba vršiti pritisk!@policija_si pic.twitter.com/SXRqQULJva

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) May 13, 2026

Ker meni, da gre za ustvarjanje organiziranega pritiska na izvoljene predstavnike ljudstva pri izvrševanju njihove ustavne funkcije, Stevanovića prosi, naj kot predsednik Državnega zbora nemudoma sproži oziroma zahteva varnostno oceno in zaščito poslancev. »Prosimo, da Državni zbor nemudoma naroči oziroma pridobi varnostno oceno glede ogroženosti poslank in poslancev Poslanske skupine Resni.ca, ki so bili poimensko izpostavljeni, ter po potrebi tudi drugih poslancev, ki so bili omenjeni na dogodku. Prosimo tudi, da se preveri varnost poslancev pri prihodu v Državni zbor in odhodu iz njega, na javnih dogodkih, pri stiku z javnostjo ter v drugih okoliščinah, kjer bi lahko prišlo do neposrednega pritiska, nadlegovanja ali ogrožanja. Na podlagi varnostne ocene predlagamo sprejem ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z okrepljenim varovanjem, navodili za ravnanje ob grožnjah, usklajenim obveščanjem policije ter zaščito poslancev in njihovih sodelavcev pred morebitnim organiziranim nadlegovanjem,« piše Stevanoviću vodja poslanske skupine Resnice.

Od Državnega zbora tudi pričakuje, da bo obvestil pristojne varnostne organe in policijo ter zahteval, da se dogodek ustrezno preveri.

Preveri naj se financiranje Inštituta »Danes je nov dan«

Pod tretjo točko pa Katja Kokot zahteva, da se preveri tudi financiranje Inštituta Danes je nov dan, in sicer, ali inštitut sam oziroma z njim povezane organizacije, projekti ali osebe prejemajo kakršnakoli sredstva iz državnega proračuna, neposredno ali posredno. »Če se ugotovi, da je organizacija ali z njo povezani projekti financirana iz javnih sredstev, predlagamo, da se nemudoma preveri zakonitost, namen in pogoje takšnega financiranja. Menimo, da organizacije, ki prejemajo javna sredstva, ne smejo sodelovati pri ravnanjih, ki poimensko izpostavljajo poslance, spodbujajo pritisk nanje ali ustvarjajo varnostno tveganje za izvoljene predstavnike ljudstva. Javna sredstva ne smejo biti namenjena dejavnostim, ki lahko vodijo v politično targetiranje, nadlegovanje ali ogrožanje poslancev,« je ostra Kokotova.

Zato predlaga, da se v primeru obstoja pravne podlage začasno zadrži oziroma ustavi vsakršno financiranje Inštituta Danes je nov dan in z njim povezanih projektov iz državnega proračuna, dokler se ne preverijo vse okoliščine dogodka in morebitna odgovornost organizacije oziroma z njo povezanih oseb.

K ukrepanju poziva tudi ostale pristojne službe Državnega zbora, odgovorne za varnost poslancev, tudi vlado, notranje ministrstvu in Računsko sodišče, ki naj bi ugotovili, če obstaja sum nenamenske ali sporne porabe javnih sredstev. »Ob tem ponovno poudarjamo, da ne nasprotujemo svobodi izražanja, kritiki oblasti, protestom ali civilnodružbenemu delovanju. Nasprotujemo pa temu, da se z javnimi sredstvi neposredno ali posredno podpirajo ravnanja, ki presegajo meje demokratične kritike in lahko pomenijo pritisk na poslance pri izvrševanju njihove ustavne funkcije,« je še zapisala v dopisu. 

Nasprotujemo pa temu, da se z javnimi sredstvi neposredno ali posredno podpirajo ravnanja, ki presegajo meje demokratične kritike in lahko pomenijo pritisk na poslance.

Odziv predsednika Državnega zbora

Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović se je na dopis Katje Kokot in njeno kazensko ovadbo odzval z besedami, da se ji njena poteza zdi na mestu, ker je v skladu z njihovim programom. »Neprestano smo ponavljali, da ne bomo podlegali nobenim grožnjam, da ne bomo podlegali nobenemu podkupovanju, to neprestano kažemo. Skladno s tem pa bomo stalno naznanjali vse elemente kaznivih dejanj, ki se bodo ob tem pojavljali. In Katja Kokot je ravnala samo v skladu z našo strategijo, absolutno jo pozdravljam, kar se moje pristojnosti tiče, bomo prijavo tudi ustrezno obravnavali, pa tudi dalje naznanjali.«

Stevanović še meni, da nihče v zgodovini ni bil deležen toliko pritiskov, groženj in poskusov podkupovanja kot stranka Resnica. »Zato to smatram kot krik ranjene zveri, ki izgublja svojo dominacijo in svoje posle v okviru proračuna. Vsak organizem lahko preživi, dokler ima hrano. Ti nevladniki, ki to niso, ker v bistvu predstavljajo agitatorske skupine določenih strank, bodo obstajali le toliko časa, dokler jim bodo osrednji mediji namenjali prostor.«