V Šentjerneju o varnosti in romski problematiki

Predstavniki države in župani občin jugovzhodne Slovenije so se v Šentjerneju pogovarjali o reševanju romske problematike. Ena od napovedi po dopoldanskem posvetu je bila, da bodo kazniva dejanja in prekrške na tem območju obravnavali prednostno. Popoldne so se predstavniki državnih institucij sestali še z Ljudsko iniciativo Dolenjske, ki že več let opozarja na težave pri sobivanju.

Posveta v Šentjerneju je urad vlade za narodnosti organiziral v okviru regijskega obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji. Poleg varnosti so bile teme pogovorov tudi bivanjske razmere v romskih naseljih, šolanje otrok in socialno vključevanje.

Dopoldanskega srečanja z župani so se udeležili minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz, ministrica za demografijo in socialne zadeve Mateja Ribič, minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs ter državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin. Navzoči so bili tudi predstavniki drugih pristojnih institucij. Vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti Gregor Perič je po posvetu povedal, da so pregledali, kako posamezni organi uporabljajo obstoječa pooblastila in kje pri tem nastajajo težave. Oblikovali so več sklepov, ki pa jih bodo morali še dokončno uskladiti.

Matoz pričakuje hitrejše postopke

Kot je po dopoldanskem srečanju povedal Matoz, so se sodelujoči strinjali, da je treba kazniva dejanja in prekrške v obravnavanih okoljih reševati prednostno. Tožilstvo in sodstvo naj bi tako hitreje obravnavala zadeve na podlagi policijskih ovadb, pri večkratnih storilcih pa naj bi pristojni uporabili drugačen pristop. Minister je pri tem poudaril, da bodo morali policija, tožilstvo in sodstvo sodelovati. Omenil je tudi pričakovanje sprememb na področju sodstva, ki bi omogočile hitrejše postopke.

Udeleženci so govorili še o preprečevanju novih črnih gradenj. Matoz je pri vprašanju obravnave povratnikov omenil spremembo uredbe o sodelovanju policije in tožilstva. Ta policiji daje več samostojnosti pri odločanju o trajanju pridržanja. Možnost, da policija ob izpolnjenih zakonskih pogojih osumljenca pridrži do 48 ur, je sicer obstajala že pred spremembo. Društvo državnih tožilcev Slovenije je ureditvi nasprotovalo, saj je po njihovi oceni vlada z uredbo posegla v zakonsko določeno razmerje med organoma.

Minister je očitke zavrnil in spremembe utemeljeval z učinkovitejšim delom policije ter jasnejšo odgovornostjo za odločitve. Glede varnostnih razmer na jugovzhodu države je Matoz ocenil, da pristojni trenutno stanje obvladujejo. Ob tem je dodal, da bo cilj dosežen šele, ko na območju ne bodo več potrebni poostreni nadzori in posebne varnostne akcije. Pričakoval je, da se bodo razmere v prihodnjih mesecih izboljšale.

Macedoni o šolanju, zaposlovanju in socialnih prejemkih

Novomeški župan Gregor Macedoni je povedal, da se je današnji posvet navezoval na oktobrsko srečanje v Novem mestu. Težav po njegovih besedah ne more rešiti eno samo ministrstvo, temveč morajo sodelovati različni resorji in druge institucije. Na področju bivanjskih razmer je izpostavil izvajanje zakonodaje. Po njegovih besedah ni dovolj, da so rešitve zapisane v predpisih, temveč je treba poskrbeti, da se bodo uporabljale tudi na terenu. Župan je spregovoril tudi o šolanju otrok iz romskih okolij. Pristojna ministrica in minister sta po njegovih besedah napovedala skupno pripravo ukrepov, s katerimi bi otrokom olajšali vključitev v osnovno šolo in jim pomagali, da jo dokončajo. Med vprašanji, ki ostajajo odprta, je navedel zaposlovanje. Ocenil je, da bo treba najti rešitve za vključitev prebivalcev romskih naselij v delo, saj je to pomemben del njihovega vključevanja v družbo.

Macedoni je bil kritičen do odločitve ustavnega sodišča, da začasno zadrži del tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki je omogočal izvršbo na denarno socialno pomoč. Po njegovi oceni je odločitev škodovala prizadevanjem za varnost in izobraževanje ter omogočila nadaljevanje zanemarjanja otrok iz romskih okolij. Škodljive posledice je po njegovih besedah čutil tudi del starejših pripadnikov skupnosti. Ustavno sodišče je osmi člen zakona aprila zadržalo do končne presoje njegove ustavnosti. Zahtevo je vložila varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki je opozorila, da bi izvršbe na pomoč lahko ogrozile preživetje ljudi in družin, ki so od nje odvisni

Iniciativa že predlagala program delovne aktivacije

Popoldne so se predstavniki državnih institucij v Šentjerneju sestali še z Ljudsko iniciativo Dolenjske. Ta že več let opozarja na varnostne težave in predlaga ukrepe za izboljšanje razmer v jugovzhodni Sloveniji. Iniciativa je že decembra 2025 predstavila program socialne in delovne aktivacije, o katerem smo takrat podrobneje pisali. V njem je predlagala ustanovitev centrov za delo in usposabljanje, kjer bi dolgotrajno brezposelni pridobivali delovne navade in se pripravljali na zaposlitev. Program je predvideval tudi pomoč mladim, ki niso dokončali šolanja, ter spremembe pri socialnih prejemkih za delovno sposobne. Predstavniki iniciative so januarja opozorili, da od takratne vlade po več pozivih niso prejeli vsebinskega odziva. Program so pozneje ponovno poslali poslancem. Koordinator iniciative Silvo Mesojedec je oktobra v pogovoru za Dolenjski list predstavil še predlog poskusnega prehodnega naselja za romske družine. Predvidel je največ približno deset do petnajst mobilnih stanovanjskih enot za družine, ki bi bile pripravljene sprejeti določene obveznosti. Družine bi po njegovem predlogu prispevale k stroškom bivanja in poskrbele za redno obiskovanje šole, delovno sposobni odrasli pa bi se vključili v delo ali usposabljanje. Ob strokovni pomoči bi se nato v treh do petih letih postopoma preselile v običajno bivalno okolje.