Nov dan, nov zaplet – državna proslava znova razburja

Vir: Združenje Sever
POSLUŠAJ ČLANEK

Pred državno proslavo se že tradicionalno stopnjujejo prepiri – najprej se je zapletlo pri odločitvi, da bosta nastopila dva govorca, zdaj so na vrsti peripetije s praporščaki. V vabilu je bilo namreč določeno, da morajo sodelujoči prapori na vrhu imeti državni grb, prapor zveze združenj borcev (ZZB NOB) pa ima na vrhu droga zvezdo. Čeprav so kasneje dodali, da je na drogu lahko tudi narodni simbol (npr. lipov list), so iz Društva TIGR Primorske sporočili, da se proslave tudi oni ne bodo udeležili. »Državna proslava mora biti prostor spoštovanja celotne slovenske zgodovine, ne pa izključevanja njenega dela,« je dejal predsednik ZZB NOB Marijan Križman, predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Jelko Kacin pa je poudaril, da so bili povabljeni vsi in da so praporji zelo zaželeni.

V sredo zvečer se bo na Trgu republike v Ljubljani odvijala osrednja državna proslava ob dnevu državnosti – Slovenija letos obeležuje 35 let. Če se pred proslavo ne bi nič zapletlo, bi bilo že skoraj nenavadno. Leta 2021 je na primer istočasno z državno potekala še protestna proslava, ki so se je med drugimi udeležili Luka Mesec, Marjan Šarec in Tanja Fajon. Prvi predsednik Milan Kučan je kljub vsemu odšel na uradno proslavo in ob tem še poudaril, da njega ne bodo izbrisali. Alternativne proslave so se udeležili tudi sindikati z Lidijo Jerkič na čelu in protestna ljudska skupščina z Jašo Jenullom. Takrat so nasprotnike zmotile predvsem ograje (če ne štejemo Janeza Janše), izpostavili so, da gre za praznik ljudstva in ne za praznik političnih elit.

Letos se je najprej zapletlo pri govorcih, v koordinacijskem odboru so se namreč odločili, da bosta na proslavi dva. Ne le predsednica države Nataša Pirc Musar, pač pa tudi predsednik vlade. V predsedničnem uradu s potezo niso bili zadovoljni, zavzemali so se, da bi ostalo pri enem govorcu.

Kot smo pisali, si po mnenju predsednika koordinacijskega odbora Jelka Kacina večina slovenskega prebivalstva želi, da bi ob taki priložnosti predstavniki najvišjih institucij nastopili skupaj, da bi dali prava sporočila o tem, da skupaj zmoremo več, bolje in hitreje – zato bosta na letošnji proslavi dva govorca. V. d. direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič je pojasnil, da so na koordinacijskem oboru brez glasu proti odločili, da se želja po preseganju razlik in doseganju enotnosti pokaže tudi na tak način.

Po sporu je prišlo do preobrata

V naslednji fazi se je zapletlo pri grbih in simbolih. Iz državnega protokola so namreč minuli četrtek sporočili, da morajo imeti vsi sodelujoči prapori ali zastave na osrednji državni proslavi na vrhu drogov državni grb. Izjemo lahko predstavljajo le bojne zastave Slovenske vojske in prapor policije. Posledično so iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Društva TIGR Primorske sporočili, da se proslave ne bodo udeležili. Prvi zato, ker imajo na vrhu droga zvezdo, drugi pa zato, ker je bila po njihovi oceni za N1 proslava pripravljena diletantsko, brez pravega premisleka. »V demokraciji ni nič narobe, če prideš ali če ne prideš. S tem, ko ne bodo prišli na proslavo, sami izključujejo svoj del zgodovine,« je komentiral Kacin in ob tem poudaril, da so na proslavo povabili več kot 30 veteranskih združenj – tudi ZZB NOB.

Predsednica republike je ocenila, da je ob praznovanju ustrezna udeležba vseh praporov – ne glede na simbole. Janši je sporočila, naj se samovoljna odločitev spremeni.

»Ni skrivnost, da aktualna vlada do narodnoosvobodilne tradicije goji hladnost, ki meji na prezir. Toda izključiti prapor ZZB NOB z državne proslave ni le ideološka izbira, to je zgodovinski vandalizem,« pa je zapisal nekdanji premier Robert Golob. Po njegovih besedah zvezda na praporu ZZB NOB ni simbol stranke, temveč simbol odpora, zmage in svobode.

Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar je sicer v 24ur Zvečer dejal, da nikoli niso rekli, da ne pridejo – če bodo dobili spodobno vabilo, se bodo proslave udeležili.

Tudi predsednik ZZB NOB Marijan Križman je zvečer povedal, da je prišlo do preobrata. Po pogovoru z Jeretičem je dobil zapis, da so prav tako vabljeni z obstoječimi prapori.

Spomnimo, v času Golobovega mandata so med drugim ukinili muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila tretja vlada Janeza Janše. Ukinili so tudi dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Težko bi torej rekli, da so ideološke odločitve doma le na eni strani. Državne proslave žal ostajajo ogledalo domače politike. Ne glede na to, ali so jabolko spora ograje, simboli na drogovih ali kaj tretjega, osrednji državni praznik namesto praznovanja enotnosti vsako leto postane arena za merjenje moči med nasprotnima poloma. Tudi ob letošnji 35-letnici države se zdi, da bo pot do sprave še dolga – a morda se na nekaterih križiščih prepreke končno nekoliko umikajo.
Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00