Milan Kučan v Pekrah 'persona non-grata'

Vir: Valentina Podplatnik
POSLUŠAJ ČLANEK

Mineva 35 let od pekrskih dogodkov – enega ključnih trenutkov slovenske osamosvojitve, ko so v Pekrah pri Mariboru maja 1991 začeli usposabljati prvo generacijo slovenskih nabornikov. Prav zato je v delu javnosti završalo ob novici, da bo v sklopu dogodkov ob obletnici nastopil tudi nekdanji predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Kritiki opozarjajo: »Pekre so simbol odpora proti Jugoslovanski ljudski armadi, zato tam po njihovem mnenju ni prostora za politika, ki je sam nekoč dejal, da samostojna Slovenija "ni bila njegova intimna opcija".«

Vir: Valentina Podplatnik

Spomnimo

15. maja 1991 je v 710. učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah vojaški rok začelo služiti 120 slovenskih nabornikov, istočasno pa še 180 v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani. Skupno je tako prvič v zgodovini Slovenije 300 fantov vojaško usposabljanje opravljalo pod slovenskim poveljstvom in ne več pod Jugoslovansko ljudsko armado. Ta poteza je bila za tedanje jugoslovanske oblasti neposreden izziv in jasen signal, da se Slovenija osamosvaja.

Vir: Valentina Podplatnik
Prvič v zgodovini Slovenije je 300 fantov vojaško usposabljanje opravljalo pod slovenskim poveljstvom in ne več pod Jugoslovansko ljudsko armado.

Prav zato je Jugoslovanska ljudska armada že nekaj dni pozneje skušala ustaviti proces usposabljanja. 23. maja 1991 so Pekre obkolili oklepniki JLA, prišlo je do napetih pogajanj, domačini pa so s svojimi avtomobili in požrtvovalno, s svojimi telesi blokirali premike vojske. Dogajanje je skoraj preraslo v oborožen spopad. Istega dne je JLA povzročila tudi prvo smrtno žrtev v procesu osamosvajanja – v Mariboru je bil ubit civilist in slovenski miličnik Josef Šimčik.

Prav zaradi teh dogodkov mnogi Pekre še danes označujejo kot kraj, kjer se je Slovenija prvič zares uprla JLA.

Kučan tukaj nima kaj iskati!

Prav ob 35-letnici pekrskih dogodkov, ki veljajo za enega ključnih simbolov slovenskega upora proti Jugoslovanski ljudski armadi, je v Mariboru završalo zaradi vabila Milanu Kučanu. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor ga je namreč povabilo na pogovor z naslovom »Pekre simbol upornštva«, ki ga bo vodil Jože Jagodnik – nekdanji poslanec Združene liste socialnih demokratov, predhodnice današnje SD, ter nekdanji predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o politični odgovornosti v aferi JBTZ proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Prav zaradi izbire gosta in moderatorja nekateri kritiki dogodek razumejo kot politično in ideološko sporočilo, ne zgolj kot zgodovinski pogovor o Pekrah. Sprašujejo se namreč, kako lahko na dogodku o »uporništvu« sodeluje politik, ki ga del javnosti še danes povezuje z znamenito izjavo, da samostojna Slovenija »ni bila njegova intimna opcija«.

Nekdanji predsednik Društva vojnih veteranov Pekre–Ig 1991 Robert Tomazin opozarja, da Pekre niso politična interpretacija, ampak kraj, kjer so ljudje leta 1991 dejansko tvegali življenja zaradi nastajajoče se slovenske države.

»Gre za človeka, ki je sam izjavil, da samostojna Slovenija zanj "ni bila intimna opcija". Takšna izjava ima težo – in ima tudi posledice, ko govorimo o simboliki in spoštovanju dogodkov, kot so Pekre. Ljubitelji proslav NOB naj mirno ostanejo pri svojih partizanskih mitingih, proslave osamosvojitve pa naj z nekaj spoštovanja prepustijo tistim, ki so za to državo leta 1991 dejansko tvegali kaj več kot ciničen govor ob razglasitvi samostojnosti Slovenije,« je na svojem Facebook profilu zapisal Tomazin. Dodal je še, da osamosvojitev Slovenije »ni bila samoumevna«, temveč rezultat poguma ljudi na terenu. »Takšna izbira gosta za spominski dogodek je napačna in žaljiva do vseh, ki so takrat nosili največje breme,« je prepričan. Nezadovoljstvo izražajo tudi domačini in lokalni politiki. Mariborska mestna svetnica iz vrst SDS Ljuba Jančič je povedala, da kot krajanka ostro nasprotuje temu, da v Pekre prihaja Milan Kučan. »Kučan je bil tisti, ki mu ni bila opcija, da se Slovenija osamosvoji. Mislim, da bi bil kakšen drugi govorec dosti bolj primeren, da predstavi pekrske dogodke,« je poudarila.

Vir: Valentina Podplatnik

Spomnila je, da so se prav v Pekrah usposabljali prvi slovenski vojaki, domačini iz Radvanja, Peker in Limbuša pa so jih branili pred jugoslovansko vojsko. »Sploh me je presenetilo, da ga vabi veteranska organizacija. Mislim, da marsikateri veteran temu nasprotuje,« je dodala. Podobno kritičen je tudi 82-letni Roman Motaln iz Limbuša, ki se dogodkov iz leta 1991 še danes zelo dobro spominja.

Gre za človeka, ki je sam izjavil, da samostojna Slovenija zanj »ni bila intimna opcija«.

»On absolutno ni primeren za govornika ali gosta v takšnem obeležju,« je dejal. Po njegovih besedah je bil Kučan »absolutno proti slovenski osamosvojitvi,« ob tem pa dodal, da je bil »s srcem v Beogradu« in da je tudi kasneje deloval kot podaljšana roka jugoslovanske politike v Sloveniji. Motaln se še danes spominja napetosti pred prihodom oklepnikov JLA v Pekre. »Bili smo tukaj gor, mladi rekruti so bili že na usposabljanju. Zelo napeto je bilo,« je povedal. Dodal je, da so domačini podpirali slovensko vojsko in se bali, kako se bo vse skupaj končalo. Prav zato ga danes žalosti, da bo v Pekrah nastopal človek, ki po njegovem mnenju osamosvojitve ni podpiral. Še ostrejši je bil mladi krajan Peker Izidor Jelenc, sicer tudi predsednik Slovenske Demokratske mladine v Mariboru, ki je dejal, da ga je novica »izjemno razžalostila«.

Mladi krajan Peker Izidor Jelenc, predsednik Slovenske Demokratske mladine v Mariboru. Vir: Valentina Podplatnik

»Pekre so simbol odpora proti JLA. Gostijo pa nekoga, ki tega ni podpiral in je želel ta razdor voditi še v senci in od zadaj,« je dejal. Po njegovem mnenju je prav osamosvojitev omogočila, da danes Slovenija obstaja kot samostojna država, saj, da so prebivalci Peker in okoliških krajev skupaj z osamosvojitelji pokazali pogum in pripravljenost braniti nastajajočo državo. »Pekrčani so takrat izkazali svojo voljo, mnogi pa so bili pripravljeni tvegati tudi lastna življenja,« je poudaril. Jelenc je ob tem opozoril tudi na pomen osamosvojitve za mlajše generacije. »Meni kot mlademu človeku ogromno pomeni, da živimo v samostojni in neodvisni državi. Če ne bi bilo osamosvojiteljev, bi danes verjetno govorili srbohrvaško,« je dejal in dodal, da je ponosen na svojo državo, ki da je čudovita v vseh pogledih. 

Pekre so simbol odpora proti JLA.

Veterani: Kučan ni slavnostni govorec!

Na drugi strani pa v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Maribor očitke zavračajo. Predsednik združenja Miran Fišer poudarja, da Milan Kučan ne prihaja kot slavnostni govorec osrednje proslave, temveč kot gost tematskega pogovora z naslovom »Pekre simbol uporništva«.

Miran Fišer. Vir: Valentina Podplatnik
Predsednik združenja Miran Fišer poudarja, da Milan Kučan ne prihaja kot slavnostni govorec osrednje proslave, temveč kot gost tematskega pogovora z naslovom »Pekre simbol uporništva«.

Po njegovih besedah želijo z dogodki ob 35-letnici prikazati širši zgodovinski lok nastajanja slovenske vojske – od začetkov usposabljanja Teritorialne obrambe do oblikovanja Slovenske vojske. Fišer poudarja, da je bil Kučan pred 35 leti v Pekrah že prisoten in je sodeloval tudi na takratni prisegi slovenskih nabornikov. Veteranska organizacija po njegovih besedah ne želi političnih sporov, temveč »prenesti duh tistega časa v današnji čas«. Dodal je tudi, da želijo obiskovalcem omogočiti, da sami postavljajo vprašanja in slišijo različne poglede na dogodke iz leta 1991. Fišer je ob tem poudaril še, da so bili pripadniki Teritorialne obrambe in takratne milice leta 1991 predvsem osredotočeni na to, »da ne izpustimo iz rok priložnosti, da obranimo slovensko samostojnost«, današnje politične interpretacije tistega časa pa so po njegovem mnenju posledica drugačnih družbenih razmer in pogledov. 

A prav ta del številnih kritikov ne prepriča, zato se danes sprašujejo: ali lahko človek, ki je nekoč dvomil o samostojni Sloveniji, danes nastopa na dogodku, ki velja za simbol začetka Slovenske vojske in enega prvih uporov proti Jugoslovanski ljudski armadi?

A prav ta del številnih kritikov ne prepriča, zato se danes sprašujejo: ali lahko človek, ki je nekoč dvomil o samostojni Sloveniji, danes nastopa na dogodku, ki velja za simbol začetka Slovenske vojske in enega prvih uporov proti Jugoslovanski ljudski armadi?
Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Histerija
15. 5. 2026 ob 6:00