Slovenija povečala vračanje nezakonitih migrantov na Hrvaško

Slovenija je v prvih devetih mesecih letos hrvaškim varnostnim organom predala 218 tujcev. V enakem obdobju lani jih je bilo 40. Občutno se je povečalo tudi število nedovoljenih vstopov. Policija jih je do konca septembra evidentirala 23.237, skoraj petino več kot leto prej. Večino, 21.080, so zabeležili na meji s Hrvaško.

Največji porast predaj v poletnih mesecih

Do konca maja je slovenska policija Hrvaški predala 19 oseb, mesec pozneje 33. Konec avgusta jih je bilo 123. Septembrsko poročilo je skupno število povečalo na 218, kar pomeni 95 dodatno evidentiranih predaj. Od januarja do maja je policija evidentirala 12.089 nedovoljenih vstopov, v naslednjih štirih mesecih pa še 11.148. Kljub nekoliko manjšemu številu vstopov se je število predaj povečalo. Razlika med majskim in septembrskim poročilom znaša 199 dodatnih predaj Hrvaški.

Od januarja do maja je policija evidentirala 12.089 nedovoljenih vstopov, v naslednjih štirih mesecih pa še 11.148.

Avgusta se je državni sekretar Franc Kangler udeležil kriznega sestanka o migracijskih postopkih in nastanitvenih zmogljivostih azilnih domov. Predstavniki policije so takrat poročali o 94 migrantih, vrnjenih Hrvaški. Kangler se je zavzel za hitrejše zaključevanje postopkov ob spoštovanju veljavne zakonodaje. Slovenija je v prvih devetih mesecih varnostnim organom vseh tujih držav skupaj predala 283 oseb. Hrvaška je z 218 predajami predstavljala približno 77 odstotkov vseh.

Nekateri tujci zaprosijo za mednarodno zaščito, drugi nadaljujejo pot, posamezni primeri pa zahtevajo drugačno pravno obravnavo.

Predaj je precej manj kot evidentiranih nedovoljenih vstopov, vendar podatkov ni mogoče neposredno primerjati. Nekateri tujci zaprosijo za mednarodno zaščito, drugi nadaljujejo pot, posamezni primeri pa zahtevajo drugačno pravno obravnavo.

Vračanje ureja dvostranski sporazum

Slovenija in Hrvaška sta sporazum o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, podpisali 10. junija 2005 na Brionih. Slovenija ga je ratificirala leto pozneje. Dokument ureja sodelovanje pristojnih organov in omogoča ponovni sprejem oseb, ki izpolnjujejo določene pogoje.

Sporazum se ne nanaša samo na hrvaške državljane. Pod določenimi pogoji omogoča tudi sprejem državljanov tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli prek Hrvaške. Policisti morajo preveriti okoliščine prihoda in ustrezna dokazila. Način sodelovanja, potrebno dokumentacijo in potek predaj določa izvedbeni protokol. Sporazum omogoča tudi skrajšani postopek, če slovenski organi zanj zaprosijo najpozneje v 72 urah po nedovoljenem prestopu državne meje in predložijo potrebne podatke. Hrvaški organi lahko sprejem posamezne osebe odklonijo, kar mora biti ustrezno dokumentirano.

Na število uspešno opravljenih predaj lahko vplivata hitrost odgovarjanja na zahteve in organizacija sodelovanja policijskih organov obeh držav.

Posebno obravnavo zahtevajo osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Pristojni organi morajo spoštovati tudi prepoved vračanja na območja, kjer bi posamezniku grozilo preganjanje ali resna škoda.

Predaja tujca na podlagi dvostranskega sporazuma se pravno razlikuje od predaje prosilca za azil po evropskih pravilih.

Od 12. junija 2026 se uporablja novi migracijski in azilni pakt Evropske unije, ki med drugim spreminja postopke registracije, preverjanja identitete ter določanja države, odgovorne za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. Nova uredba o upravljanju azila in migracij je nadomestila dosedanjo dublinsko uredbo, pri čemer za nekatere prej registrirane prošnje še veljajo prehodna pravila.

Predaja tujca na podlagi dvostranskega sporazuma se pravno razlikuje od predaje prosilca za azil po evropskih pravilih. Iz skupnega števila predanih oseb ni razvidno, koliko predaj je bilo opravljenih na posamezni pravni podlagi.

Balkan ostaja osrednja migracijska pot

Skoraj 91 odstotkov vseh nedovoljenih vstopov, ki so jih slovenski policisti evidentirali med januarjem in septembrom, je bilo zabeleženih na meji s Hrvaško. Zahodno-balkaska pot tako ostaja pomembna za Slovenijo.

Med tujci, obravnavanimi na tej meji, je bilo največ državljanov Bangladeša, Afganistana in Egipta. Sledili so državljani Sudana in Pakistana. 

Največ državljanov Bangladeša, Afganistana in Egipta.

Na sekundarna migracijska gibanja je 8. oktobra opozoril minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. O tem se je pogovarjal z evropskim komisarjem Magnusom Brunnerjem. Gre za gibanje ljudi, ki po prihodu v eno državo Evropske unije nadaljujejo pot v drugo. Ministrstvo je ob srečanju navedlo, da je slovenska policija od začetka uporabe novega migracijskega pakta do 16. septembra obravnavala več kot 8.600 nedovoljenih prehodov meje. Več kot 90 odstotkov obravnavanih oseb je po navedbah ministrstva prišlo iz Hrvaške.

Po navedbah ministrstva je bilo 34 odstotkov oseb, obravnavanih v tem obdobju, prvič evidentiranih v evropskem informacijskem sistemu Eurodac prav v Sloveniji.

Slovenija nima zunanje kopenske meje Evropske unije, vendar del začetnega evidentiranja migrantov kljub temu opravijo njeni organi. Matoz je zato poudaril, da bi morala evropska pravila pri razdelitvi odgovornosti med državami članicami bolj upoštevati dejanske migracijske pritiske in sekundarna gibanja. Izpostavil je tudi skupno odgovornost držav članic, varovanje zunanjih meja Evropske unije ter večjo prisotnost Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na zahodnem Balkanu, predvsem v Bosni in Hercegovini.

Česa podatki še ne razkrivajo

Policijska poročila potrjujejo povečanje števila predaj Hrvaški, vendar ne pojasnjujejo vzrokov. Manjkajo podatki o številu vloženih, sprejetih in zavrnjenih zahtev za ponovni sprejem, trajanju postopkov ter uporabljenih pravnih podlagah.

Prav tako še ni uradno potrjeno, kdaj je bila opravljena predaja 34 migrantov. Dokler ni jasno, ali je vključena v objavljeno statistiko, teh oseb ni mogoče prišteti septembrskemu seštevku.