Testiranje poslancev na psihoaktivne snovi
Poslanska skupina Resni.ca je pred dnevi v DZ vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog uvaja sistem naključnega testiranja poslancev, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev (v nadaljevanju funkcionarjev) na prepovedane droge in tako pokriva pravno praznino na tem področju, ki obstaja že vrsto let.
Poslanci so se z novim zakonom lotili zakonske materije, ki se za druge zaposlene že nekaj časa rešuje s pomočjo zakona o varnosti in zdravju pri delu. Tam je določeno, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delodajalec mora po zakonu odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili tega zakona, torej pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Ta zakon se vsakodnevno že dolgo časa uporablja pri oceni delazmožnosti zaposlenih na različnih delovnih mestih, tako ob začetku dela kot pri izvajanju obdobnih pregledov v času dela na tem delovnem mestu.
Politični funkcionarji
Zakaj funkcionarji v državnem zboru ali na različnih drugih funkcijah ne morejo biti obravnavani po določilih tega zakona in morajo za to področje imeti svoj zakon, s čimer se v družbi deli ljudi na prvorazredne, za katere se zdaj sprejema poseben zakon, in na druge delavce, ki jih že dolgo obravnavajo po zakonu o varnosti in zdravju pri delu? Za opravljanje funkcije poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije po veljavni zakonodaji predhodni zdravstveni pregled medicine dela ni predpisan. Funkcijo zasedajo funkcionarji brez predhodnega zdravstvenega pregleda.
Medtem pa mora, nasprotno od funkcionarjev, vsak zaposleni pred zaposlitvijo opraviti predhoden pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, ki poda mnenje, ali je delavec sposoben za določeno delo. Funkcionarjem tega pregleda ni treba opraviti, funkcijo zasedejo brez predhodnega pregleda, čeprav bodo v naslednjih letih potem opravljali eno najbolj zahtevnih družbenih funkcij.
Naš interes mora biti pri poslancu, da ni pod vplivom psihoaktivnih snovi, ko odloča o pomembnih stvareh, še toliko večji kot pri komunalnem delavcu, ki bo morda pustil na cesti kakšno smet več, če bo pod vplivom THC.
V sklopu predhodnega pregleda zaposlenega običajno pregledajo tudi na prisotnost drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Tako je običajno že velik problem pri zaposlitvi komunalnega delavca, ki pobira smeti, če je na primer pozitiven na metabolite THC. Medtem ko poslanci, ki odločajo o bistveno bolj pomembnih stvareh, ne opravijo predhodnega zdravniškega pregleda.
Poleg tega, da psihoaktivne snovi – če jih poslanec uživa – neposredno vplivajo na poslanca, posledično vplivajo tudi na njegovo sprejemanje pomembnih zakonskih predpisov in drugih odločitev, zato pri tem ne bi smel biti pod vplivom psihoaktivnih snovi. Zato mora biti naš interes pri poslancu, da ni pod vplivom psihoaktivnih snovi, ko odloča o pomembnih stvareh, še toliko večji kot pri komunalnem delavcu, ki bo morda pustil na cesti kakšno smet več, če bo pod vplivom THC.
Podjetja imajo postopke ocenjevanja vpliva psihoaktivnih snovi na zaposlene urejene v notranjih aktih. Državni zbor ali druge organizacijske oblike na vladi ali občinskem upravljanju, kjer delujejo funkcionarji, teh aktov nimajo, zato so zaposleni na teh delovnih mestih v tem trenutku v veliko boljšem položaju kot komunalni delavec. S tem se ustvarja neupravičena razlika med funkcionarji in zaposlenimi ljudmi na drugih delovnih mestih, ki praviloma ne morejo dobiti zaposlitve, če jim najdejo v urinu metabolite psihoaktivnih snovi.
Zato seveda podpiram reševanje tega problema, toda pri tem moramo paziti na spoznanja strok in na pravičnost med državljani.
Vprašanje konoplje
Predlog zakona predlaga, da funkcionarjev ne bi testirali na metabolite konoplje, kar seveda ni prav, saj poslanci na ta način s predlaganim osnutkom zakona sami sebi zagotovijo boniteto, ki je drugi zaposleni po obstoječi zakonodaji nimamo.
Še bolj nemogoč pa je izgovor, zakaj to dovoljujejo: namreč zato, ker so v stranki, ki vlaga zakon v parlamentarno proceduro, za legalizacijo konoplje. To pa, mimogrede, s sposobnostjo za opravljanje dela po kajenju konoplje nima nobene zveze. Po kajenju konoplje je človek pod vplivom THC. Delavec ali zaposleni v javni upravi ne smeta uporabljati konoplje zaradi njenih psihoaktivnih učinkov in ne zato, ker je legalna ali nelegalna.
Delavec ali zaposleni v javni upravi ne smeta uporabljati konoplje zaradi njenih psihoaktivnih učinkov in ne zato, ker je legalna ali nelegalna.
Tu si (vsaj tako je mogoče razumeti iz njegovega odgovora na vprašanje novinarja) napačno razlaga to področje tudi kandidat za bodočega ministra za zdravje, češ da je mogoče in celo smiselno, da je testiranje na konopljo izvzeto iz te zakonske ureditve. S tem bodoči minister za zdravje naredi veliko neupravičeno razliko med delavci, ki ne smejo biti pozitivni na THC, in prvorazredniki, med katere kot poslanec ali bodoči minister sodi tudi sam, ki bodo lahko pozitivni na THC, saj jim po predlaganem osnutku zakona nihče ne bo kontroliral urina na metabolite THC.
Tu postavljam bodočemu ministru za zdravje vprašanje, ali bi letel z letalom v Bruselj, ki bi ga pilotirala pilota, ki sta pred letom pokadila joint in bila v času poleta pod vplivom psihoaktivne snovi THC, in ali bi se dal operirati timu, ki je predhodno kadil konopljo. Seveda so tudi odločitve funkcionarjev tako pomembne, da jih morajo sprejemati v treznem stanju, brez dodatnih vplivov psihoaktivnih snovi iz konoplje.
V Sloveniji lahko posamezniki protizakonito pridelajo lastno konopljo ali jo kupijo za lastno uporabo le na črnem trgu. Črni trg lahko tako manipulira s funkcionarjem, ki mu na črno prodaja konopljo. Še posebno so za to občutljivi poslanci, ki ne morejo več brez vsakodnevne uporabe konoplje, poslanci, ki so postali odvisni od nje.
Upam, da se vsi, ki berete tole, zavedate, kaj pomeni kupovanje, če poslanci ali funkcionarji kupujejo konopljo na črnem trgu. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tudi prvorazredne testira na prisotnost metabolitov THC v urinu, ukrepa v zvezi s tem in posledično preprečuje korupcijo, ki se lahko dodatno razvije na tem področju.
V Sloveniji lahko posamezniki protizakonito pridelajo lastno konopljo ali jo kupijo za lastno uporabo le na črnem trgu.
Odnos do alkohola
Poleg odnosa bodočega ministra za zdravje do konoplje me kot specialista javnega zdravja skrbi tudi njegov odnos do pitja alkohola, saj se je v intervjuju izrazil takole: »Glede na to, da je (alkohol) del družbene kulture in da je to za Slovence neke vrste hrana, verjamem v osebno odgovornost vsakega poslanca, da ve, kdaj je tista meja, in se ustavi takrat, ko je dovolj.«
Odvisnost od alkohola je huda bolezen, za katero je značilno, da se človek ne zna in ne more ustaviti tedaj, ko je dovolj alkohola, ampak s svojim početjem, ki pomembno vpliva na njegovo razmišljanje in odločitve, nadaljuje. Torej lahko zaman pričakujemo od tovrstnih pivcev alkohola, da bi se samoomejili pri pitju alkohola, ko postanejo funkcionarji.
Seveda je razumljivo in opravičljivo, da se lahko o drogah moti tudi bodoči minister, saj ne deluje na tem področju, a to samo po sebi poudari dejstvo, kako pomembno je, da se pred izjavami za javnost posvetuje z ljudmi, ki obvladajo to področje, in zagovarja strokovna stališča slovenske stroke.
Po oceni strokovnjakov nam letno v Sloveniji umre več kot 800 oseb zaradi posledic pitja alkohola, da ne omenjam velikih stroškov za zdravljenje posledic uporabe alkohola (npr. ciroza jeter, rakava obolenja ...), kar bi moralo politika, ki razmišlja, da bi postal minister za zdravje, zelo skrbeti.
(Ne)namenske napake
Testiranje funkcionarjev na psihoaktivne snovi je v interesu javnega zdravja in v javnem interesu ter ga podpiram. Ne sme pa to testiranje deliti ljudi na privilegirane in neprivilegirane, saj slednji posledice testiranj veliko bolj negativno občutijo na svoji koži. Ob tem je treba zakonodajo ustrezno uskladiti, tako da ne bo delala krivic posameznikom in dajala privilegijev drugim. Dokler je konoplja prepovedana droga in ima posledice za človeka, jo je treba spremljati tudi med funkcionarji, še posebej zato, ker dokler je ne bo mogoče kupiti legalno v trgovini, povezuje uporabnike konoplje z organiziranim kriminalom.
Dokler je konoplja prepovedana droga in ima posledice za človeka, jo je treba spremljati tudi med funkcionarji.
Alkohol, ki ima za prebivalce hude zdravstvene, socialne in druge posledice, pa mora med politiki postati resna tema in njihova odgovornost je, da odnos do alkohola spremenijo v samih vrhovih političnega življenja v Sloveniji. Samo na ta način bodo tudi drugi razumeli, da alkohol ne sodi v zdrav način življenja. Riba smrdi pri glavi, pravi znan slovenski pregovor. In prvi med politiki, ki mora zagovarjati ustrezno alkoholno politiko, mora biti ravno minister za zdravje.
Prosim vas, poslanci in poslanke, da tokrat hitite počasi. Napake, ki bi se lahko namenoma in nenamenoma prikradle v zakon, ki ga sicer podpiram, bi lahko imele tudi hude posledice. Morda pa bi le prej še dodatno zaprosili za nasvet strokovnjake, kar kakovosti zakona vsekakor ne bi škodilo, in opravili javno razpravo na to temo.
Riba smrdi pri glavi, pravi znan slovenski pregovor. In prvi med politiki, ki mora zagovarjati ustrezno alkoholno politiko, mora biti ravno minister za zdravje.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.