Čas je za izvedbo ukrepov za razvoj Slovenije v dobrobit vseh

Po tem ko so sindikati sporočili, da so zbrali dovolj podpisov za zahtevo za referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), gospodarstveniki napovedujejo prepričevanje volivcev o koristih zakona. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je opozoril na posledice njegove morebitne zavrnitve, državni sekretar Leon Korošec pa pravi, da ima ministrstvo za tak primer pripravljen alternativni pristop: sprejemanje ukrepov po korakih. Upravni odbor GZS poudarja: Čas je za izvedbo ukrepov za razvoj Slovenije v dobrobit vseh.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je po četrtkovi seji upravnega odbora zbornice poudaril, da interventni zakon pomeni korak v pravo smer in da morajo njegove rešitve čim prej zaživeti. »To, kar je dobro za gospodarstvo, je dobro za ljudi,« je dejal. Težko si predstavlja, da bi referendumska zahteva preprečila ukrepe, ki jih ocenjuje kot pozitivne za razvoj podjetij in blaginjo državljanov. Odziv prihaja po novici, da so sindikalne centrale presegle prag 40.000 podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma. Do srede do 17. ure so jih po lastnih navedbah zbrale 40.960, zbiranje pa nadaljujejo do 5. oktobra. Sindikati zakonu očitajo posege v financiranje socialne države, zdravstva, pokojnin in drugih javnih storitev. Ob tem zavračajo očitek, da z nasprotovanjem zakonu nasprotujejo gospodarskemu razvoju.

Gospodarstvo bo prepričevalo volivce

Šimonka je ocenil, da med delodajalskimi organizacijami obstaja precejšnje soglasje o potrebi po dejavnem vključevanju v razpravo. Z argumenti želijo volivce prepričati, da Slovenija potrebuje spremembe poslovnega okolja, s katerimi bi podjetja lažje napredovala, povečevala produktivnost in dodano vrednost ter s tem prispevala k večji blaginji. Ob tem upa, da bo pred referendumom dovolj časa za prepričevanje »nejevernikov, ki ne verjamejo ali pa ta trenutek zavajajo z nekaterimi podatki in analizami«. Morebitno zavrnitev zakona je povezal z vsaj enoletno blokado rešitev na področjih davkov, zdravstva in upokojevanja. Opomnil je, da bomo na referendumu bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje vseh. »Vsi se moramo zavedati: če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni,« je dejal. Obenem je poudaril, da bi bilo mogoče ob uveljavitvi zakona posamezne rešitve pozneje še izboljševati.

Korošec: Če zakon pade, bomo šli korak za korakom

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Leon Korošec je zbiranje referendumskih podpisov označil za legitimno pravico sindikatov. Na ministrstvu kljub temu verjamejo, da zakon prinaša začetne razbremenitve, potrebne za spodbujanje gospodarstva in razvoja, zato pričakujejo, da bo na referendumu prevladal »gospodarski razum«. Na vprašanje, ali imajo pripravljen načrt za primer zavrnitve zakona, je pritrdil, da obstaja scenarij B. »To pomeni korak za korakom. A s tem bo Slovenija izgubljala razvojne priložnosti, ki bi lahko prišle takoj, če bi bil interventni zakon uveljavljen,« je pojasnil. Iz njegove izjave izhaja, da bi ob neuspehu celotnega paketa poskušali ukrepe uveljavljati postopoma. 

Kaj bi dejansko pomenila enoletna omejitev?

Ob Šimonkovem opozorilu na enoletno blokado je treba ločiti njegovo oceno posledic od zakonske omejitve. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 25. členu določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi referendumske odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi ji vsebinsko nasprotoval. Določba torej ne pomeni splošne prepovedi sprejemanja kakršnihkoli sprememb na vseh področjih, ki jih zajema zavrnjeni zakon. Pri interventnem zakonu se odpira še dodatno vprašanje, ker združuje različne vsebine, med njimi takšne, o katerih referendum po ustavi ni dopusten. Kot smo na Domovini poročali že avgusta, je ustavni sodnik Rok Svetlič v pritrdilnem ločenem mnenju opozoril, da morebitna zavrnitev zakona ne bi smela preprečiti ponovnega sprejetja teh določb. Po njegovi razlagi bi enoletna omejitev veljala le za vsebine, o katerih je referendumsko odločanje dopustno. Svetlič je večini ustavnega sodišča očital, da tega vprašanja ni razjasnila. Gre za njegovo stališče iz ločenega mnenja, ne za izrecno odločitev večine sodišča o obsegu enoletne omejitve. Zato Šimonkove trditve o blokadi vseh pomembnih sprememb na naštetih področjih ni mogoče enačiti z besedilom zakonske prepovedi.

GZS od vlade pričakuje izvedbeni načrt

Na četrtkovi seji upravnega odbora GZS razprava ni bila omejena na referendum. Člani so z državnima sekretarjema Leonom Korošcem in Štefanom Kušarjem govorili o konkurenčnosti gospodarstva in ukrepih, ki jih vlada načrtuje v tem in prihodnjem letu. Šimonka je pozdravil tesnejši dialog vlade z gospodarstvom in prve razvojne ukrepe, vendar poudaril, da morajo obljubam slediti konkretni koraki. Od vlade pričakuje izvedbeni načrt po ministrstvih, ki bo zaveze iz koalicijske pogodbe prevedel v razbremenitev dela, manj administrativnih ovir, hitrejše izdajanje dovoljenj, zaposlovanje tujcev in umeščanje projektov v prostor. Med prednostnimi nalogami je navedel vlaganja v nove tehnologije, raziskave in razvoj ter znižanje stroškov energije. Zavzel se je za nacionalni načrt razvoja gospodarstva, ki bi opredelil ključne panoge in potrebne spremembe poslovnega okolja. Kot podlago je ponudil program Made in Slovenia 2035, ki ga je gospodarstvo pripravilo skupaj s stroko.

Med najbolj nujnimi zahtevami GZS je sprememba zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katero bi odpravili določbo, ki po oceni zbornice delodajalce dvojno sankcionira. Pri napotenih delavcih predlagajo povečanje deleža dohodka, ki se pri čezmejni napotitvi ne všteva v davčno osnovo, z 20 na 60 odstotkov, odpravo omejitve tisoč evrov mesečne davčne ugodnosti in nekaterih pogojev za njeno uveljavljanje. Opozorili so na zaplete pri izdajanju potrdil A1 za državljane tretjih držav. Po Šimonkovih besedah lahko dolgotrajno podaljševanje dovoljenj podjetjem prepreči že načrtovano izvajanje storitev v tujini, zato pričakujejo hitrejšo obravnavo vlog ali ustrezno prehodno rešitev.

Napovedujejo spremembe pri zaposlovanju tujcev

Korošec je na seji kot osrednji cilj gospodarske politike izpostavil višjo produktivnost, ki jo povezuje z večjo dodano vrednostjo, boljšimi delovnimi mesti in večjo blaginjo. Konkurenčnost bi morala Slovenija po njegovem graditi na znanju, inovacijah, lastnih izdelkih in blagovnih znamkah. Med razvojnimi usmeritvami je navedel digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco in več vlaganj v raziskave in razvoj. Poudaril je potrebo po stabilnem poslovnem okolju, manj administrativnih in finančnih bremenih ter podpori zagonskim podjetjem pri dostopu do kapitala in mednarodnih trgov. Priložnosti vidi v obrambnih tehnologijah in tehnologijah z dvojno rabo, razvojna in evropska sredstva pa bi morala biti bolj usmerjena v projekte z dolgoročnimi učinki.

Kušar je predstavil pripravo novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, katere glavni namen je prenos prenovljene evropske direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo. Po njegovih besedah predlog prinaša lažje postopke pri menjavi delodajalca oziroma delovnega mesta, prenos odločanja o soglasjih na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, več prožnosti pri sezonskem delu in učinkovitejše varstvo pravic delavcev iz tretjih držav. Predlog gre po njegovih navedbah v smeri popolne sprostitve agencijskega zaposlovanja tujcev, pri čemer bi morali delodajalci še naprej izpolnjevati splošne pogoje za zakonito zaposlovanje tujcev in opravljanje dejavnosti. Socialni partnerji so za obravnavo novele ustanovili strokovni odbor, katerega prva seja je predvidena konec septembra. Na ministrstvu z gospodarstvom obravnavajo še izboljšave sistema čezmejnega izvajanja storitev in izdaje potrdil A1. Kušar je poudaril, da iščejo ravnovesje med konkurenčnostjo podjetij, učinkovitim nadzorom in spoštovanjem pravic delavcev, da bi bil sistem napotovanja pregleden in predvidljiv ter bi preprečeval zlorabe.