Načrtovani teroristični napad v Moskvi: So ZDA Putinu prekrižale načrte za mobilizacijo?

Slovenija je dolgo veljala za eno najvarnejših držav na svetu. Članstvo v Evropski uniji in Natu nam daje pomembna varnostna jamstva, vendar smo desetletja po koncu hladne vojne tudi sami premalo vlagali v obrambo. Globalni indeks miru za leto 2026 Slovenijo sicer uvršča na zavidljivo četrto mesto najvarnejših držav, a razmere v Evropi kažejo, da varnost ni samoumevna.

Varnost ni več samoumevna

Ruska vojna proti Ukrajini in vse pogostejše hibridne dejavnosti so evropske države znova postavile pred vprašanje lastne varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je razpad Sovjetske zveze leta 2005 označil za »največjo geopolitično katastrofo stoletja«. Njegova politika je v naslednjih letih in desetletjih pokazala, da Rusija še vedno želi ohraniti odločilen vpliv na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Nato ima v primerjavi z Rusijo bistveno večje skupne vojaške zmogljivosti, vendar so številne članice desetletja zanemarjale obrambne izdatke. Vojna v Ukrajini je razkrila posledice takšne politike in pospešila ponovno oboroževanje zavezništva.

Strah krepi obrambo vzhodnega krila Nata

Nato je leta 2014 ocenil, da je Slovenija za obrambo namenila 0,98 odstotka BDP, za leto 2025 pa je ocenil 2,02 odstotka. Poljska je v istem obdobju povečala izdatke z 1,86 na 4,48 odstotka BDP, Litva pa z 0,88 na štiri odstotke.

Prelomnico je pomenila ruska priključitev Krima leta 2014 in začetek vojne v Donbasu. Države vzhodnega krila Nata so rusko politiko začele vse bolj dojemati kot neposredno varnostno grožnjo. Nezaupanje do Moskve je med njimi globoko zakoreninjeno in izhaja tudi iz številnih zgodovinskih spopadov.

Moskva: teroristična grožnja in nova mobilizacija

Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je nazadnje opozorilo na grožnjo množičnega napada na območju zgodovinskega parka Caricino. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) pa je pozneje sporočila, da je pridržala mladoletnega ruskega državljana.

Dogodek odpira tudi širše vprašanje: bi lahko ruske oblasti morebiten uspešen teroristični napad izkoristile za zaostritev propagande in novo mobilizacijo? Bi lahko krivdo naprtile ukrajinskim službam? Za takšen načrt ni neposrednih dokazov, vendar razmere v Rusiji kažejo, da vprašanje ni povsem brez političnega konteksta.

Po podatkih, ki jih je 27. avgusta objavila spletna stran ukrajinskega predsednika, naj bi ruske sile med januarjem in julijem utrpele približno 240.000 žrtev, od tega najmanj 140.000 nepopravljivih.

Rusija naj bi v tem času pridobila 232.000 pogodbenih vojakov. Ukrajinska obrambna in zunanja obveščevalna služba ocenjujeta, da ruski generalštab pripravlja scenarij za dodatno mobilizacijo 600.000 ljudi v letih 2026 in 2027, po 300.000 na leto.

Občutek oblegane trdnjave

Ruska oblast že dolgo gradi podobo države, ki jo ogrožajo zunanji sovražniki. Pomemben del te pripovedi so tudi dogodki iz leta 1999, ko so bombni napadi na stanovanjske bloke, med drugim v Moskvi, zahtevali več kot 300 življenj.

Ruske oblasti so za napade obtožile čečenske teroriste. Takratni premier Vladimir Putin je obljubil odločen odgovor, sledila pa je obsežna vojaška operacija v Čečeniji.

Napadi so močno vplivali na rusko javnost in prispevali k porastu Putinove priljubljenosti. Pozneje so se pojavile tudi obtožbe o morebitni vpletenosti FSB, vendar te niso bile dokazane.

Je ameriško opozorilo preprečilo politično zlorabo napada?

Ameriško posredovanje informacij je morda pomagalo preprečiti napad in s tem tudi možnost, da bi ga Kremelj uporabil za krepitev propagande ali opravičevanje nove mobilizacije. Toda povezava med opozorilom in morebitnimi ruskimi političnimi načrti ostaja nepojasnjena. Ni dokazov, da bi ruske oblasti napad načrtovale ali da bi ga nameravale izkoristiti.

Vsekakor pa primer kaže, kako lahko varnostna grožnja v avtoritarnem političnem sistemu hitro postane tudi orodje notranje politike. Če bi do napada prišlo, bi imel Kremelj priložnost, da strah javnosti poveže z zunanjim sovražnikom in ga uporabi za upravičevanje nadaljnje militarizacije.

Za komentar o ruskih varnostnih in političnih razmerah smo vprašanja poslali nekdanjemu direktorju organizacije Sova Andreju Rupniku. Njegove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.