Vlada potrdila predlog prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih

Vlada želi na javnih krajih prepovedati zakrivanje obraza, ki onemogoča prepoznavanje posameznika. Za kršitve predvideva globe od 200 do 600 evrov, ob nasilnih ravnanjih pa bi kazni lahko dosegle 5.000 evrov.

Naglavna ruta, ki pokriva samo lase, po novem predlogu ne bi bila prepovedana. Drugače bi bilo pri pokrivalih, ki zakrivajo večji del obraza. Vlada je 5. novembra potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru ter ga predložila državnemu zboru po skrajšanem postopku. Ukrep utemeljuje z javno varnostjo in lažjim ugotavljanjem identitete. Predlagana ureditev odpira tudi vprašanja o verski svobodi in mejah policijskega odločanja. Kljub predvidenim izjemam ostaja nejasno, kako bi pristojni organi presojali nekatere vsakdanje primere zakrivanja obraza.

Ruta čez lase ni isto kot zakrit obraz

Pozimi si marsikdo potegne šal čez nos in usta. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je za 24ur pojasnil, da takšnih ljudi ne nameravajo kaznovati. Enako je zagotovil za motoriste s čeladami. Zaščita pred mrazom pa med izrecno navedenimi zakonskimi izjemami ni zapisana.

Po razlagi ministrstva predlog ne prepoveduje posameznih oblačil, temveč zakrivanje obraza, ki preprečuje prepoznavanje obraznih potez. Običajna naglavna ruta ali hidžab, ki pokrivata lase in vrat, zato praviloma ne bi bila sporna. Drugače je pri nikabu, ki običajno razkriva le oči, in burki, pri kateri je zakrit tudi predel oči.

Izjeme so predvidene zaradi zdravstvenih in poklicnih razlogov, športnih dejavnosti ter umetniških, kulturnih in tradicionalnih prireditev. Verski razlogi med njimi niso posebej navedeni.

Varnostni strokovnjak Mile Nunič je opozoril, da bi morala biti določba jasneje zapisana, saj policistom ne bi smela dopuščati arbitrarnega odločanja o tem, kdaj je posameznik storil prekršek. Omejitev bi veljala tudi v javno dostopnih prostorih v zasebni lasti, ne le na ulicah in trgih.

Za zakrit obraz do 600 evrov globe ob nasilju pa do 5.000 evrov

Policija lahko že zdaj od zakrite ali zamaskirane osebe zahteva, da razkrije obraz, kadar je to potrebno za nedvomno ugotovitev njene identitete. Takšno pooblastilo ji daje 41. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. Predlagana ureditev bi šla dlje. Prepoznavnost obraza na javnih krajih bi postala splošna obveznost, za njeno kršitev pa je predvidena globa od 200 do 600 evrov.

Precej strožje sankcije so namenjene zakritim osebam, udeleženim pri ravnanjih, s katerimi se z nasiljem nad ljudmi, napadi na premoženje ali drugimi nasilnimi dejanji ogroža javni red in mir. Globa bi v takšnih primerih znašala od 1.500 do 5.000 evrov.

Matoz je strožje kazni povezoval z nasilnimi izgredi in težavami pri prepoznavanju njihovih udeležencev. Jaša Jenull, eden vidnejših organizatorjev protestov, pa je v oddaji 24ur zvečer izrazil pomislek, da bi lahko takšna ureditev služila zastraševanju protestnikov. Minister je njegovo razlago zavrnil.

Vlada je podprla tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza. Referendum še ni razpisan, o dokončni vsebini zakona pa bodo odločali poslanci.

Ministrstvo je februarja zavrnilo podobno pobudo

Na portalu Predlagam vladi je bila novembra 2025 vložena državljanska pobuda za prepoved burk, nikabov in drugih pokrival, ki onemogočajo prepoznavanje osebe.

Ministrstvo za kulturo jo je 2. februarja ocenilo kot neutemeljeno. Pojasnilo je, da popolno zakrivanje obraza z verskimi pokrivali v slovenski javnosti ni splošen pojav, zato po njegovi presoji nujna družbena potreba po takšni prepovedi ni bila izkazana. Pobudo je obravnavalo še v času prejšnje vlade. Pri odgovoru se je sklicevalo na 41. člen ustave, ki zagotavlja svobodno izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju.

Pomisleke glede sedanjega predloga je izrazila tudi Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. Po poročanju 24ur je opozorila, da se glede na dosedanjo politično razpravo težko izogne vtisu, da je namen pobude tudi omejevanje vidne prisotnosti islama in muslimank v javnem prostoru. Matoz je takšno razlago zavrnil.

Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2014 v zadevi S. A. S. proti Franciji dopustilo francosko prepoved zakrivanja obraza. Pri tem je upoštevalo utemeljitev varovanja pogojev družbenega sobivanja.

Drugače je presodilo vprašanje javne varnosti. Sodišče je ugotovilo, da splošne prepovedi ni mogoče utemeljiti zgolj s potrebo po prepoznavanju posameznikov, če država ne izkaže splošne grožnje javni varnosti. Francija takšne grožnje ni dokazala. Sodišče je opozorilo tudi na možnost manj omejujočih ukrepov. Slovenski predlog se opira predvsem na javno varnost in lažje ugotavljanje identitete. Med parlamentarno obravnavo bo zato pomembna presoja, ali so razlogi za splošno omejitev dovolj izkazani in ali je poseg sorazmeren.

Do sprejetja in uveljavitve nove ureditve predlagane globe za zakrivanje obraza še ne veljajo.