Ruske podpore in zaščite se ne dobi kar tako – nenavadna slovenska izkušnja s spečimi agenti, predsednico in njeno prijateljico

Tomaž Klipšteter in Herwig G. Höller sta napisala članek, ki skupaj s svojimi avstrijskimi kolegi razgalja zgodovino skrivnostne ruske prijateljice predsednice republike Nataše Pirc Musar. V njem je več informacij, kjer nezanesljivost odgovorov predsednice in njene dolgoletne prijateljice Krivolutskaye še dodatno zapletejo njun odnos.

V zgodbi se pojavi tudi nekdanji pripadnik Varnostno obveščevalne službe Roman Jeglič, ki je bil odgovoren za odstop šefa VIS Mihe Brejca in vpleten v piramidno igro 'Catch The Cash', kjer so mnogi izgubili prihranke. Jeglič je pobegnil v Rusijo, izginil iz javnosti ter se čez leta pojavil na ruskem naslovu Krivolutskaye v Krasnojarsku, kar je nenavadno. Avtorji članka sicer poudarijo, da zaenkrat nimajo dokazov o vohunski dejavnosti Krivolutskaye ali Jegliča, vendar jim lahko pritrdimo, da so razkrili več zanimivih naključij, ki zaradi narave funkcije predsednice države zahtevajo več pojasnil. Več o tem v članku Domovine.

Ruska speča celica v Črnučah

Decembra 2022 so slovenske varnostne sile aretirale dva ruska speča agenta v Sloveniji. Pod imeni Maria Rosa Mayer Muños in Ludwig Gisch sta živela na videz mirno življenje v Črnučah, kjer nista bila znana po ničemer, razen običajnem družinskem življenju in domačem podjetju. Imela sta dva otroka, družino pa sta leta 2017 preselila iz Buenos Airesa v Ljubljano. Otroka sta obiskovala šole, starša vodila manjše podjetje za internetno prodajo in bila običajen par, ki hodi na dopust, na kavice, gleda šport in vozi otroke na plavanje.

Toda vse to je bila krinka, kajti šlo je za speča agenta ruske tuje obveščevalne službe (SVR), ki je specializirana za obveščevalne dejavnosti izven Ruske federacije. Gre sicer za bistveno manjšo agencijo od vojaške obveščevalne službe (GRU), vendar ima pooblastila za samostojne akcije in komunikacijo s tujimi agencijami, med drugim tudi za izmenjave agentov. Vsi zaposleni v SVR in GRU so državna skrivnost, vključno z informanti, kar pomeni, da je razgaljanje imen zaposlenih in sodelavcev obeh agencij enako državni izdaji.

Vsi zaposleni v SVR in GRU so državna skrivnost, vključno z informanti, kar pomeni, da je razgaljanje imen zaposlenih in sodelavcev obeh agencij enako državni izdaji.

Maria Rosa Mayer Muños in Ludwig Gisch

Muños in Gisch sta bila v resnici Anna Dultseva in Artem Dultsev, ki sta zgodaj v svoji karieri začela graditi lažno življenje. Anna je bila rojena v Gorkiju, kjer se je poročila z Artemom leta 2004. Artem je odšel v Argentino s ponarejenimi dokumenti, na katerih je pisalo, da je bil rojen v Namibji argentinski materi. Anna je odšla v Argentino z grškim rojstnim listom, kjer je bilo navedeno, da je bila mati Mehičanka. Leta 2014 sta pridobila argentinsko državljanstvo in dobila dva otroka, najprej hči Sophie in potem še sina Daniela, ki sta z rojstvom pridobila argentinsko državljanstvo.

Nekoliko nenavadno je bilo, da so rojstne dneve vedno praznovali sami, tudi otrok ni bilo nikoli na obisku, na njuni poroki v Buenos Airesu 14. septembra leta 2014 pa sta bili le dve priči iz Kolumbije, zelo verjetno dva druga speča agenta. Tokrat sta se poročila kot Maria in Ludwig.

Leta 2017 sta dobila navodilo, da se morata preseliti v Slovenijo – njuna vloga agentov se je aktivirala. Ana je naredila napako, ko je med izpolnjevanjem dokumentacije za argentinsko poroko navedla, da je mati avstrijska državljanka. V Argentini je zaprosila za spremembo in navedek, da je mati mehiška državljanka. Slovenski organi so med procesiranjem dokumentov ta nenavaden podatek sicer zaznali, vendar so se odločili, da ni potrebe za reakcijo.

Leta 2017 sta Ana in Artem dobila navodilo, da se morata preseliti v Slovenijo – njuna vloga agentov se je aktivirala. 

Življenje v Sloveniji

Oba agenta sta se udobno naselila v Črnučah, kjer sta poskrbela za čim manj stika z okolico. Formalno sta bila špansko govoreča Argentinca, vendar sta se bala, da bi ju morda njun še tako rahel naglas izdal. Ne pozabimo namreč, da sta slovenščina in ruščina slovanska jezika, kar pomeni, da je obstajala resna nevarnost, da bi ju lokalno prebivalstvo razkrilo. Argentinci z ruskim naglasom so namreč redkost.

Življenje je bilo običajno, starši iz Danielovega vrtca so potrdili, da je Maria (Anna) pomagala pri okraševanju za Božič, kjer se je celo pokazala na eni redkih fotografij. Družina se strogo ni fotografirala, zato tudi niso praznovali rojstnih dni ali drugih dogodkov, kjer bi lahko nič hudega sluteči gostje fotografirali s telefoni.

Ana je ustanovila podjetje Art Gallery 5'14, ki se je specializiralo v prodajo moderne umetnosti. Ludwig (Artem) je ustanovil IT podjetje na spletu za prodajo spletnih domen in storitev v oblaku.

Zelo sta pazila, da ne bi dobila kakšne kazni, četudi je šlo za napačno parkiranje. Obe njuni podjetji sta imeli skupaj manj kot 65.000 evrov letnih prihodkov, zato so se slovenski obveščevalci Sove spraševali, od kod jima denar za plačevanje ekskluzivne britanske šole. Poleg tega so začeli ponovno preučevati materin prepis državljanstva iz avstrijskega v mehiško. Vedno več neujemajočih podatkov je sprožilo skrivno preiskavo, ki je zahtevala sledenje, branje pošte in prisluškovalne metode. S pomočjo CIE in Interpola je Sova prišla do informacije, da gre za Anno in Artema Dultseva.

S pomočjo CIE in Interpola je Sova prišla do informacije, da gre za Anno in Artema Dultseva.

Aretacija

Oba Dultseva sta imela nalogo opazovati direktorja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki je takrat zagnala aktivnosti za opuščanje dobave ruskega plina. Z roko napisane informacije ruskim agentom so bile predane na obali, te so namreč skrili pod označene velike kamne. S tem so se izognili sledljivosti elektronskih komunikacij. Aretacija je bila izvedena izjemno profesionalno, znotraj Sove je namreč obstajal strah, da bi informacije o aretaciji prišle do proruskih elementov v Sloveniji. Omenjenih je namreč zelo veliko, prav tako ni nenavadno, da bi razni slovenski veljaki imeli stik z obveščevalci na ruski ambasadi v Ljubljani. Konec koncev jo redno obiskujejo tudi slovenski politiki.

Dultseva sta imela nalogo opazovati direktorja ACER, ki je takrat zagnala aktivnosti za opuščanje dobave ruskega plina.

5. decembra sta bila Dultseva filmsko aretirana, slovenski varnostni organi pa so poskrbeli, da otroka nista bila priča aretaciji. Med preiskavo je Sova našla veliko dokumentov, prenosne računalnike in USB ključke, ki so vsebovali pomembne informacije in vohunsko opremo. Putin je poslal general polkovnika Sergeja Besedo k takratnemu šefu Sove Jošku Kadivniku in zahteval vrnitev vohunov. Kasneje je predlagal izmenjavo vohunov, ker pa Slovenija ni imela svojih obveščevalcev v ruskih zaporih, je prišlo z mednarodnim sodelovanjem ameriških in evropskih obveščevalnih agencij do največje izmenjave vohunov po koncu hladne vojne.

Odhod Dultsevih v Rusijo

CIA in FSB sta se v Rijadu dogovorila za izmenjavo ameriških in nemških zapornikov, med drugim tudi dveh novinarjev, Rusija pa je dobila osem zapornikov, med drugim obveščevalce, tihotapca z orožjem in celo morilca, ki je ubijal Putinove sovražnike. Dultseva sta z otrokoma odletela v Rusijo skupaj z ostalimi, kjer so jih sprejeli kot narodne junake. Na letališču jih je pričakal sam Putin in ju za dobrodošlico objel.

Zdaj sta obsojena na življenje v Rusiji, verjetno pa je bila celotna izkušnja največji šok za otroka, ki sta ugotovila, da staršev nista poznala. Tega sta se dobro zavedala, saj sta v slovenskem zaporu prosila varnostne organe, da ju nazivajo z Mario in Ludwigom in ne z Ano in Artemom.

Their son (who only learnt he was Russian on the plane) is celebrating his ninth birthday so the reporter has brought some presents

"What’s Cheburashka in Spanish?" pic.twitter.com/33o9FlXZjF

— Francis Scarr (@francis_scarr) August 5, 2024

Oba otroka sta celo življenje živela v lažni zgodbi staršev, saj nista poznala Rusije niti nista znala besede ruskega jezika. Bila sta Argentinca in Evropejca, potem pa se je vse porušilo kot hiša iz kart. Ne bi bilo nenavadno, če bi otroka doživela posttravmatski sindrom in averzijo do novih 'ruskih' staršev, ki sta ju iztrgala iz življenja in postavila njuno preteklost na laž.

Speči agenti

Ruske vohunske agencije so mojstrice infiltracije, ki so metode spečih agentov dodelale že za časa hladne vojne. Agenti so pripravljeni biti desetletja v poročenem in seksualnem razmerju z drugim agentom, ki ga ne poznajo, ne ljubijo in morda celo prezirajo. Istočasno imajo otroke, ki so produkt vohunske krinke in ne ljubezni. Že tako brezizrazno čustven odnos zahteva za takšno nalogo človeka, ki ustreza profilu brez empatije, predvsem pa izurjenost. Ranjeni otroci takšnih družin so pač kolateralna škoda za domovino.

Ruske vohunske agencije so mojstrice infiltracije, ki so metode spečih agentov dodelale že za časa hladne vojne.

Iz knjig nekdanjih ruskih vohunov lahko razberemo, da jim je najtežje čakati na aktivacijo. Kot se izrazijo vojaki v vojni, ki pravijo, da je vojna 95% čakanja in 5% bojevanja, najtežje breme pa je čakanje. Čakalna doba lahko poteka celo desetletja, v tem času pa so speči agenti prisiljeni v lažno življenje. Ti so celo v zakonskem stanu z nekom, ki je delovni kolega oziroma kolegica. Zavedanje, da živiš lažno življenje, je težko samo po sebi, kaj šele, če gre za poroko, hlinjenje ljubezni in prijateljstva, če so vpleteni še otroci, pa se dnevno laganje pretvori v nalaganje bremena težkih čustev.

Kako je s predsednico in njeno rusko prijateljico

Ali gre še za eno spečo agentko, se bo ukvarjala Sova in drugi slovenski varnostni organi. Nenavadno je sicer, da je predsednica toliko časa skrivala identiteto poškodovanke v avtomobilu. Verjetno bi vzbudila manj pozornosti, če bi enostavno takoj priznala, da je bila ranjena sopotnica njena prijateljica. Tako pa je povzročila sume, ki so celo utemeljeni – zaradi ruskih metod delovanja in izkušnje s spečimi agenti – ne le na zahodu, ampak tudi v Sloveniji.

Katera slovenska podjetja pa sta zastopala Krivolucka in pobegli namestnik SOVE Jeglič v od Ljubljane 6500 km odaljenem Krasnojarsku! Nihče, niti sodišče ga ne doseže, a on mirno posluje s Slovenijo!?? Bojda z Gorenjem! To mi ne izgleda kot pobeg!!! Bolj umaknitev! pic.twitter.com/mHdMqIvpvZ

— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 18, 2026

Nekdanji agent VIS Roman Jeglič, ki je pobegnil v ruske stepe, verjetno ni dobil ruske podpore in zaščite kar tako, v zameno za nič. Človek zahodne obveščevalne službe, ki naj bi dolgoval milijone opeharjenim Slovencem v piramidni igri, poleg tega pa so ga iskala še slovenska sodišča, je idealen kandidat za sodelavca FSB, GRU, ali SVR. Ruske obveščevalne agencije so v preteklosti redko izpustile tako lepo priložnost za vdor v zahodne države.

Človek zahodne obveščevalne službe, ki naj bi dolgoval milijone opeharjenim Slovencem v piramidni igri, poleg tega pa so ga iskala še slovenska sodišča, je idealen kandidat za sodelavca FSB, GRU, ali SVR. 

Če odstranimo imena, dobimo zanimivo zgodbo. Bivši agent zahodne obveščevalne službe pobegne pred sodnimi organi v Rusijo. Stanuje na istem naslovu ruske prijateljice predsednice republike in je bil celo njen fant. Ta Rusinja na hitro dobi slovensko državljanstvo zaradi dosežkov v bowlingu. Predsednica obišče Rusijo večkrat, nazadnje pred izvolitvijo. Njena prijateljica je vedno ob njej, tudi med opravljanjem predsedniške funkcije. Predsednica ima dostop do zaupnih informacij, tudi vojaških, energetskih in obveščevalnih. Ali gre za naključja ali za kaj resnejšega, bi morali vedeti slovenski varnostni organi, ki bi sicer morali prijateljico temeljito varnostno preveriti pred dostopom do predsednice. Glede na pretekle izkušnje z ruskimi spečimi agenti je previdnost na mestu.