Primc: »Odiranje ljudi s parkirninami pred domovi je kriminal!«

Ljubljančani in dnevni obiskovalci prestolnice so vse bolj siti dolgoletne vladavine župana Zorana Jankovića. Na prihajajočih lokalnih volitvah dobiva močno konkurenco tudi na levici. Župan ima vse manj posluha za prebivalce, mesto pa se vztrajno draži. Še posebej zaskrbljujoče so parkirnine. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest v blokovskih naseljih, kjer je avtomobil za mnoge edino realno prevozno sredstvo, so bile uvedene plačljive nočne tarife in plačljivo parkiranje tudi ob nedeljah.

Čeprav župan pogosto poudarja delavske vrednote, postaja mesto za delavce cenovno vse manj dostopno in prijazno. To kaže tudi na vse večjo erozijo demokratičnega dialoga z meščani. Jankovićev protikandidat na prihajajočih volitvah Aleš Primc je prepričan, da je »odiranje ljudi s parkirninami pred domovi za polnjenje 500-milijonskega proračuna kriminal in ga bo takoj ukinil«. Ljubljanski promet bi sam uredil z mestnim metrojem.

Čeprav župan pogosto poudarja delavske vrednote, postaja mesto za delavce cenovno vse manj dostopno in prijazno.

Konkurenca na levici in oblastniška samopašnost

Vse več Ljubljančanov je sitih dvajsetletne vladavine Zorana Jankovića. Resna konkurenca prihaja tudi z leve: med drugim ga izzivata sokoordinator Levice Luka Mesec in nekdanji premier Anton Rop, pa tudi Pirati (Jasmin Feratović). Aleš Primc ni več osamljen med najglasnejšimi županovimi nasprotniki in kritiki. Zdi se, da je oblast Jankoviću stopila v glavo, da ga pred samovoljnim uresničevanjem načrtov nič več ne zadržuje in da so ljudje vse bolj tretjerazredna tema.

Vse manj posluha za 'delavski razred'

Mesto postaja vse manj prijetno za bivanje in vse bolj draga luksuzna destinacija. Ali, kot bi rekel del volilnega telesa, povezan z nekdanjim skvotom Rog – dogaja se gentrifikacija. Za skromni 'delavski razred', o katerem tako rad besediči vsakokrat ob 1. maju na Rožniku, ima župan vse manj posluha. Demokracija postaja luksuzna dobrina, do katere ima povprečni meščan vse manj dostopa. Tipičen primer je ravnanje okoli gradnje kanala C0 in nizkoten / nasilen odnos do lastnikov parcel na trasi kanala.

Parkiranje kot najbolj očiten primer

Eklatanten primer takšne brezbrižnosti je vse dražje in vse manj dostopno parkiranje. Ljubljana je bila za prebivalce v tem oziru zares dostopna v 90. letih, ko smo na parkirišču Tivolija mirno pustili družinskega wartburga in se med drevoredi odpravili do igral in do Čolnarne. Prestolnica se spreminja v metropolo z vse višjimi življenjskimi stroški – predvsem po zaslugi dolgoletnega županovanja Jankovića.

Župan se brani, da so višje parkirnine način, kako zmanjšati število avtomobilov. A marsikdo je osebno vozilo primoran uporabljati zaradi službenih in drugih obveznosti. Ali trenutna ureditev mestnega prometa res zadostuje vsem potrebam ali pa je v ozadju kaj drugega? O tem smo povprašali tudi Jankovićevega protikandidata na prihajajočih lokalnih volitvah, predsednika stranke Glas za otroke in družine Aleša Primca. Njegov odgovor objavljamo na koncu prispevka.

Referendum, ki ni uspel, a je pustil pečat

Julija 2026 so Ljubljančani na referendumu o parkirnem odloku, ki bi v soseskah uvedel plačljivo parkiranje (vključno z nočnimi tarifami) in dovolilnice za stanovalce, z okoli 94 odstotki glasovali proti. Zaradi prenizke udeležbe (okoli 19 odstotkov) zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, zato referendum ni imel pravnega učinka.

Mestni svet je odlok že prej umaknil, pobudniki iz Civilne iniciative za Ljubljano pa so v izidu videli nezaupnico županu in napovedali nadaljevanje boja. Napetosti so se začele v Štepanjskem naselju in se razširile na Moste ter druge soseske. Stanovalci so ostro nasprotovali uvedbi plačljivega režima ob že tako hudem pomanjkanju parkirnih mest. Obtoževali so župana, da namesto izboljšanja javnega prometa zgolj kaznuje prebivalce, ki so odvisni od avtomobila.

Za parkiranje tudi do 10 € na uro!

Na Metelkovi stane parkiranje v tarifnem razredu P-1 (pon.–ned., 6.00–22.00) 1,50 € na uro, nočna tarifa pa 4 €. V Tivoliju I (tarifni razred B-1, pon.–ned., 6.00–22.00) znaša 10 € na uro in 10 € na noč – kar pomeni, da lahko že za pol ure po 22. uri zaračunajo znesek, ki se mnogim zdi pretiran. Na parkirišču P+R Dolgi most (tarifni razred P-BV-3) stane celodnevno parkiranje 15 €, v parkirni hiši ŠRC Stožice (tarifni razred B-2) pa 5 € na uro in enako 5 € na noč.

Na župana Jankovića smo naslovili tri novinarska vprašanja. Zanimalo nas je, kako bodo višji stroški parkiranja in vse večja finančna nedostopnost Ljubljane vplivali na podporo volivcev na prihajajočih lokalnih volitvah. Izpostavili smo tudi problematiko občanov in dnevnih migrantov, ki zaradi pomanjkanja hitrih alternativ javnega prevoza nujno potrebujejo avtomobil, ter ga povprašali, ali obstajajo analize, ki dokazujejo dejansko učinkovitost tega ukrepa pri zmanjševanju prometa, ali pa gre zgolj za polnjenje občinske blagajne.

Tudi v drugih slovenskih mestih so sistemi preprostejši

V Celju veljata le dve osnovni coni: modra (središče) približno 1 €/uro in II. cona 0,50 €/uro, z omejenimi plačljivimi urami (pogosto le do 16. ure).

V Kranju so tri jasne cone: 1,20 €, 0,80 € in 0,50 € na uro, plačljivo predvsem ob delavnikih, ob nedeljah in prostih dnevih pa brezplačno. 

Zanimiva je tudi razlika v preglednosti sistemov. Tržaški se zdi najpreprostejši, zagrebški mu sledi, ljubljanski pa zahteva največ časa, energije in živcev.

Primc bi Ljubljano povezal z mestnim metrojem

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na mestnega svetnika in kandidata na lokalnih volitvah Aleša Primca. Zanimalo nas je, ali se mu zdi pristop župana Jankovića, ki visoke parkirnine utemeljuje kot način za zmanjšanje števila avtomobilov, pravičen in učinkovit, ali pa gre za napačno pot, ki prebivalcem in dnevnim migrantom zgolj podraži in oteži življenje, medtem ko ključni cilj ni dosežen: