Protesti: Policija lahko ukrepa tudi proti mladoletnim kršiteljem

»Veljavna zakonodaja policiji omogoča izvajanje ukrepov in pooblastil tudi v primerih, ko so v nasilne izgrede ali druge protipravne dogodke vpleteni mladoletniki,« pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in policiji. V nedavnih množičnih demonstracijah v Italiji so namreč sodelovali tudi številni mladoletni prestopniki, zato se postavlja vprašanje, ali se lahko kaj podobnega ponovi tudi v Sloveniji in kako bi v takšnem primeru ravnala policija.

V luči nedavnih izgredov v tujini in napovedanega protesta v Sloveniji se zastavlja vprašanje, ali smo pripravljeni na morebitno stopnjevanje nasilja na ulicah, kakršnemu smo priča v nekaterih evropskih državah, denimo Italiji in Franciji.

Za 21. november 2026 ob 12. uri je napovedan protest proti stanju v državi, med drugim proti draginji, korupciji in negotovi prihodnosti. Ob tem ostaja odprto vprašanje, kdo shod organizira in kje naj bi potekal, saj je navedena le ura dogodka.

Janša: »Levičarji, roke proč od Slovenije!«

Na dogajanje se je 20. oktobra odzval tudi premier Janez Janša, ki je na omrežju X opozoril: »Nikoli ne bomo dovolili, da se nasilje iz nekaterih evropskih mest preseli k nam. Levičarje, ki na to že javno pozivajo, opozarjamo: Roke proč od Slovenije!«

Konkretnih posameznikov ali skupin, na katere se nanaša njegovo opozorilo, ni navedel.

Opozorilo prihaja po nasilnih protestih v večjih evropskih mestih, kjer je prihajalo do spopadov s policijo in uničevanja premoženja. V Franciji so se protesti po predhodnih izgredih celo ponovili.

V okviru visokošolske dejavnosti ni dopustno politično delovanje

Za podrobnejša pojasnila smo se obrnili na rektorja oziroma vodstvi ljubljanske in mariborske univerze ter na policijo in MNZ. Doslej smo prejeli odgovor Univerze v Mariboru in skupni odgovor MNZ-ja in policije.

Na Univerzi v Mariboru poudarjajo, da mora biti univerzitetno okolje namenjeno svobodni izmenjavi mnenj, akademski razpravi in spoštljivemu dialogu. Statut Univerze v Mariboru določa, da v okviru visokošolske dejavnosti ni dopustno delovanje političnih strank in verskih skupnosti ali izvajanje politične propagande in verskih obredov.

Univerza v Mariboru spodbuja strpnost in nenasilje

»Pri presoji ustreznosti posameznih dejavnosti in vsebin v univerzitetnem okolju izhajamo tudi iz načel Kodeksa etičnega ravnanja Univerze v Mariboru. Ravnanja, ki spodbujajo nestrpnost, sovražnost ali nasilje, niso v skladu z vrednotami in etičnimi standardi akademske skupnosti Univerze v Mariboru,« so še sporočili z univerze.

Z MNZ-ja in policije pa so sporočili, da je v Sloveniji za red, varnost udeležencev in zakonit potek javne prireditve oziroma javnega shoda odgovoren organizator, ki mora zagotoviti ustrezne ukrepe za varovanje shoda oziroma prireditve.

»Policija pri tem izvaja naloge in pooblastila, določena z zakonodajo (npr. opozorilo, ukaz, ugotavljanje identitete …), ter skrbi za varovanje javnega reda, varnosti ljudi in premoženja.«

Ob zaznanih kršitvah, nasilju, vandalizmu ali drugih protipravnih ravnanjih policija ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Zoper kršitelje lahko uporabi zakonsko predvidene ukrepe in pooblastila, pri tem pa upošteva načeli zakonitosti in sorazmernosti.

»V primeru hujših kršitev ali nasilnih izgredov lahko policija odredi tudi razpustitev shoda.«

Ukrepanje ob hujših kršitvah javnega reda

Policija lahko na podlagi 30. člena Zakona o javnih zbiranjih v soglasju z organizatorjem, bodisi pred shodom bodisi med njim, določi potrebno število policistov za pomoč pri vzdrževanju reda. To lahko stori, kadar narava shoda ali okoliščine, v katerih poteka, kažejo, da reditelji ne bodo mogli zagotoviti reda, zlasti če je v kršitev vpleteno večje število oseb.

Takšno ukrepanje je mogoče tudi, kadar je ogrožen javni red, kadar prihaja do izvrševanja kaznivih dejanj ali pozivanja k njim oziroma do nasilja ali splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne more odpraviti, zaradi česar je huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi, premoženja oziroma javnega prometa.

Policija izvaja naloge in pooblastila, določena z zakonodajo, ter skrbi za varovanje javnega reda, varnosti ljudi in premoženja.

Na MNZ-ju in policiji pojasnjujejo, da policija na podlagi drugega odstavka 32. člena in drugega odstavka 33. člena Zakona o javnih zbiranjih shod razpusti, če so se na njem začeli uresničevati prepovedani nameni, kot so izvrševanje ali pozivanje k izvrševanju kaznivih dejanj, povzročanje nasilja, motenje javnega reda ali oviranje javnega prometa.

Policija shod razpusti tudi, če je do takšnih ravnanj že prišlo, rediteljska služba nastalega nereda ne more odpraviti, javni red je huje kršen ali pa so ogroženi varnost ljudi, premoženje oziroma javni promet, policija pa s svojimi ukrepi ne more vzpostaviti javnega reda ali preprečiti ogrožanja.

Udeležence razpuščenega shoda lahko razžene policija

»Prav tako policija razpusti shod, če je na njem prišlo do oviranja varovanja objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, ali če je prišlo do bistvenega odstopanja od določenega programa oziroma kraja, časa ali trajanja shoda in je zaradi tega moten javni red,« še navajajo.

Udeleženci razpuščenega shoda se morajo mirno raziti. Če tega ne storijo, jih razžene policija.

Policija lahko glede na okoliščine dogodka ugotavlja identiteto oseb, zbira obvestila, zavaruje dokaze, izvede postopke zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj ter sprejme druge zakonsko določene ukrepe za vzpostavitev in ohranitev javnega reda.

Upoštevane so koristi mladoletnih oseb

MNZ in policija poudarjata: »Pri obravnavi mladoletnikov policija ravna ob upoštevanju njihove starosti, koristi mladoletne osebe in posebnih procesnih pravil, ki veljajo za mladoletnike. Glede na vse navedeno lahko poudarimo, da zakonodaja omogoča dovolj učinkovito ukrepanje.«

Na MNZ-ju in policiji so se dotaknili tudi nedavnih nasilnih dogodkov v Italiji ter posledične zaostritve tamkajšnje zakonodaje. Pojasnili so, da ne poznajo neposrednih razlogov za sprejetje zakonodaje v tuji državi niti njihove razlage, zato tega ne morejo komentirati.

Pri obravnavi mladoletnikov policija ravna ob upoštevanju njihove starosti, koristi mladoletne osebe in posebnih procesnih pravil.

»Menimo pa, da je treba v vseh primerih ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na posamezne aktivnosti, v okviru načela sorazmernosti oceniti morebitne posledice sprejema takšne odločitve in nato zadevo predstaviti odločevalcem, ki odločajo o zakonodaji. Tako poudarjamo, da policija mora ves čas izvajati ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo.«

Za izboljšanje javne varnosti so v pripravi zakonske spremembe

Glede načrtov za izboljšanje zagotavljanja javne varnosti ob množičnih protestih, zlasti pri preprečevanju organiziranega nasilja, vandalizma in morebitnega stopnjevanja napetosti, na MNZ-ju in policiji pojasnjujejo, da so v pripravi spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Te naj bi policiji omogočile lažje zagotavljanje potrebnih kadrovskih virov za obvladovanje varnostnih razmer tudi v takšnih primerih.