Če odidejo največji plačniki, račun ostane Sloveniji

Manj kot odstotek davčnih zavezancev prispeva skoraj 17 odstotkov dohodnine v letni odmeri. Ob razpravi o razvojni kapici je zato na mestu vprašanje: koliko bi Slovenijo stalo, če bi del teh ljudi delo in življenje preselil čez mejo? Zavrnitev zakona sama po sebi ne pomeni njihovega odhoda, toda tudi ohranitev sedanjih obremenitev ni brez gospodarskih tveganj.

Ko dobro plačan strokovnjak zapusti Slovenijo, z njim lahko odide tudi precejšen davčni prihodek. Če podjetnik v tujino prenese še razvojno ekipo ali novo naložbo, je izguba lahko širša: manj naročil domačim dobaviteljem, manj novih zaposlitev in manj priložnosti za ljudi, ki šele vstopajo na trg dela.

Prav ta plat razprave o razvojni kapici zasluži več pozornosti. Pri presoji razbremenitve dela je treba poleg neposrednega izpada prispevkov oceniti tudi posledice, če Slovenija za zahtevna in dobro plačana delovna mesta ostane manj privlačna od konkurentk.

Majhna skupina, velik davčni prispevek

Analiza ministrstva za finance za leto 2023 pokaže izrazito koncentracijo dohodnine. Med 1.569.171 zavezanci jih je 15.291 prejelo bruto dohodke nad tremi povprečnimi letnimi plačami. To je manj kot odstotek vseh, njihov delež v odmerjeni dohodnini pa je dosegel skoraj 17 odstotkov. Posameznik iz te skupine je povprečno plačal 30.197 evrov dohodnine.

Še večji skupni delež so prispevali ljudje z dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami: predstavljali so 22 odstotkov zavezancev in plačali 59,8 odstotka dohodnine. Na drugem koncu razporeditve je bilo 42,6 odstotka zavezancev z dohodki do višine letne minimalne plače. Njihov delež v odmeri je znašal 0,6 odstotka.

Te številke zahtevajo natančno branje. Najvišji dohodkovni razred ni seznam podjetnikov: zajema zavezance z različnimi viri dohodkov. Prav tako gre za dohodnino v letni odmeri, ne za vse davke, ki jih posamezniki plačujejo. Izraz »skoraj 17 odstotkov vse dohodnine« je zato brez tega pojasnila preširok.

Tudi nizka odmerjena dohodnina ne pomeni, da nekdo ne prispeva k javnim financam. Ljudje plačujejo davke ob nakupih, glede na svoj položaj tudi prispevke in druge dajatve. Progresivna dohodnina pa je zasnovana tako, da višji dohodki nosijo večje breme.

Avstrija je blizu in zgornjo mejo že pozna

Socialna kapica pomeni zgornjo osnovo, do katere se obračunavajo določeni socialni prispevki. Nad to mejo se prispevki, ki jih omejitev zajema, ne povečujejo več sorazmerno s plačo. Dohodnina ostaja ločena obveznost.

V Avstriji znaša najvišja mesečna prispevna osnova za redna izplačila v letu 2026 6.930 evrov bruto, navaja njen uradni poslovni portal. Takšna ureditev je za podjetja, ki zaposlujejo bolje plačane strokovnjake, pomemben del primerjave stroškov dela.

Tudi Hrvaška ima določene najvišje prispevne osnove. Za leto 2026 je najvišja mesečna osnova določena pri 11.958 evrih, letna pa pri 143.496 evrih. Posamezne omejitve se uporabljajo po pravilih za določene prispevke; sistemov ni mogoče enačiti ali iz same višine kapice sklepati, kje je skupna obremenitev najnižja.

Za odločitev o selitvi so pomembni tudi dohodnina, plače, stanovanjski stroški, dostopnost kadrov, poslovno okolje in družinske okoliščine. Kapica je lahko tehten razlog pri izbiri lokacije, ni pa edini.

Kaj bi pomenil odhod dela najbolje plačanih

Za občutek velikosti lahko uporabimo preprost pogojni izračun. Če število zavezancev v najvišji skupini pomnožimo z njihovo zaokroženo povprečno dohodnino, dobimo približno 462 milijonov evrov letne odmere.

Če bi Slovenija izgubila desetino te davčne osnove, bi to ob nespremenjenih drugih okoliščinah pomenilo približno 46 milijonov evrov manj dohodnine na leto. Pri četrtini bi izpad znašal okoli 115 milijonov.

Odhod desetine ljudi iz te skupine tudi ne bi nujno pomenil desetine manj prihodkov: odvisno bi bilo, kdo bi odšel in kateri dohodki bi še ostali obdavčeni v Sloveniji. Sama ustanovitev podjetja v tujini še ne pomeni prenehanja slovenskih davčnih obveznosti. Pomembne so dejanske okoliščine poslovanja, dela in davčnega rezidentstva.

Izračun pa pokaže, zakaj tudi razmeroma majhne spremembe pri največjih plačnikih zaslužijo resno obravnavo. Pri morebitnem odhodu zaposlenih bi se lahko zmanjšali še prilivi prispevkov. Če bi se preselila dejavnost, bi bile mogoče dodatne posledice za zaposlovanje in davčne prihodke, vendar jih iz podatkov o dohodnini ni mogoče ovrednotiti.

Padec zakona ne bi odpravil vprašanja konkurenčnosti

Če bi bil zakon na referendumu zavrnjen, predvidene razbremenitve iz njega ne bi začele veljati. Iz tega ne sledi, da bi Slovenija naslednji dan izgubila najbolje plačane ljudi. Za trditev o množičnem odhodu ni dovolj pokazati njihovega davčnega prispevka.

Ostalo pa bi vprašanje, kako jih zadržati in kako domača podjetja spodbuditi, da naslednjo razvojno ekipo zaposlijo v Sloveniji. Poslovne odločitve se lahko pokažejo postopoma: novo delovno mesto nastane v Avstriji, razširitev podjetja drugje, strokovnjak pa sprejme ponudbo tujega delodajalca.

Vlada razvojno kapico zagovarja kot ukrep za večjo konkurenčnost in višje neto plače. Premier Janez Janša je ob oktobrskih poslanskih vprašanjih opozoril, da obremenitev bolje plačanih kadrov zmanjšuje privlačnost Slovenije za strokovnjake in vlagatelje. To je argument zagovornikov zakona; njegov dejanski finančni učinek je treba presojati z izračuni.

Resno je treba obravnavati tudi nasprotno tveganje: če prispevke znižamo, ljudje pa bi ostali tudi brez razbremenitve, javne blagajne izgubijo del prihodkov. Kapica se zato ne financira samodejno. Ključno je, koliko delovnih mest in dohodkov ohrani ali pritegne ter v kolikšnem času.

Toda tudi zagovorniki sedanje ureditve dolgujejo odgovor, koliko lahko stane njeno ohranjanje. Če bi zavezanci, ki danes prispevajo velik del dohodnine, dejansko prenesli delo in davčno osnovo v tujino, bi Slovenija morala vrzel pokriti z drugimi prihodki, prilagoditvijo porabe ali zadolževanjem. Posledice bi tako segle precej dlje od kroga najbolje plačanih.

Socialna država potrebuje stabilne prihodke. Del razprave o njenem financiranju je zato tudi vprašanje, kako v Sloveniji ohraniti ljudi, podjetja in dobro plačana delovna mesta, iz katerih ti prihodki nastajajo.