Igor Pravst bo spregovoril o pomanjkanju hranil kljub obilju hrane

Slovenski raziskovalec prehrane in javnega zdravja bo 24. novembra na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pripravil javno inavguracijsko predavanje. Ob izvolitvi v naziv rednega profesorja bo spregovoril o prehranskih pomanjkljivostih in javnozdravstvenih ukrepih. Njegove raziskave kažejo, da lahko človek zaužije dovolj hrane, njegovemu telesu pa kljub temu primanjkuje pomembnih hranil.

Od kemije do raziskovanja prehrane in javnega zdravja

Igor Pravst je direktor Inštituta za nutricionistiko ter vodja raziskovalne skupine in državnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje. Raziskuje prehranske navade prebivalstva, sestavo živil, njihovo označevanje in preskrbljenost ljudi s hranili. Po izobrazbi je kemik. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje prehrane. Vodi nacionalne in evropske raziskovalne projekte, sodeluje pri visokošolskem izobraževanju ter pripravi strokovnih priporočil.

Je tudi član nacionalnega sveta za varno hrano, kjer sodeluje pri obravnavi vprašanj, povezanih s prehransko politiko. Naziv rednega profesorja je na področju prehrane že imel. Zdaj je, kot je sporočil na LinkedInu, najvišji visokošolski učiteljski naziv pridobil še na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ob tej priložnosti bo imel predavanje z naslovom Pomanjkanje hranil v obdobju izobilja – od dokazov do javnozdravstvenih ukrepov.

Raziskave razkrivajo pomanjkanje pomembnih hranil

O podobni temi je Pravst govoril že septembra 2026 na strokovnem srečanju v Zagrebu. Posebno pozornost je namenil vitaminu D, katerega nezadostna preskrbljenost je v hladnejših mesecih med slovenskimi prebivalci zelo razširjena. Nacionalna raziskava NutriHealth iz let 2017 in 2018 je pokazala izrazita sezonska nihanja. V zimskem delu raziskave je sodelovalo 73 odraslih, starih od 18 do 64 let. Na podlagi njihovih izvidov so raziskovalci s statističnim uteževanjem ocenili, da je imelo v obdobju od novembra do aprila 81,6 odstotka odraslih vrednosti vitamina D v krvi pod 50 nmol/L, kar pomeni nezadostno preskrbljenost. Pri 40,8 odstotka so ocenili vrednosti pod 30 nmol/L, kar je opredeljeno kot pomanjkanje.

Zaradi majhnega zimskega vzorca sta oceni povezani s precejšnjo statistično negotovostjo. Ugotovitve so bile leta 2020 objavljene v znanstveni reviji Nutrients in so prispevale k pripravi slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, objavljenih novembra 2025. Novejše podatke je Inštitut za nutricionistiko predstavil 2. novembra letos. V pilotni raziskavi Nutri-PLUSE so med junijem 2025 in marcem 2026 anketirali več kot 1.600 odraslih prebivalcev Slovenije.

Približno polovica jih je v zadnjem letu vsaj občasno uporabljala samostojne pripravke vitamina D. Ob upoštevanju večkomponentnih izdelkov je delež dosegel okoli 70 odstotkov. Toda uporaba ni bila vedno ustrezna. Pri znatnem deležu uporabnikov so ugotovili dnevne odmerke pod 400 mednarodnimi enotami, ki pozimi ne zadostujejo za pokrivanje potreb. Nekateri so poročali tudi o previsokih odmerkih.

Pokazale so se še sezonske razlike. Decembra je vitamin D uporabljalo precej več odraslih kot marca, čeprav smernice njegovo dodajanje priporočajo do konca aprila. Pravst je ob predstavitvi rezultatov opozoril, da je dodajanje vitamina D postalo običajna praksa, vendar mnogi z njim prenehajo prezgodaj. Gre za preliminarne ugotovitve, ki temeljijo na samoporočanju sodelujočih in jih raziskovalci še preverjajo.

Od raziskav prehrane do priporočil za javno zdravje

Pravstovo raziskovalno delo se ne omejuje na vitamin D. V okviru raziskave NutriHealth so preučevali tudi preskrbljenost prebivalcev z jodom, folno kislino, vitaminom B12 in železom. Pri tem so uporabljali laboratorijske analize krvi in urina. Na širše prehranske težave opozarja tudi raziskava SI.Menu. Po podatkih, objavljenih leta 2021, odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 21 gramov prehranskih vlaknin, čeprav je priporočena količina 30 gramov. Nezadosten vnos so ugotovili pri približno 90 odstotkih mladostnikov in odraslih.

Raziskave so pomembne tudi pri pripravi strokovnih smernic. Slovenska priporočila za vitamin D zdravim odraslim do 65. leta starosti od oktobra do aprila predvidevajo dodajanje od 800 do 1.000 mednarodnih enot dnevno, starejšim od 65 let pa od 1.000 do 2.000 enot.

Prav povezava med znanstvenimi dokazi in javnozdravstvenimi ukrepi bo osrednja tema Pravstovega predavanja. Podrobnejši program za zdaj ni objavljen, zato še ni znano, katerim raziskavam in posameznim hranilom bo namenil največ pozornosti.