Minister bi podaljšal baterijsko rejo, nasprotniki zahtevajo še hitrejšo prepoved

Predlog podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic do leta 2035 je znova razburil organizacije za zaščito živali. Te zahtevajo, da obvelja prepoved z začetkom leta 2029, ki jo je lani uzakonila Golobova vlada. Toda slovenski rejci so že ob sprejemanju zakona opozarjali, da mnogi še niso odplačali naložb v obogatene kletke, ki so jih morali zaradi evropskih predpisov kupiti pred leti. Nekateri so za Domovino že takrat napovedali, da bodo zaradi novih zahtev dejavnost raje opustili.

Ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja je v začetku oktobra predstavilo predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim želi spremeniti nekatere določbe lani sprejetega zakona. Med njimi je tudi prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah, ki bi se po veljavni zakonodaji začela uporabljati 1. januarja 2029. Po novem predlogu bi obstoječi rejci lahko dejavnost nadaljevali do konca leta 2034. Minister je poudaril, da cilj opuščanja kletčne reje ostaja nespremenjen. Daljše prehodno obdobje pa bi rejcem omogočilo amortizacijo že izvedenih naložb in pripravo na drugačne načine reje. Ob tem ministrstvo predlaga, da se za gradnjo in obnovo obogatenih kletk v prehodnem obdobju ne bi več namenjalo javnih sredstev.

Predlogu ostro nasprotujejo organizacije za zaščito živali. Društvo AETP je danes objavilo nove posnetke iz ene od slovenskih rej kokoši v obogatenih kletkah in ponovno zahtevalo, da vlada ne podaljša prehodnega obdobja. Proti odlogu so se izrekli tudi v Levici, kjer menijo, da bi država morala rejcem pomagati pri prehodu na druge načine reje, ne pa podaljševati obstoječega sistema.

Najprej so morali kupiti nove kletke, zdaj jih morajo odstraniti

Za razumevanje nasprotovanja rejcev se je treba vrniti v leto 2012, ko je Evropska unija prepovedala rejo kokoši nesnic v starih, neobogatenih kletkah. Rejci, ki so želeli nadaljevati kletčno rejo, so morali preiti na tako imenovane obogatene kletke, ki kokošim zagotavljajo več prostora ter dodatno opremo, kot so gnezda, gredi in nastilj. Številni so zato vlagali v nove hleve in opremo, zdaj pa je slovenska zakonodaja predvidela prepoved tudi takšnih kletk, čeprav njihova uporaba na ravni EU še vedno ostaja dovoljena. »Še vedno odplačujem kredit za obogatene kletke,« nam je avgusta lani povedal eden od slovenskih rejcev kokoši nesnic. Za amortizacijo naložbe bi po njegovi oceni potreboval najmanj 25 let. »Greš v investicijo, čez nekaj let pa se spomnijo nekaj novega,« je bil razočaran. Zaradi napovedane prepovedi se je odločil, da bo rejo opustil, njegovi otroci pa bodo zaposlitev poiskali drugje.

Podobno so razmišljali tudi drugi rejci, s katerimi smo se pogovarjali. Nekateri imajo kletke že odplačane, vendar se zaradi starosti in pomanjkanja naslednikov ne nameravajo podati v novo investicijo. »Ko bodo ukinili obogatene kletke, bomo končali rejo,« nam je dejal eden od njih. Drugi je strošek prehoda na drugačen način reje ocenil na najmanj 50 do 80 evrov na kokoš. Pri več tisoč živalih to pomeni več sto tisoč evrov dodatnih naložb. Težava ni samo denar. Rejec, ki je opozoril na dolgotrajnost postopkov, nam je pojasnil, da lahko dobava nove opreme traja od 13 do 18 mesecev, na monterja pa je mogoče čakati še do enega leta. Pred tem je treba pridobiti tudi ustrezna dovoljenja, kar je za nekatere kmetije dodatna ovira.

Bodo slovenska jajca nadomestila uvožena?

Rejci so že lani opozarjali tudi na protislovje strožjih domačih predpisov in odprtega evropskega trga. Slovenija želi prepovedati način reje, ki je v številnih drugih državah še vedno dovoljen, hkrati pa ne predvideva prepovedi prodaje uvoženih jajc iz takšne reje. »Vsi so za dobrobit živali, ko grejo v trgovino, pa kupijo najcenejša jajca,« nam je povedal rejec, ki še odplačuje kredit za obogatene kletke. Ena od rejk je bila še odločnejša. »Ne bom šla v drugo vrsto reje. Naj jedo uvožena jajca,« nam je dejala in pojasnila, da bo dejavnost obdržala samo toliko časa, dokler bo kletčna reja dovoljena. Rejci so opozarjali, da je slovensko kmetijstvo zaradi vedno novih zahtev vse manj konkurenčno, številne kmetije pa se zapirajo. Nekateri so izpostavili tudi uvoz jajc iz držav zunaj EU, kjer za rejo ne veljajo enake zahteve kot za evropske proizvajalce. »Dokler bo na slovenskem trgu vsaj eno jajce baterijske reje, jih bom tudi jaz prodajal,« je dejal eden od sogovornikov.

Ob tem so rejci opozarjali še na praktične razlike med posameznimi načini reje. Eden od njih, ki poleg kletčne uporablja tudi talno in prosto rejo, je poudaril, da ima vsak sistem svoje prednosti in slabosti, od potreb po delovni sili do zdravstvenih težav živali. Pri talni reji so med drugim izpostavljali težave z zajedavci, vzdrževanjem nastilja in kljuvanjem med kokošmi. Organizacije za zaščito živali na drugi strani poudarjajo, da kletčna reja živalim omejuje gibanje in izražanje naravnega vedenja, zato si prizadevajo za njeno dokončno odpravo.

Osem milijonov evrov pomoči, ki je rejci še niso prejeli

Prehod na drugačne načine reje naj bi država podprla tudi finančno. Evropska komisija je aprila letos Sloveniji odobrila shemo državne pomoči za prilagoditev rej kokoši nesnic v skupni vrednosti osem milijonov evrov. Predvidena intenzivnost pomoči znaša do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Vendar odobritev sheme še ne pomeni, da so rejci denar tudi dobili. Cigler Kralj je ob predstavitvi novega zakona pojasnil, da sredstva, ki jih je napovedovala prejšnja vlada, niso bila nikoli izplačana. Po podatkih, ki jih je septembra predstavila poslanka SD Meira Hot, je bilo februarja letos v Sloveniji registriranih 35 objektov z baterijsko rejo pri 33 različnih nosilcih, njihova skupna največja dovoljena zmogljivost pa je znašala 194.546 kokoši nesnic. Približno 85 odstotkov registriranih zmogljivosti je bilo že v alternativnih sistemih reje.

Zaščitniki živali prav v teh podatkih vidijo argument, da je popolna opustitev kletčne reje izvedljiva. Za rejce, ki so v takšen način reje vlagali na podlagi veljavnih evropskih pravil, pa prepoved pomeni novo finančno in poslovno odločitev, ki lahko pripelje tudi do zaprtja kmetije. »En nam bo vozil jajca, drug meso, zelenjavo nam že vozijo,« nas je že lani opozoril eden od rejcev in poudaril, da je domača pridelava hrane tudi strateškega pomena. Predlog novele zakona je v javni obravnavi do 2. novembra. Ministrstvo napoveduje, da bo pri končni odločitvi upoštevalo pripombe javnosti, zakon pa nameravajo sprejeti še letos.