Domovina št. 273: Film kot pot do ljudi

V 273. številki tednika Domovina se posvečamo izidom referendumov in aktualnemu političnemu dogajanju. Poleg tega prinašamo teme o slovenskem železniškem omrežju, zgodovini, kulturi, medijih, mednarodnih odnosih in verskih vprašanjih.

Peter Avsenik piše o izidu štirih referendumov in razdeljenosti volilnega telesa. Predstavi odzive koalicije in opozicije ter pomen prihajajočega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Zala Klopčič in Tim Rauter v šesti epizodi oddaje BRIF govorita o štirih referendumskih vprašanjih zadnje nedelje, dotakneta pa se tudi vpliva nevladnih organizacij, medijev in družbenih omrežij na javno mnenje.

Tina S. Bertoncelj piše o težavah slovenskega železniškega omrežja, kjer kljub milijonskim investicijam vlaki vozijo počasi in z zamudami. Opozarja na počasne vožnje, zamude, poškodovano infrastrukturo in izgubljanje mednarodnih povezav, saj nove evropske proge Slovenijo vse pogosteje obidejo.

Igor Gošte je v podkastu Odmev tedna gostil dr. Jožeta Možino in dr. Žigo Turka, ki govorita o sodnem sporu s Svetlano Makarovič, šolski reformi, političnih razmerah in slovenski zunanji politiki.

Peter Avsenik se je pogovarjal s Hangom Nisayem, direktorjem muzeja genocida Tuol Sleng v Kambodži, o spominu na zločine Rdečih Kmerov ter pomenu resnice, izobraževanja mladih in odpuščanja za doseganje narodne sprave.

Mitja Pucelj v drugem delu članka o vodenju v kulturi stalnih sprememb piše o pomenu dobrih odnosov, delitve znanja in jasne komunikacije. Pravi da, dober vodja sodelavcem omogoča učenje in prilagajanje spremembam in prevzema odgovornost za neuspehe.

Andrej Tomelj v prispevku primerja Vodiško Johanco in Niko Kovač ter njuno vplivanje na javnost. Ob zgodbi o verski prevari kritično obravnava aktivizem Kovačeve, njene politične povezave in vpliv na javnost ter opozarja na lahkovernost ljudi.

Jože Dežman obravnava komunistične vice kot odsev življenja pod Titovim režimom. Ob kritiki knjig Jožeta Pirjevca predstavlja povojne šale, ki s črnim humorjem razkrivajo pomanjkanje, strah, represijo in absurdnosti komunistične oblasti.

Igor Gošte kritično razglablja o prisotnosti simbolov nekdanjega jugoslovanskega režima v sodobni Sloveniji ter izpostavlja domnevno neenako obravnavo avtorjev na RTV Slovenija.

Aljuš Pertinač analizira izide referendumov, opozarja na tesno razmerje med političnima taboroma ter izpostavlja izzive in omejen mandat nove Janševe koalicije pred prihodnjimi referendumskimi in parlamentarnimi volitvami.

Milena Miklavčič primerja lahkovernost pri kriptoprevarah in političnih odločitvah ter kritizira prazne obljube, politično manipulacijo in pomanjkanje kritičnega razmisleka.

Dr. Aleš Štrancar povzema poročilo Evropskega parlamenta o evropskem demokratičnem ščitu ter izraža pomisleke glede nadzora nad informacijami, cenzure in omejevanja svobode govora.

Andraž Šest nadaljuje serijo člankov o vzponu Islamske države. Tokrat opisuje zavzetje Rake, spopad z Al Kaido ter vojaške in propagandne strategije, s katerimi je ISIS utrdila svojo moč v Siriji.

Primož Lampič v satiričnem članku Spomeniki narodnim antijunakom ironično predlaga spomenike ljudem, ki so negativno vplivali na slovensko družbo, ter kritizira zlorabo oblasti in poveličevanje spornih osebnosti.

Dr. Denis Poniž predstavlja življenje in delo dramatika Ivana Mraka, ki je zaradi samosvoje umetniške drže in kritičnega odnosa do totalitarizmov ostal na robu slovenskega literarnega kanona.

Dr. Jože Možina predstavlja življenjsko zgodbo prof. dr. Staneta Repšeta; od vojnega otroštva na Dolenjskem, zaznamovanega z nasiljem in družinskimi izgubami, do njegove poti v vrhunskega kirurga, ki je opravil več kot deset tisoč operacij.

Matej Leskovar v članku serije Kolaboracija in propaganda ugotavlja, da Tito kot javni veleizdajalec ni imel pravne zmožnosti za podpisovanje sporazumov s Kraljevino Jugoslavijo: sporazumi med njim in vlado Kraljevine Jugoslavije so bili od prvega trenutka nični.

Leon Oblak piše o Pohodu za življenje v Ljubljani, kjer so udeleženci poudarili pomen varovanja življenja od spočetja, spregovorili o stiskah nosečnic ter pozvali k večji podpori materam in nerojenim otrokom.

Ivan Sivec v petem delu serije Po Islandiji predstavlja islandsko ljudsko izročilo o trolih, skrivnostnih bitjih, v katera verjame veliko Islandcev. Skozi legende prikazuje islandsko povezanost z naravo in izročilom.

Tomaž Cuder se je v podkastu Vroča tema pogovarjal s patrom dr. Andražem Arkom, frančiškanom, duhovnikom in filmskim kritikom. Ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega sta spregovorila o njegovi duhovnosti, filmskih upodobitvah in zgodovinski dediščini.

Ivan Sivec predstavlja Hermino Šegovc, pevko ansambla Štirje kovači, ter muzej legendarne narodno-zabavne skupine v Slovenj Gradcu. Obuja spomine na Franca Šegovca, njegove glasbene uspešnice in izjemno dediščino ansambla, ki se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov.

P. dr. Andraž Arko analizira prvenec Liliane Cavani Frančišek Asiški iz leta 1966, ki svetnika predstavi predvsem kot upornika proti družbenim neenakostim in meščanskim vrednotam.

Selma Bizjak je tokrat pripravila recept za lazanjo s pečeno bučo, kar je odlična jed za jesenske dni. Pa dober tek!

Tudi tokrat pa vas na zadnjih straneh tednika pričakujejo uganke, križanke in šale – da bo čas do izida naslednje številke minil še hitreje.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.