Šijev obisk Trumpa

Kitajski predsednik Ši Džinping je po enajstih letih ponovno obiskal ZDA in se srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakovanja so velika, toda analitiki z obeh strani Atlantika ne pričakujejo, da bo obisk prinesel velik napredek. Glavne teme obiska bodo predvsem uravnoteženje mednarodne trgovine, to predvsem leti na kitajske izvozne presežke. Nadalje bodo ZDA ponovno poizkusile doseči dogovor za pravni in regulativni okvir uporabe Umetne inteligence (UI). Vsekakor bo pogovor potekal še o ameriškem konfliktu z Iranom, ki teži Kitajsko ter vojna v Ukrajini, ki se nikakor ne konča.

Rdeča preproga in preleti bojnih letal

Trump je šel proti ameriški tradiciji, ki svojim nasprotnikom ne dovoli grandioznih sprejemov in rdečih preprog. Tokrat je ameriški predsednik prekršil več nenapisanih pravil in Šiju ponudil 100 m dolgo rdečo preprogo in ga pričakal na letališču. Srečanje so ovenčali še preleti ameriških bojnih letal, ki so z nizkimi leti poskrbeli za veličasten sprejem, potem ko so si Ši, Trump in Melanija izmenjali poljube in objeme. Opazovalec, ki ni seznanjen z napeto situacijo in odnosi med državama bi si predstavljal, da sta se srečala dva tesna prijatelja in zaveznika.

Na sprejem so letele tako pohvale kot kritike. Kritiki poudarjajo, da gre za Trumpovo kapitulacijo in priznanje ameriške šibkosti. Nobeden od ameriških predsednikov ni na takšen način sprejel kitajskih delegacij, zato je takšen sprejem znak popuščanja in upanja na najboljši izid obiska. Po drugi strani so na sprejem letele tudi pohvale, ki občudujejo Trumpovo spretnost pri delanju vtisu Šija s pogumom in samozavestjo. Kakorkoli, čas bo pokazal ali so imeli prav kritiki ali tisti, ki so pohvalili Trumpovo strategijo.

Filozofija ene in druge države

Kitajska se hvali s svojim optimizmom in tisočletno potrpežljivostjo, ki naj bi vodila superiorno filozofijo napram zahodu, ki je neučakan in zahteva rezultate takoj. Ta potrpežljivost, ki izhaja iz konfucijanske filozofije, naj bi Kitajski prinesla prednost in nadvlado nad zahodom.

Po drugi strani imajo ZDA težavo z neučakanostjo, torej želijo hitre rezultate. Poleg tega naj bi ameriška svoboda v razvoju, miselnosti in sprejemanju mnogih filozofij zagotovila prednost, kajti Kitajska s komunističnim političnim sistemom in totalnim nadzorom ne ubije le kritike režima, ampak tudi izumitelje, razvijalce in nenazadnje ambicije mladih Kitajcev.

Optimizem enih in drugih, toda obe državi se soočata s težavami

ZDA se soočajo z leti nepremišljene politike, ko so njihova podjetja na Kitajskem zaradi cenejše delovne sile in stroškov preselila mnoge dejavnosti, ki so sicer zaposlovale mnoge Američane in dajale priložnost ambicioznim razvijalcem in izumiteljem za uresničenje svojih sanj. Sprejetje Kitajske v WTO je bila tako kolosalna napaka, da stane tako ZDA kot EU milijone delovnih mest in izgubo strateških industrij. Kitajska je s svojo lastno tako iznajdljivostjo kot kopiranjem ameriških produktov in tehničnih rešitev izdelala produkte, ki so v nekaterih primerih celo boljši od ameriških. Šele v zadnjih letih se je ameriška politika in podjetja zavedli, kakšno napako so storili s prenosom podjetij in znanja na Kitajsko.

Toda tudi Kitajska se sooča s težavami, ki presegajo ameriško finančno krizo iz leta 2008 in jo porivajo v prihodnost brez razmišljanja o negativnih posledicah, ki jih bo ta prinesla. Kitajska ima absolutno težavo s presežnimi kapacitetami v proizvodnji, ki celo presega njihovo nepremičninsko krizo. EU je jasno napovedala, da če Kitajska ne bo uravnotežila zunanje trgovine, potem bo prisiljena v sprejetje protekcionističnih tarif, kar je sporočil nekdanji šef WTO Pascal Lamy. Kitajska navada presežkov ne škoduje le preostalemu svetu, ampak tudi Kitajski. Danes dela kar 280 milijonov Kitajcev v prekarnih zaposlitvah, kar je 75% rast od leta 2019, to je namreč sporočil Kitajski center za raziskave novih zaposlitev.

Ne pozabimo namreč, da je nepremičninska kriza udarila zaradi presežkov v izgradnji nepremičnin, kjer so bili celo prisiljeni rušiti na tisoče že zgrajenih stanovanj. Podobno je v izgradnji infrastrukture, kot so železnice, ki ne sledi BDP, oziroma trgu, ampak političnemu diktatu, kar je pahnilo regionalne vlade v dolgove, ki jih ne morejo poplačati. Danes gre še za hujši problem – kitajska ekonomija, dolgovi države, lokalnih vlad in državnih podjetij, so popolnoma odvisni od izvoza. Zato je Kitajsko razumevanje izvoza enako vojni napovedi.

Nova afera na dan srečanja – Kitajska zadržala dele za F-35

Skrivna tehnologija, ki jo ZDA uporabljajo za letala F-35, je bila po nenavadnem ključu presusmerjena iz Avstralije v Hong Kong. Rezervni deli vojaških lovcev F-35 so bili na poti v ZDA, vendar so pristali na Kitajskem, ta incident pa preiskuje kongresna komisija. Gre za zaupne podatke in tehnološke dele, ki jih je posrednik proizvajal za Lockheed Martin. V tem trenutku nihče ne ve zakaj so skrivni deli letala F-35 Lightning pristali v rokah Kitajcev in kdo je ukazal preusmeritev ladje. V pošiljki so bili deli kljuna, ki vsebujejo tehnologijo za preprečevanje zaznavanja s strani radarskih sistemov in materiale, ki so ključni za prekrivanje kabine.

Pentagon zdaj skrbi možnost, da bi Kitajci prišli do ključnih ameriških tehnologi, ki ščitijo pred zaznavanjem radarjev. Kongresniki so v komisiji že spraševali zakaj letalske dele prenavljajo, Lockheed Martin pa je sporočil, da se proti-radarska plast sčasoma uniči. Pravijo še, da imajo podizvajalce v Avstraliji, na Poljskem, Veliki Britaniji in Danski. Glede na to, da bo Pentagon zapravil okoli 2 bilijona USD na programu F-35, se morajo ZDA vprašati, kako je možno, da to takšnih incidentov prihaja. Seveda je velika verjetnost, da je ladijski prevoznik prejel podkupnino s strani kitajske vlade. Zelo verjetno je, da bo Kitajska uporabila ameriško tehnologijo za razvoj lovcev J-20 in J-35, kajti enako je že storila v preteklosti.

Razlike med državama

Ši je na srečanju povedal, da bi Kitajska odprla vrata ameriškim podjetjem. Toda ameriška podjetja skrbi več zadev – na primer kitajske omejitve pri rabi tehnologij in zahteve za razkritje dokumentov, ki so večkrat del kraje tehnologij. Poleg tega se poraja vprašanje, kdaj bo Kitajska odprla finančne trge in dovolila pošteno reprezentacijo podjetjem na kitajskih sodiščih in finančnih institucijah. Prav tako gre za enakost pred zakonom, kjer so tuji investitorji v slabšem položaju, kar je pokazala finančna kriza pred leti, ko tuja podjetja niso mogla razpolagati prosto z lastnim kapitalom.

Ne glede na to, da bo Ši poslal kitajske pande v živalski vrt v Atlanti, ZDA skrbi dejstvo, da je Kitajska eden glavnih vojaških sponzorjev Irana in Rusije. Istočasno, ko Kitajska dobavlja orožje ameriškim nasprotnicam, se ta pritožuje nad tajvanskim nakupom ameriškega orožja. Ne glede, kako privlačno se sliši, da bi Ši rad povabil 100 tisoč mladih Američanov na kitajske univerze, lahko govorimo o masovni indoktrinaciji, kar bi Kitajski prineslo prihodnje ideološke voditelje v samem srcu ZDA.

Umetna inteligenca

ZDA že od časa Obamove administracije poskušajo vzpostaviti svetovni regulatorni okvir za rabo UI. V tem trenutku še ni jasno, kakšna stališča bo zavzela Kitajska, ki se je na zadnjem srečanju v Pekingu odločila za ignoriranje groženj UI. Tokrat je Ši sicer sporočil, da bi obe državi morali zagotoviti, da je UI vedno pod nadzorom ljudi, vendar ni jasno, ali bo tokrat voljan pristopiti k bolj temeljitemu sporazuma, ali bo ponovno ostalo le pri besedah.

Neuravnoteženost svetovne trgovine

Kitajska je izvoz in lastno proizvodnjo uporabila kot orožje proti zahodu. To se dobro zavedajo tudi slovenska podjetja, ki so dobila prepovedi uvoza kitajskih surovin in strojev. Kitajska ima velike presežke izvoza, ki jih mora prodati v tujino, kajti domača potrošnja jim že dalj časa upada. Če bi se usmerili le na svoj trg, potem bi prišlo do izbruha finančne krize zaradi državnih in regionalnih dolgov in slabega finančnega stanja izvoznih podjetij, kot na primer avtomobilske industrije.

Problem neuravnoteženosti v mednarodni trgovini izhaja iz dejstva, da zahod proizvede premalo, medtem ko Kitajska proizvede preveč. Prav tako moramo izhajati iz dejstva, da niti zahod niti Kitajska v tem trenutku ne želita reformirati lastnih ekonomij. Zahod mora reformirati zeleni prehod, davčno in delovno politiko, Kitajska pa povečati potrošnjo. V trenutnem sistemu se soočamo s situacijo, kjer izgubljata tako zahodni kot kitajski potrošnik, medtem ko so vlade zasidrane v obstoječe stanje. Zato tudi večina analitikov ne pričakuje velikega napredka med Trumpom in Šijem, spori, napetosti in razlike pa se bodo prenesle v prihodnost.