Ohladitev je tu, največji vročinski račun pa šele prihaja – leto 2027 utegne podreti vse rekorde

Sobotna ohladitev je po zadnjem vročinskem sunku vendarle prinesla lažje dihanje. Temperature so se spustile, najhujša vročina je popustila in meteorološko poletje se izteka. Toda konec vročinskih valov še ne pomeni tudi konca njihove zgodbe. Tla, vodotoki, gozdovi in kmetijske površine bodo posledice letošnjega poletja čutili še mesece, v Tihem oceanu pa se medtem krepi pojav, zaradi katerega utegne biti prihodnje leto na svetovni ravni še toplejše. »Leto 2027 bi lahko bilo najtoplejše v zgodovini meritev,« opozarja klimatolog Agencije Republike Slovenije za okolje Gregor Vertačnik. Ključni razlog je močan El Niño, katerega vpliv na svetovno temperaturo praviloma doseže vrh z nekajmesečnim zamikom. Toda to še ne pomeni, da Slovenijo prihodnje leto avtomatično čaka še hujša suša. Precej bolj zanesljiva od takšne lokalne napovedi je ugotovitev, da vstopamo v obdobje povečanega tveganja – in da časa za pripravo ni več veliko.

Poletje se poslavlja, njegove posledice ostajajo

Po preliminarnih izračunih ARSO je bilo letošnje meteorološko poletje v Sloveniji približno 2,8 stopinje Celzija toplejše od povprečja obdobja 1991–2020. Prejšnji rekordni poletji, leta 2003 in 2024, sta povprečje presegli za približno 2,4 stopinje. Najbolj vroče je bilo 2. avgusta v Kopru, kjer so izmerili 40,1 stopinje Celzija. Državni rekord, 40,8 stopinje iz avgusta 2013, sicer ni padel, vendar je že podatek, da so se temperature ob morju povzpele čez 40 stopinj, dovolj zgovoren. V Biljah so letos našteli okoli 70 vročih dni, ko je temperatura presegla 30 stopinj, v Podnanosu le dan manj.

Vertačnik ocenjuje, da se bo letošnji avgust uvrstil med najtoplejše doslej, predvsem zaradi izjemne vročine v prvem tednu meseca. Najverjetneje pa ne bo postal najtoplejši avgust v zgodovini meritev. Tudi sobotna ohladitev ne pomeni izrazitega preobrata. Temperature bodo še vedno razmeroma visoke, le nevarne vročine z vrednostmi blizu 40 stopinj za zdaj ni več na vidiku.

Statistika pa ne pove vsega. Domovina je čez poletje poročala o hitri suši, ki je v nekaj dneh iz tal izsesala ogromne količine vode, o rekordno nizkih pretokih rek in o predčasnem rumenenju gozdov. Na Ptujsko-Dravskem polju je vodni primanjkljaj dosegel približno 380 milimetrov, pridelek koruze pa je bil na najbolj prizadetih površinah zmanjšan tudi za 90 ali celo 100 odstotkov. Kmetijska sezona se je ponekod začela s točo, nadaljevala s pomanjkanjem padavin in končala s požganimi travniki, praznimi storži ter pomanjkanjem krme. Nekatere živinorejske kmetije že zmanjšujejo črede, posledice pa se zato ne bodo končale z zadnjim avgustovskim dnem.

El Niño bo na vroč planet dodal še nekaj desetink

El Niño nastane ob nadpovprečno topli morski gladini v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana ter spremembah zračne cirkulacije nad njim. Gre za naravni pojav, ki se ponavlja na nekaj let, vendar tokrat deluje na planetu, ki je zaradi dolgoročnega segrevanja že bistveno toplejši kot v predindustrijskem obdobju. Svetovna meteorološka organizacija trenutni dogodek uvršča med močne in pričakuje njegovo nadaljnjo krepitev jeseni.

Izraz »super El Niño«, ki se pogosto pojavlja v javnosti, sicer ni del uradne meteorološke klasifikacije. »El Niño h globalni temperaturi običajno prispeva desetinko ali dve stopinje Celzija, letos morda še nekoliko več, ker bo dogodek zares izjemno močan,« pojasnjuje Vertačnik. Dolgoročno segrevanje je svetovno povprečno temperaturo že dvignilo za približno 1,4 do 1,5 stopinje glede na drugo polovico 19. stoletja. Po njegovi oceni bi se lahko letošnje povprečje približalo 1,6 stopinje nad predindustrijsko ravnjo, prihodnje leto pa celo 1,7 ali 1,8 stopinje. To ne pomeni, da bi bil cilj iz pariškega podnebnega sporazuma že dokončno izgubljen, saj se ta nanaša na dolgoročno povprečje in ne na posamezno leto. Bi pa bil takšen rezultat nov in zelo resen opozorilni znak.

Razlog, da je lahko leto 2027 še toplejše od letošnjega, je zamik. El Niño bo predvidoma dosegel vrh pozno jeseni oziroma na začetku zime, njegov največji vpliv na globalno temperaturo pa se običajno pokaže šele nekaj mesecev pozneje.

Jesen bo verjetno topla, morda tudi bolj mokra. Kaj pa zima?

Za jesen sezonski modeli nakazujejo nadpovprečne temperature. Tudi avgustovska napoved evropske službe Copernicus je večini Evrope pripisala povečano verjetnost nadpovprečno tople jeseni. V južnem in zahodnem delu Evrope je nekoliko večja tudi možnost nadpovprečne količine padavin, kar vključuje Slovenijo. Toda pri tem je potrebna previdnost. El Niño ima na tropska in subtropska območja razmeroma močan in predvidljiv vpliv, nad Evropo pa je njegova povezava z vremenom precej šibkejša.

Naše vreme določajo še številni drugi dejavniki, ki jih več mesecev vnaprej ni mogoče zanesljivo napovedati. Bolj mokra jesen zato ne pomeni nujno enakomerno razporejenega dežja, ki bi počasi obnovil zaloge vode v tleh in podzemlju. Sezonsko povprečje lahko nastane tudi z nekaj obilnimi nalivi, med katerimi so dolga suha obdobja. Na presušenih ali zbitih tleh lahko voda ob močnem deževju hitro odteče, namesto da bi se vpila. Poletje nas je torej spomnilo na eno nevarnost, jesen pa lahko na isto območje prinese povsem drugo – hudourniške vode, plazove in poplavljanje. Za zimo so napovedi še manj zanesljive.

Vertačnik poudarja, da El Niño nima odločilnega neposrednega vpliva na to, kakšno zimo bomo imeli v Sloveniji. »Pričakovati je razmeroma milo zimo že zaradi tega, ker je bilo nekaj zadnjih zim milih, trend segrevanja pozimi pa je izrazit,« pojasnjuje. Še vedno se lahko pojavijo hladni vdori in obilno sneženje, vendar je verjetnost daljšega mrzlega obdobja manjša kot nekoč. 

El Niño bomo lahko občutili predvsem v trgovini

Neposredni vpliv El Niña na Slovenijo je šibek, precej bolj občutne pa so lahko njegove posledice na svetovnem trgu hrane. Pojav spreminja razporeditev padavin v Južni in Severni Ameriki, Aziji ter Avstraliji – na območjih, ki so pomembna za svetovno pridelavo žit. Če suša ali poplave zmanjšajo pridelek pšenice, koruze ali riža, se posledice hitro prenesejo v svetovne cene. Te pa nato občutijo tudi države, ki same niso doživele neposrednega vremenskega udara.

Za Slovenijo je to še posebej pomembno po sezoni, v kateri bo že domačega pridelka in krme manj. Dražji uvoz se lahko sreča z manjšo domačo ponudbo. Takrat vremenski pojav na drugem koncu sveta ni več oddaljena meteorološka zanimivost, temveč postane višji račun za živinorejca, peka in nazadnje potrošnika. Na vreme kmet ne more vplivati, lahko pa se na sušo vsaj delno pripravi.

V prihodnjih mesecih bi bilo treba najprej pospešiti postopke za namakalne sisteme, urediti vodne vire in zbiralnike ter preveriti, koliko obstoječe infrastrukture je sploh uporabne. Ministrstvo za kmetijstvo ima trenutno odprta razpisa za gradnjo individualnih namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme, roka za prijavo pa sta že 4. oziroma 25. september.

Do 2. novembra sta odprta tudi razpisa za prilagajanje trajnih nasadov podnebnim spremembam. Toda razpisi sami po sebi še ne pripeljejo vode na polja. Kmetje že dolgo opozarjajo na zahtevno pridobivanje dovoljenj, visoke začetne stroške in pomanjkanje večjih, povezanih namakalnih sistemov.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob ogledu s sušo prizadetih kmetij v okolici Kranja 17. avgusta napovedal, da bo v prihodnjem strateškem načrtu med ključnimi usmeritvami tudi pohitritev in poenostavitev postopkov za vzpostavitev vodnih zadrževalnikov ter učinkovitejšo uporabo vode, a bo šele izvedba pokazala, ali bodo te napovedi kmetom dejansko omogočile hitrejši dostop do namakanja