Ne gre za obračunavanje, ampak za skoraj devet milijonov evrov primanjkljaja

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je danes odločno zanikala, da gre za politično obračunavanje s kulturniki. Pri znižanju sredstev izvajalcem programov in projektov gre po njenih besedah izključno za ugotovitev finančnega stanja ministrstva – kot smo že poročali, se podatki ob primopredaji poslov in podatki po sedanjem pregledu ne ujemajo. Po zadnjih ugotovitvah jim zaradi povečane porabe predhodnega vodstva ministrstva manjka 8,9 milijona evrov. Na ministrstvu bodo posledično med drugim tudi odprodajali službena vozila.

Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da so po natančnem pregledu finančnega stanja v svojem proračunu ugotovili, da jim zaradi povečane porabe predhodnega vodstva ministrstva po vseh trenutnih podatkih manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Največji manko so ugotovili na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov do konca leta.

Ministrstvo za finance manka ne bo nadomeščalo, saj v državnem proračunu za to ni zagotovljenih sredstev. Ministrica Ignacija Fridl Jarc je v izjavi za medije razkrila več opozoril finančne službe ministrstva za kulturo. Ta je namreč februarja vsaj trikrat pozvala k povečani pozornosti pri izvajanju razpisov, dodeljevanju sredstev in prevzemanju obveznosti.

»Gre za stanje, na katerega so finančniki opozarjali v času mandata bivše ministrice,« je pojasnila ministrica in poudarila, da ne gre za nikakršno obračunavanje s katerimkoli subjektom, ki deluje na področju kulture. Po njenih zagotovilih gre za odgovorno ravnanje s financami državljank in državljanov, ki prispevajo v proračun Republike Slovenije. 

Med ukrepi tudi odprodaja vozil in zmanjševanje števila zaposlenih

Na ministrstvu so pregledali vse možne prerazporeditve po posameznih postavkah znotraj proračuna ministrstva in uvedli ukrepe najprej znotraj služb ministrstva. Prekinili so študentsko delo na ministrstvu ter uvedli učinkovitejšo organizacijo dela in novo sistemizacijo. Kot je ministrica povedala že prej, ima ministrstvo le eno državno sekretarko. Ob tem so uvedli tudi varčevanje na vseh materialnih stroških ministrstva in se lotili odprodaje službenih vozil.

»Žal pa bo zaradi zagotavljanja financiranja treba poseči tudi po zelo neljubih in nepričakovanih ukrepih, ki so posledica pretiranega trošenja prejšnjega vodstva ministrstva,« so sporočili z ministrstva ter našteli, da so primorani ustaviti odprte postopke razpisov in pozivov za sofinanciranje kulturnih projektov, zmanjšati sredstva za investicije v javnih zavodih in zaradi nezmožnosti zagotavljanja lastnega deleža iz integralnih sredstev ministrstva kohezijske projekte zamakniti v prihodnja leta.

Z ministrstva za kulturo so septembra 2024 sporočili, da se bodo s sprejetjem sprememb proračuna za leti 2025 in 2026 sredstva za kulturo povečala za nekaj manj kot 37 milijonov evrov. »Skoraj za polovico bomo povečali sredstva za slovenski film, vlagamo v ljubiteljsko kulturo, knjigo in javne zavode ter razpise,« je takrat poudarila ministrica Asta Vrečko. Leta 2025 naj bi tako ministrstvo za kulturo razpolagalo z 271,7 milijona evrov, kar je bilo 36,88 milijona evrov več od prvotno sprejetega proračuna. Ministrica Fridl Jarc je danes pojasnila, da povečanje proračuna v kulturne vsebine ne prinese niti enega samega evra, saj gre za povečanje plač za zaposlene na ministrstvu in javnih zavodih.

Na ministrstvu so pojasnili, da gre za začasne ukrepe, katerih namen je preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega proračunskega kritja. Po sprejetju rebalansa proračuna bo ministrstvo ponovno ocenilo razpoložljiva sredstva ter sprejelo nadaljnje odločitve v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetimi proračunskimi okviri. »Cilj vseh začasnih ukrepov je zagotavljanje zakonitega, odgovornega in finančno vzdržnega upravljanja javnih sredstev,« so zatrdili.

Po ministričinih navedbah ne drži, da bi nekaterim kulturnikom zaustavili izplačevanje zahtevkov. Ima pa po njenih pojasnilih vsaka pogodba klavzulo, da se v primeru rebalansa proračuna lahko ta sredstva ustrezno zmanjšajo oz. povečajo in podobno. »Čim več sredstev želimo nameniti kulturnim vsebinam in ne birokraciji, kar je tudi slogan našega mandata,« je poudarila.

Po katerih merilih bodo odločali o morebitnem zmanjšanju že odobrenih sredstev?

Ministrica je povedala, da so najprej pregledali lastne prihranke, nato morebitne prihranke pri javnih zavodih, nazadnje pa razpise, ki so še odprti in za katere odločbe še niso bile izdane. Nekatere razpise bodo tako do nadaljnjega zadržali. Napovedala je, da se bodo sredstva zmanjševala po rebalansu proračuna ministrstva. »Vsota, ki se bo privarčevala na račun razpisov, predstavlja okoli polovico tega, kar manjka v proračunu ministrstva za kulturo,« je ocenila.

Ministrstvo je opozorilo, da so postopki javnih razpisov in pozivov med seboj različni. Nekateri so že zaključeni s sklenjenimi pogodbami, drugi so še v teku in odločbe še niso bile izdane. Nadaljnje ravnanje bo zato odvisno od pravnega in dejanskega stanja posameznega postopka ter od razpoložljivih proračunskih sredstev po sprejetju rebalansa. Upravičenci, prijavitelji in drugi deležniki bodo o nadaljnjih korakih obveščeni glede na stanje posameznega postopka in po sprejetju rebalansa proračuna. »Ministrstvo se zaveda, da nastale razmere vplivajo na številne ustvarjalce, organizacije in javne zavode na področju kulture. Cilj sprejetih ukrepov je zagotoviti stabilizacijo financiranja ter ustvariti pogoje za preglednejše in dolgoročno vzdržno financiranje kulturnega sektorja,« so še sporočili.

Do rebalansa proračuna bo zadržan tudi javni poziv za sofinanciranje plač novinarskih delovnih mest – ta je bil objavljen februarja letos, a odločbe in pogodbe še niso bile izdane.  Za Muzej slovenske osamosvojitve je letos predvidenih 150.000 evrov. Kot je povedala ministrica, pri tem niso posegali v sredstva, namenjena drugim.

 

Levica: pravi razlog tiči v ideološkem boju SDS proti kulturi in umetnosti, ne v proračunu

V Levici še naprej zatrjujejo, da je napovedano rezanje sredstev in neizplačilo pogodb povsem jasna politična in ne tehnična odločitev. Po njihovem mnenju je realizacija napovedi obračuna s kulturo in umetnostjo, poskus discipliniranja in utišanja vseh, ki aktualni vladi niso povšeči. »Ministrstvo za kulturo smo pred enim mesecem predali z najvišjima proračunoma v zgodovini Slovenije v višini 282,3 milijona evrov za leto 2026 in 297,8 milijona evrov za leto 2027. Ob tem pa so dodatno na voljo še sredstva iz drugih virov, evropska kohezijska sredstva in sredstva iz podnebnega sklada, ki smo jih prvič pridobili v prejšnjem mandatu. Letos maja smo celo še pridobili dodaten denar s prerazporeditvijo sredstev z drugega ministrstva,« je zatrdila Asta Vrečko.

Prerazporeditve znotraj proračuna iz postavk, kjer sredstva ostanejo neporabljena, se po njenih besedah izvajajo vsako leto in tudi v veljavnem proračunu se je junija vedelo, kje ta sredstva so. »A smo kljub temu tik pred odhodom zagotovili še dodatna sredstva,« je poudarila. »V napovedanem rebalansu proračuna Republike Slovenije za leto 2026 glede na napovedi predsednika vlade, da bo treba zagotoviti dodatna sredstva za obrambo še v tem letu, lahko pričakujemo nižanja pri drugih resorjih, vključno s kulturo,« je dodala. 

V Levici so med drugim še zatrdili, da so bili vsi javni razpisi, vse odločbe in pogodbe v njihovem mandatu izvedeni, sprejeti in sklenjeni na podlagi natančno določenih finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo – in ta denar mora na teh proračunskih postavkah še vedno biti. Ministrstvo za kulturo je po njihovih besedah dolžno izplačati višino sofinanciranja, kot je to določeno v pogodbi, oz. skleniti pogodbo na podlagi veljavne odločbe. »Vsakršno drugačno ravnanje novega vodstva ministrstva je lahko pravno sporno, kar za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost,« so ocenili.