Vrtovec ob današnjem prazniku: »Meje ne morejo zabrisati naroda«; Janša: »Spomin naj bo vir samozavesti«

»Meje ne morejo izbrisati naroda, če ve, kdo je in kam spada,« je ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudaril podpredsednik vlade ter minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. V nagovoru se je zavzel za enake možnosti vseh regij po državi in izpostavil velik razvojni potencial Prekmurja. Zagotovil je, da tudi tamkajšnji kmetje, ki se spopadajo s hudo sušo, ne bodo ostali sami. 

Ko se je Prekmurje vrnilo domov

Podpredsednik vlade je sinoči v nagovoru v Veliki Polani je spomnil na prelomni 17. avgust 1919, ko je Prekmurje po odločitvah pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tedanja vojska kraljevine je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju.

Prekmurje se je tedaj vrnilo »domov«, je ponazoril Vrtovec in opozoril na pomen ohranjanja domovinske zavesti, kulturne dediščine in enakomernega razvoja vseh slovenskih regij. Slovenija po njegovih besedah ne sme biti razdeljena na kraje, kjer je prihodnost, in kraje, od koder se v prihodnost odhaja. »Prihodnost mora biti povsod,« je povedal. Ob tem je izpostavil ogromen razvojni potencial Prekmurja na področjih podjetništva, turizma, kulture ter izkoriščanja geotermalnega bogastva in sodobne prometne ter energetske infrastrukture.

Meje ne morejo izbrisati naroda, če ta ve, kdo je in kam spada. Prekmurci so vedeli, kdo so in kam spadajo.

Iskrene čestitke ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V izjemno čast mi je bilo nagovoriti zbrane na nocojšnji osrednji državni proslavi v… pic.twitter.com/50G5XQOKEt

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) August 16, 2026

Vrtovec kmetom: ne boste ostali sami

Podpredsednik vlade je posebej spomnil na položaj, v katerem so se zaradi letošnje suše znašli slovenski kmetje. »V teh dneh z žalostjo opazujem, kako neskončna prekmurska polja izgubljajo boj s sušo,« je dejal. Kot je zagotovil, kmetje ne bodo ostali sami, saj »brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane«.

Negotovo prihodnost naroda pa lahko preprečita tudi večje veselje do življenja in več rojstev, je dodal Vrtovec. Opozoril je na demografsko zimo, saj »brez Slovencev ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi«. Kot je poudaril, je treba skrbeti, da bo slovenski narod čez 100 let še živel na slovenskih tleh.

Ne pričakujejo usmiljenja, ampak enakopravnost

Na izjemen pomen prekmurske besede in prekmurščine kot temelja narodne identitete pa je v svojem nagovoru opozoril gostitelj slovesnosti, župan Velike Polane Damjan Jaklin. Dejal je, da združitev ni bila le rezultat političnih odločitev, ampak vztrajnosti lokalnih ljudi.

Ob tem je poudaril tudi današnji položaj regije v Sloveniji. Prekmurke in Prekmurci po njegovih besedah ne pričakujejo »usmiljenja in miloščine, temveč enakopravnost«. Regija si zasluži enako pozornost, pri vlaganjih v ceste, šole, bolnišnice in delovna mesta, je dejal.

Slovesnosti v Veliki Polani so se udeležili številni visoki politični predstavniki in ugledni gosti, med njimi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in predsednik državnega sveta Marko Lotrič ter več ministrov državnih sekretarjev ter pomurskih županov. Kulturni program proslave so sooblikovali Orkester Slovenske vojske, priznane prekmurske glasbene skupine, med drugim skupini Prašnati in Belmura, ter mladina iz Velike Polane.

Janša: velike spremembe so delo skupnosti

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je uspela, ker je bila močnejša od negotovosti, v kateri so živeli Prekmurci, je v poslanici ob prazniku navedel predsednik vladen Janez Janša. Sporočilo tedanjih dogodkov ostaja še danes; da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju.

Združitev po njegovih besedah ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva. Ta zgodovinski trenutek ni bil naključje, temveč sad dolgoletnih prizadevanj številnih, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest, je zapisal premier.

Spomin na tiste čase naj bo vir samozavesti

Zgodovina nas uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, »ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci«.

Poslanica predsednika vlade 🇸🇮 @JJansaSDS ob današnjem prazniku

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se z globokim spoštovanjem spominjamo enega najpomembnejših mejnikov naše narodne zgodovine. Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih… pic.twitter.com/g6s5TFPvTV

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 17, 2026

Tudi danes narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. »Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,« je navedel Janša. Spomin na tiste čase naj bo zato »vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost«.

Ob robu praznika se je s poslanico oglasila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in med drugim izpostavila pomembno vlogo porabskih Slovencev, ki so leta 1919 ostali zunaj meja matice, a ostajajo trden del slovenskega narodnega prostora. Opomnila je, da nobena pridobljena pravica in povezanost nista samoumevni, temveč zahtevata stalno skrb, solidarnost in medsebojno spoštovanje.