Volilci iz tretjih držav: gre za ščitenje Jankovićeve volilne baze?

V ponedeljek sprejete spremembe zakona o lokalnih volitvah, po katerih se bo državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah odvzela volilna pravica, so po pričakovanjih naletele na oster odpor skrajnega dela leve opozicije. A pogled po ureditvah evropskih držav pokaže, da to še zdaleč ne bi bila izjema. So razlog za žolčno nasprotovanje leve opozicije jesenske županske volitve v Ljubljani?

Veljavna ureditev je bila uzakonjena leta 2002, po njej pa lahko pri nas na lokalnih volitvah člane občinskega sveta in župana volijo tudi državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

Več glasu manjšim krajem

Novela prinaša dve pomembni spremembi. Prva je ponovna uvedba možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, s čimer se vrača ureditev, ki je veljala pred spremembo zakonodaje novembra 2024.

Občine so namreč že ob ukinitvi volilnih enot opozarjale na nevarnost zmanjšane zastopanosti manjših in bolj oddaljenih naselij. Brez ustrezne teritorialne zastopanosti pa lahko posamezni deli občin ostanejo brez svojih predstavnikov v svetih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Cilj predlagane spremembe je tako zagotoviti, da bodo imeli tudi manjši kraji možnost izvoliti svoje predstavnike in sodelovati pri odločanju o lokalnih zadevah.

Direktiva velja za državljane EU

Druga pomembna sprememba pa ukinja aktivno volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. To pomeni, da ti ne bi več mogli voliti članov občinskih svetov in županov. Volilna pravica bi ostala zagotovljena slovenskim državljanom ter državljanom držav članic Evropske unije.

Prav ta rešitev je, kot je bilo pričakovati, v razpravi na pristojnem parlamentarnem odboru in na plenarni seji v državnem zboru naletela na oster odziv opozicijskih poslancev. Kot so poudarjali, je pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pet let neprekinjenega bivanja v Sloveniji. Gre za ljudi, ki v teh lokalnih skupnostih živijo, delajo, plačujejo davke in te skupnosti soustvarjajo, so poudarjali v Svobodi in Levici. Luka Goršek iz SD pa se je spraševal, kaj je cilj, »da bi peščici ljudi odvzeli volilno pravico«.

Toda nihče se ni vprašal, zakaj jim je bila v prvi vrsti sploh podeljena. Pred 24 leti so spremembo utemeljevali z načelom lokalne pripadnosti in prilagajanjem evropskim standardom v sklopu približevanja članstvu v EU. Toda direktiva, ki izhaja iz evropskega prava, je volilno pravico na lokalnih volitvah predpisovala le za državljane drugih držav članic EU, ne pa tudi za državljane tretjih držav. Državljani članic EU bodo to pravico ohranili tudi po posodobljeni zakonodaji.

Luka Goršek iz SD se je spraševal, kaj je cilj, »da bi peščici ljudi odvzeli volilno pravico«. Toda: zakaj jim je bila sploh podeljena?

V družbi skoraj polovice članic EU

Predsednica kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen je kljub temu izrazila zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb, ki bi po njeni oceni lahko odprle resna vprašanja glede načela stabilnosti volilne zakonodaje. Toda možnost vzpostavitve pogoja državljanstva je dopustna tudi v zakoniku dobre volilne prakse, ki ga je sprejela Beneška komisija.

Vprašanje je, zakaj potemtakem Svet Evrope ni zaskrbljen tudi zaradi ureditve v mnogih drugih državah članicah Evropske unije. Kot lahko razberemo iz dokumenta Preseganje vrzeli pri politični udeležbi: volilna pravica državljanov tretjih držav in državljanov Evropske unije v EU (2004), ki ga je pripravila organizacija Skupina za migracijsko politiko (Migration Policy Group), je ureditev tujcem tako naklonjena v le nekaj članicah.

Ureditve so po državah sicer dokaj zapletene. Nekatere države dajejo volilno pravico državljanom tretjih držav po določenem obdobju prebivanja, nekatere le državljanom določenih držav, nekatere pa nobenemu od državljanov teh tretjih držav. Razlike se pojavljajo tudi glede na raven lokalne samouprave. Na lokalnih volitvah tako tujci ne volijo v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, na Cipru, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Latviji, Malti in na Poljskem; torej v 12 od 27 držav.

V Avstriji omejitve celo za državljane EU

Posamezne države so na drugi strani dokaj restriktivne tudi do državljanov drugih držav članic EU. V Avstriji državljani EU sicer lahko sodelujejo na volitvah v občinske svete, a so na Dunaju te omejene na okrožno raven volitev. Dunajska občina, ki je hkrati zvezna dežela, in Avstrija kot država namreč nista razširili volilne pravice državljanov EU tudi na regionalno raven. Državljani tretjih držav so iz volilne pravice izključeni na vseh ravneh.

Kot v raziskavi ugotavljata njena avtorja Sinem Yilmaz in Alexander Wolffhardt, se v 27 analiziranih državah članicah kaže jasen vzorec: državljani EU, ki prebivajo v drugi državi članici, imajo praviloma širše politične pravice kot državljani tretjih držav. Največja razlika se kaže pri volilni pravici na lokalni ravni.

Mobilni državljani EU lahko v večini držav sodelujejo na lokalnih volitvah, v šestih državah članicah (Ciper, Danska, Finska, Grčija, Slovaška in Švedska) pa imajo tudi pravico glasovati na regionalnih volitvah, kar presega minimalne zahteve prava EU. Nacionalne volitve ostajajo povsod rezervirane za državljane države.

Omejen položaj

Položaj državljanov tretjih držav pa je precej bolj omejen. V številnih že omenjenih državah nimajo volilne pravice, nekatere države, kot so Luksemburg, Slovenija in Švedska, pa jim po izpolnitvi določenih pogojev omogočajo sodelovanje na lokalnih volitvah. Na regionalni ravni so takšne pravice še redkejše; izjeme predstavljajo predvsem Finska, Danska in Švedska.

Ključni pogoj za politično participacijo je dolžina prebivanja, vendar so zahteve za obe skupini različne. Za državljane EU je v večini držav dovolj že stalno prebivališče; izjema je Luksemburg, kjer je zaradi velikega deleža tujcev med volivci zahtevanih pet let bivanja. Pri državljanih tretjih držav se zahtevana doba prebivanja giblje med dvema in petimi leti.

Portugalska dovoli voliti le govorcem portugalščine

V nekaterih državah, kot sta Portugalska in Španija, imajo pomembno vlogo tudi sporazumi o vzajemnosti, ki volilno pravico omogočajo le državljanom določenih tretjih držav. Takšne ureditve v praksi pogosto močno omejujejo dejanski dostop do volitev. Portugalska sodelovanje na lokalnih volitvah tako dopušča le državljanom portugalsko govorečih držav.

Belgija od vseh tujih prebivalcev zahteva posebno registracijo za sodelovanje na lokalnih volitvah, pri čemer morajo državljani zunaj EU dodatno podati izjavo o spoštovanju belgijske ustave, zakonodaje in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Med najbolj vključujočimi državami izstopajo Švedska, Finska in Luksemburg, ki obema skupinama omogočajo razmeroma široko sodelovanje na lokalni ravni. Nasprotno pa Avstrija, Romunija in Francija ohranjajo bolj restriktivne ureditve.

Povezava s pravili o državljanstvu

Volilno pravico tujcev je po pisanju avtorjev raziskave treba obravnavati v povezavi z zakonodajo o državljanstvu. Države z liberalnejšimi pravili za pridobitev državljanstva, kot so Portugalska, Švedska, Luksemburg, Irska in Finska, praviloma omogočajo tudi širšo politično participacijo državljanov tretjih držav.

V nekaterih primerih, zlasti na Finskem in Irskem, volilna pravica deluje kot orodje zgodnje politične integracije še pred pridobitvijo državljanstva. Nasprotno imajo države z restriktivnimi politikami naturalizacije, kot so Bolgarija, Avstrija in Latvija, praviloma omejene politične pravice za državljane tretjih držav.

Kot še sklepata avtorja, nekatere države z zahtevnimi pogoji za pridobitev državljanstva, med njimi Danska, Estonija, Slovaška, Litva in doslej Slovenija, kljub temu omogočajo lokalno volilno pravico, kar nakazuje, da jo uporabljajo kot delno nadomestilo za težje dostopno državljanstvo.

Peščica več kot 100.000 volivcev

Ureditev, po kateri državljani tretjih držav ne bi imeli pravice do udeležbe na lokalnih volitvah, v evropskem merilu torej še zdaleč ni izjema, prav tako ni v nasprotju z evropskim pravnim redom. Opozicijsko žolčno nasprotovanje načrtovani omejitvi bi bilo tako v večji meri lahko povezano s podporo konkretnim županskim kandidatom.

Državljanov tretjih držav v Sloveniji še zdaleč ni tako malo, kot bi si morda lahko predstavljali ob izrazu »peščica«, ki ga je v razpravi uporabil poslanec SD Goršek. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz centralnega registra prebivalstva in evidence volilne pravice je državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan volitev polnoletni, 103.883.

Da državljani tretjih držav ne bi imeli pravice do udeležbe na lokalnih volitvah, v evropskem merilu ni izjema in ni v nasprotju z evropskim pravnim redom.

Je Janković v škripcih?

Na ministrstvu sicer nimajo podatka, koliko takšnih državljanov je svoj glas oddalo na zadnjih lokalnih volitvah. Prav tako ni mogoče sklepati o narodnosti ali etnični pripadnosti volivcev, zato ni mogoče statistično dokazati, koliko glasov je denimo aktualni ljubljanski župan Zoran Janković prejel od srbskih državljanov, živečih v Ljubljani.

Namigi o domnevnem organiziranem prevozu njegovih privržencev na volišča sicer niso bili potrjeni. Šele lokalne volitve bodo pokazale, v kolikšni meri se je župan v preteklih mandatih zanašal na to volilno bazo.

Sicer pa so se skupnosti državljanov tretjih držav v zadnjih letih močno okrepile tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Kranj je tako postal mesto z najvišjim deležem državljanov Kosova. Na ta račun je Kranj v zadnjih letih postal že tretja največja mestna občina, takoj za Ljubljano in Mariborom.

(D256: 22-23)