Levica tudi v ameriški analizi o predsednici vidi zaroto slovenske desnice

Ko se je razprava o prijateljstvu predsednice republike Nataše Pirc Musar z Viktorijo Krivolutskayo preselila še čez Atlantik, je poslanka Levice Nataša Sukič hitro našla politično ozadje – povezave aktualne Janševe oblasti s Trumpovo administracijo. Ameriški inštitut Roberta Lansinga je namreč objavil analizo, po kateri javno znana dejstva ne dokazujejo, da bi bila predsednica kakorkoli povezana z ruskimi obveščevalnimi službami, vendar zaradi tesnega osebnega in poslovnega dostopa Krivolutskaye do predsednice obstaja razlog za ponovno varnostno oceno. Sukičeva se z vsebino opozorila ni podrobneje ukvarjala. »Glede na to, da gre za neki ameriški inštitut pa neke nekdanje ljudi iz Cie, to pove vse samo po sebi,« je v današnji izjavi v Državnem zboru dejala pred kamerami. Na vprašanje, kaj naj bi to pomenilo, je odgovorila: »Vemo, kakšne so povezave in navezave med aktualno oblastjo in ameriško Trumpovo administracijo. Vemo, kakšna so to razna prijateljstva, tako kot v primeru Izraela, ki ga ne bom zdaj komentirala, in mislim, da to pove vse, iz katerih 'inštitutov' prihajajo tovrstna opozorila.« To je povedala suvereno, kot da ona to preprosto ve.

Čeprav ime premierja Janeza Janše ni omenila, je z »aktualno oblastjo« nedvomno merila na vlado pod vodstvom prvaka SDS. Toda pregled javno dostopnih podatkov o inštitutu in predvsem njegovih preteklih objav razkrije precej manj priročno zgodbo za takšno razlago. Inštitut Roberta Lansinga ni del ameriške vlade, Trumpove administracije ali Cie. Gre za nevladno in neprofitno raziskovalno organizacijo, ki ima po lastnih navedbah sedež v Doverju v ameriški zvezni državi Delaware in evropsko izpostavo v Parizu. Sam se predstavlja kot nestrankarska organizacija, usmerjena v raziskovanje hibridnih operacij, propagande, obveščevalnih dejavnosti ter groženj demokratičnim družbam. Njegove analize temeljijo predvsem na odprtih virih.

Na seznamu sodelavcev res najdemo ljudi z obveščevalno in diplomatsko preteklostjo. Med njimi je John Sipher, ki je 28 let deloval kot operativec in vodilni uslužbenec tajne službe Cie, ter Armand Chouet, generalni direktor inštituta in nekdanji analitik francoske vojaške obveščevalne službe DRM. Inštitut med sodelavci navaja tudi upokojenega ameriškega diplomata Toma Armbrusterja in nekdanjega protiobveščevalnega agenta ameriške vojske Davida DeBatta. Toda analiza o Sloveniji ni podpisana z imenom katerega od njih, temveč zgolj kot uredniški prispevek. Iz javno dostopnih podatkov prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi jo naročila ali pri njej sodelovala Trumpova administracija, Sukičeva pa za svojo tezo ni predstavila nobenega dokaza.

Janša kot »Trumpov posnemovalec«, Trump pa kot grožnja zavezništvom

Še bolj zgovoren je arhiv samega inštituta. Ta ne kaže, da bi šlo za politične zaveznike ali prijatelje Janeza Janše. V analizi iz aprila 2021 so Janšo opisali kot desnega populista, ki drsi proti desnici, ter kot nekakšnega Trumpovega posnemovalca na Balkanu. Omenili so njegovo podporo Viktorju Orbánu in Donaldu Trumpu, hkrati pa zapisali, da naj bi imel pogosto stališča, podobna ruskim. Po vsebini torej ni šlo za hvalnico tedanjemu slovenskemu premierju, temveč za izrazito kritičen politični portret.

Nič bolj prizanesljive niso novejše objave inštituta o Donaldu Trumpu. Njegovo zunanjo politiko opisujejo kot politiko prisile, nenehne krize in kratkoročnega kupčevanja. Opozarjajo, da Trumpov odnos do zaveznikov spodkopava zaupanje v ZDA, slabi povezanost Nata, odpira prostor avtoritarnim režimom ter demokratične vrednote zamenjuje s transakcijskim razumevanjem mednarodnih odnosov. V eni izmed analiz so Trumpa označili celo za neučinkovitega pri soočanju z Vladimirjem Putinom in zapisali, da lahko njegove osebnostne in politične značilnosti Rusiji olajšujejo manipulacijo.

To še ne dokazuje popolne politične neodvisnosti vsake objave inštituta in ne odgovarja na vsa vprašanja o njegovi preglednosti. Slovenska analiza nima imenovanega avtorja, inštitut pa ni uradna ameriška državna institucija, zato njegovih ocen ni mogoče predstavljati kot ugotovitev ameriške vlade ali Cie. Vendar objavljene vsebine precej neposredno spodbijajo namigovanje Sukičeve, da je opozorilo mogoče odpraviti že s sklicevanjem na Janševa poznanstva v Trumpovi Ameriki. Če so to »Janševi kolegi«, imajo o Janši in Trumpu presenetljivo slabo mnenje.

Bistvo analize ni obtožba o vohunjenju, temveč dostop do predsednice

Ameriški inštitut v analizi izrecno poudarja, da trenutno dostopne informacije ne dokazujejo povezave Nataše Pirc Musar z rusko obveščevalno službo. Prav tako opozarja, da rusko poreklo Viktorije Krivolutskaye samo po sebi ni varnostni kazalnik. Osrednje vprašanje je drugačno: ali bi lahko tretja oseba prek Krivolutskaye dobila dostop do predsednice, njenega ožjega kroga, gibanja, neformalnih pogovorov ali morebitnih občutljivih informacij.

Krivolutskaya ni zgolj predsedničina znanka. Njuno razmerje sestavljajo dolgoletne osebne, športne in poslovne vezi. Bila je prokuristka družbe Net Produkcija, opravljala je računovodska dela za odvetniško pisarno Pirc Musar, vodila likvidacijo družbe Info hiša in je danes prokuristka Ruske dače, povezane s predsedničinim soprogom Alešem Musarjem. V preteklosti je bila tudi partnerica Romana Jegliča, nekdanjega namestnika direktorja Varnostno-informativne službe, predhodnice današnje Sove, ki je nato več let živel v Rusiji.

Nobeno od teh dejstev samo po sebi ni dokaz vohunjenja, njihova kombinacija pa po mnenju avtorjev upravičuje protiobveščevalno pozornost. Inštitut zato Krivolutskaye ne označuje za rusko agentko, temveč za osebo z nenavadno povišanim profilom protiobveščevalnega tveganja. Pri tem priznava pomemben protiargument in sicer, da jo je Sova jo je leta 2016 ob postopku pridobivanja slovenskega državljanstva preverila in takrat ni ugotovila varnostnih zadržkov. Toda od tega preverjanja je minilo deset let. Vmes je Nataša Pirc Musar postala predsednica republike, Rusija je napadla Ukrajino, evropsko varnostno okolje pa se je temeljito spremenilo. Do podobnih, če ne celo enakih ugotovitev je že prejšnji teden prišel nekdanji direktor Sove in sedanji direktor Inštituta RINK dr. Rajko Kozmelj. Po objavi ameriške analize je za Domovino povedal, da inštituta Roberta Lansinga ne pozna in z njim nikoli ni bil v stiku, vendar se njegove ugotovitve ujemajo z oceno, ki jo je sam javno predstavil že pred več kot tednom dni.

»Potencialno varnostno tveganje je visoko oziroma izredno visoko,« je opozoril Kozmelj. Vzrok po njegovih besedah ni narodnost prijateljice, temveč njen tesni odnos z varovano osebo. Takšno razmerje lahko pomeni dostop do urnika predsednice, podatkov o njenih sodelavcih, prijateljih in družini, do informacij o osebnih odnosih ter do neformalnih mnenj in stališč, ki jih predsednica oblikuje o domačih, evropskih in svetovnih vprašanjih.

Kozmelj je ob tem večkrat poudaril nujno ločnico: »Nihče nikogar ne obtožuje. Gre samo za potencialno varnostno tveganje.« Prav zato bi morale po njegovem mnenju pristojne institucije – predvsem policija in Sova, po potrebi tudi vojaška obveščevalna služba – preveriti, ali tveganje dejansko obstaja. Če bi ugotovile, da ni ničesar spornega, bi s tem nevtralizirale špekulacije in zmanjšale škodo, ki jo nepojasnjeni dvomi povzročajo predsednici in državi. Ponovna ocena bi bila po njegovem utemeljena predvsem zaradi spremenjenih okoliščin.

Preverjanje leta 2016 je bilo povezano z naturalizacijo Krivolutskaye, ne z varnostnim okoljem okoli predsednice republike. Nataša Pirc Musar je na položaj nastopila šele leta 2022, istega leta pa se je z ruskim napadom na Ukrajino bistveno spremenila tudi evropska varnostna slika. Če Sova ob prvem preverjanju še ni poznala preteklega odnosa Krivolutskaye z Jegličem, bi bila tudi ta informacija nova okoliščina, vendar Kozmelj poudarja, da ne more vedeti, katere podatke so pristojne službe takrat že imele. Kozmelj opozarja še na drugo nevarnost – destabilizacijo države zaradi naraščajočega nezaupanja med predsedniškim uradom, parlamentom in varnostnimi institucijami. Takšna politična kriza bi lahko koristila Rusiji tudi v primeru, če Moskva pri njenem nastanku sploh ne bi sodelovala.

Podobno ugotavlja omenjeni ameriški inštitut in sicer, da lahko neutemeljene obtožbe o vohunjenju lahko same postanejo orožje notranjepolitičnega obračunavanja in povzročijo prav tisto erozijo zaupanja, ki jo skušajo tuje službe sicer doseči s hibridnimi operacijami. Nekdanji direktor Sove je bil kritičen tudi do splošnega stanja slovenskih varnostnih služb. Meni, da Slovenija v njihove zmogljivosti vlaga premalo, da zaradi napačnega razumevanja varovanja temeljnih pravic ne kupuje rešitev, primerljivih s tistimi v drugih državah, ter da ob političnem nadzoru manjka kakovosten in strokoven nadzor. Prav zato bi morala država službe ustrezno opremiti, njihovo delovanje pa hkrati strogo nadzirati.

KNOVS brez dokumentov, podpora predsednici pa brez Svobode

Medtem se razjasnjevanje dejstev v državnem zboru zamika. Za danes napovedana seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bi obravnavali morebitne vplive tretjih držav, predvsem Rusije in Izraela, na slovensko suverenost in nacionalno varnost, je bila prestavljena na 1. september. Predsednica komisije Janja Sluga je pojasnila, da vlada KNOVS-u ni posredovala zahtevanega gradiva o postopku izredne naturalizacije Viktorije Krivolutskaye. Komisija želi po besedah Sluge preveriti, ali je bila Krivolutskaya ob pridobivanju državljanstva res varnostno preverjena, kaj natančno je bilo preverjeno in na podlagi katerih informacij.

Vlada je njeno zahtevo zavrnila, zato je Sluga ocenila, da se »nekdo nečesa boji« in poskuša parlamentarni nadzor onemogočiti ali vsaj zavlačevati. Sluga je zavlačevanje očitala tudi Sovi, ker je ta najprej sporočila, da se direktor Janez Stušek seje ne more udeležiti. Sova ji je odgovorila, da je pravočasno zaprosila za drug termin, po vztrajanju komisije pa je direktor svoje obveznosti odpovedal in udeležbo na seji vendarle potrdil. Agencija je zato navedbe predsednice KNOVS-a označila za zavajajoče. Kljub potrjeni udeležbi direktorja je Sluga sejo nato prestavila bojda zaradi manjkajočega vladnega gradiva.

Istega dne so poslanci Levice in SD objavili javno pismo v podporo instituciji predsednika republike, v katerem svarijo pred osebnimi diskreditacijami, neutemeljenimi obtožbami in spodkopavanjem ustavnega reda. Posebno zanimiva je nedoslednost v samem dokumentu. V enem od odstavkov piše, da »poslanske skupine Levica, Svoboda in Socialni demokrati« stopajo v bran predsedniški instituciji, vendar so pod pismom navedeni le poslanci SD in Levice. Tudi uvod na spletni strani SD jasno navaja, da so pismo podpisali poslanci teh dveh strank.

Sukičeva je pojasnila, da so pismo posredovali tudi Svobodi, zakaj ga njeni poslanci niso podpisali, pa naj novinarji vprašajo njih. Poslanka Svobode in predsednica KNOVS-a Janja Sluga na vprašanja, povezana z nepodpisom pisma, danes v državnem zboru ni želela odgovarjati. Tako so v podporo predsedniški instituciji javno stopili opozicijski SD in Levica, ne pa tudi največja opozicijska stranka, čeprav jo besedilo pisma očitno še vedno navaja kot podpisnico oziroma podpornico.

Nič novega: predsednica znova zavrnila vse povezave

Popoldne se je znova odzvala tudi Nataša Pirc Musar. Odločno je zavrnila navedbe in insinuacije o svoji povezanosti s tujimi obveščevalnimi službami ali mrežami ter poudarila, da morajo vprašanja nacionalne varnosti razjasniti pristojne državne institucije na podlagi preverljivih dejstev. Od njih pričakuje temeljito in hitro delo, javnost pa ima po njenih besedah pravico izvedeti, kaj je res in kaj ne.

Predsedničin odziv vsebinsko ne prinaša bistveno novega. Nihče od resnih sogovornikov niti ameriški inštitut ni predstavil dokaza, da bi bila Nataša Pirc Musar del ruske obveščevalne mreže. V ospredju je ožje in bistveno bolj konkretno vprašanje, ki jo mediji te dni naslavljajo na predsednico in sicer ali zaradi spremenjenih okoliščin podpira novo varnostno preverjanje svoje prijateljice Viktorije Krivolutskaye in oceno tveganja, ki ga pomeni njen tesni dostop do predsednice in njene družine. Na to predsednica tudi v zadnjem odzivu ni odgovorila.