Vlada Roberta Goloba je javne finance pripeljala čez rob

Slovenske javne finance so v letu 2025 zdrsnile v območje, ki ga Fiskalni svet Republike Slovenije označuje kot strukturno nevzdržno. Gre za posledico političnih odločitev, ki trajno povečujejo porabo države.

Primanjkljaj se je skoraj potrojil – zaradi ukrepov vlade

V enem samem letu je primanjkljaj poskočil z 0,9 na 2,5 odstotka BDP, kar pomeni približno 1,75 milijarde evrov. Razlogi niso skrivnost:

• obsežna plačna reforma v javnem sektorju,
• uvedba zimskega regresa,
• več zaposlenih v državi,
• višji socialni transferji.

Ključni problem pa ni le višina teh izdatkov, temveč njihova narava. Ne gre za enkratne ukrepe, ampak za trajno višjo raven porabe. To pomeni, da se primanjkljaj ne bo samodejno zmanjšal niti v primeru gospodarske rasti.

Strukturni zdrs: težava je prihodnost

Opozorila Fiskalnega sveta so jasna: Slovenija se odmika od ciljev srednjeročnega fiskalnega načrta. Če se politika ne spremeni, bo primanjkljaj v nekaj letih presegel tri odstotke BDP, v neugodnih razmerah pa lahko doseže celo pet odstotkov.

To ni več le statistični problem, temveč vprašanje zaupanja. Takšne številke pomenijo večje tveganje za dražje zadolževanje in pritisk finančnih trgov – scenarij, ki ga je Slovenija že doživela v času dolžniške krize.

Poraba raste dvakrat hitreje kot prihodki

Trend je zaskrbljujoč tudi v tekočem letu. V prvem četrtletju 2026 so prihodki sicer zrasli za sedem odstotkov, vendar so odhodki zrasli skoraj dvakrat hitreje, in sicer za 13 odstotkov.

Posledica je 700 milijonov evrov primanjkljaja, bistveno več kot leto prej. Takšno razmerje jasno kaže, da država porablja hitreje kot zmore ustvarjati prihodke. To pa je dolgoročno nevzdržno.

Manevrski prostor je izčrpan

Leta 2024 je imela država še nekaj rezerve. Ta prostor je bil leta 2025 izčrpan. Danes to pomeni manj možnosti za odzivanje na prihodnje krize in večjo ranljivost ob zunanjih šokih.

Po ocenah Fiskalnega sveta bo Slovenija že letos presegla dovoljeno raven izdatkov, do leta 2028 pa bi se lahko odstopanja še občutno povečala. Fiskalna politika tako izgublja prožnost ravno v času, ko bi jo najbolj potrebovala.

Davčne razbremenitve možne le ob jasnih pogojih

Vprašanje davkov je odprto. Davčne razbremenitve so možne, vendar ne brez izpolnjenih nekaj pogojev. Če država želi znižati davke, mora hkrati zagotoviti nadomestne ukrepe.

To pomeni racionalizacijo porabe, pregled učinkovitosti javnih izdatkov in morebitno zmanjšanje obsega države. Alternativa so novi ali višji davki drugje.

Brez teh korakov bi davčne spremembe pomenile le dodatno poglabljanje primanjkljaja.

Opozorilo pred dodatnim trošenjem

Fiskalni svet posebej opozarja na nevarnost novih ukrepov brez finančnega kritja. Nekateri predlogi zakonodaje bi lahko primanjkljaj povečali še za približno 900 milijonov evrov letno.

To ne pomeni, da ukrepi sami po sebi niso smiselni. Pomeni pa, da morajo biti premišljeni, postopni in finančno uravnoteženi. V nasprotnem primeru bi le še poslabšali že tako krhko stanje javnih financ.

Kaj sledi?

Slovenija se približuje točki, ko nadaljevanje trenutne politike vodi v vedno večje neravnovesje. Rast dolga, zmanjšanje fiskalne avtonomije in večja odvisnost od zadolževanja so realna tveganja.

Če se trend ne obrne, bodo prihodnje vlade prisiljene v bistveno ostrejše ukrepe, kot bi bili potrebni danes.

Slovenija potrebuje jasen zasuk: pregled izdatkov, racionalizacijo javnega sektorja, učinkovitejše investicije in premišljeno davčno reformo.

Ključno pa je nekaj drugega – politični pogum. Brez njega se bodo težave le odlagale, račun pa bo na koncu bistveno višji.