Medijska nesvoboda pod odhajajočo Svobodo

Svetovni dan svobode medijev letos mineva v znamenju nazadovanja Slovenije na lestvici Novinarjev brez meja (RSF), pa tudi nedavnih razkritij o brezsramnem vplivanju odhajajoče vladne strukture na medije.

Slovenija v drugi polovici članic EU

Na lestvici, ki države in teritorije ocenjuje na podlagi varnosti, politične situacije, zakonskih okvirov ter ekonomskih in socialnih razmer, je Slovenija z lanskega 33. letos nazadovala na 36. mesto. Padec Slovenije sicer delno pripisujejo napredku drugih držav, a tudi pomislekom RSF, povezanih s tožbami proti medijem in političnimi napadi nanje.

Slovenija je na tej lestvici kljub padcu še vedno uvrščena bolje od balkanskih držav, od Italije, ki je na 56. mestu, in Madžarske (74.) Na drugi strani pa se uvrščamo v spodnjo polovico držav članic EU, in sicer na 18. mesto. Prvo mesto zaseda Norveška, sledita Nizozemska in Estonija. Na zadnjih treh mestih so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja.

Depolitizirana RTVS in komisarka Vera

Novinarske organizacije v letošnjih sporočilih ob svetovnem dnevu povečini poudarjajo že večkrat slišane, dokaj posplošene opazke o grožnjah z odpuščanji novinarjev in o pritiskih vsakokratnih oblasti. Kakšni so bili ti v času odhajajoče vlade Roberta Goloba, se je že od začetka njenega mandata kazalo na številnih področjih. Če bi jih upoštevali tudi mednarodni merilci medijske svobode, bi bil padec Slovenije najbrž še precej bolj dramatičen.

Tako pa pri RSF najbrž niso upoštevali Golobove napovedi in slednjič tudi brezsramne čistke neposlušnih kadrov na RTV Slovenija. Pa zakona o RTVS, ki je bil – zelo verjetno tudi ob posredovanju evropske komisarke Vere Jourove – uveljavljen kljub prvotnemu začasnemu zadržanju njegovega izvajanja, nato pa omogočil »depolitizacijo«. Ta se je še kako pristno pokazala med drugim v primerih cenzure specifičnih prispevkov (denimo tistega, v katerem dr. Jože Možina razgalja nesmisel praznovanja 27. aprila kot dneva boja proti okupatorju) in cenzure celotnih oddaj, kakršna je bila predvolilna Tarča.

Novinarji ostali pred vrati Svobodinega štaba

Prav tako je vprašanje, ali so pri RSF upoštevali zakon o medijih, ki z uvajanjem medijskih inšpektorjev, ki lahko oglobijo neposlušne novinarje, na zakonodajno raven povzdiguje cenzuro. Zakon, ki preko razpisov se financiranjem nagrajuje oblastem uslužne medije, je številne kritike doživel tudi v levo usmerjenih strokovnih krogih.

Sicer pa je zelo veliko o svobodi medijev v mandatu odhajajoče vlade povedalo tudi ravnanje največje stranke Svoboda, ki je več novinarjem onemogočila spremljanje dogajanja ob državnozborskih volitvah. Takrat so pred vrati njenega štaba ostali novinarji Planet TV, Reporterja in tudi kitajske državne televizije.

»Daš novinarju 8.000 evrov ...«

Ne nazadnje pa se je modus operandi levih oblasti, ko gre za poskuse vplivanja na medije, razgalil tudi s pomočjo nekaterih vidnih posameznikov političnega zakulisja, ki so se pred volitvami ujeli na limanice avtorjev razvpitih prisluhov in posnetkov.

Nekdanji šef nadzornikov Darsa Jože Oberstar pritrdilno odgovori na vprašanje sogovornika, ali premier v odhodu Robert Golob uporablja sredstva Darsa za podporo nekaterim novinarjem in nevladnim organizacijam, da mu dajejo podporo. »Da ga pustijo pri miru,« odvrne Oberstar.

Vpliv politike na delovanje medijev je pravzaprav še bolj neposreden. Predstavniki politične stranke so v času, ko je bil sam v Darsu, po njegovih informacijah prišli do predsednika ali člana uprave, odgovornega za sponzorstva, in mu povedali, komu bodo namenili sredstva.

»Daš novinarju, ne vem, 8.000 evrov, in on objavi tri, štiri ali pet člankov o tem, kako Dars obnavlja in kako je to zelo dobro za slovensko ekonomijo in bla bla bla, in kako na drugi strani Dars vlaga v varnost na naših cestah, bla bla bla,« v posnetku pove Oberstar.

Ukinitev RTV-prispevka?

Ena prvih razprav, ki bi jo na področju medijev lahko odprla morebitna nastajajoča desnosredinska vlada, je vprašanje RTV-prispevka. Predlog za njegovo ukinitev je v parlamentarno proceduro s skoraj 20.000 podpisi državljank in državljanov vložila stranka Resnica, podporo predlogu je nedavno napovedal tudi predsednik SDS Janez Janša.

Po predlogu bi se javni zavod financiral iz proračuna in tržnih dejavnosti. Že dosedanje razprave o predlogu so pokazale zelo različna stališča, zagotovo pa se pestra debata tako v strokovnih kot političnih krogih obeta tudi v prihodnje.