Superreferendumska nedelja najverjetneje že čez dober mesec dni

Vse kaže, da bomo v nedeljo, 11. oktobra, na referendumu odločali o vsaj štirih vprašanjih. Poleg že razpisanega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi bomo izražali še stališča o socialnih transferjih za dela sposobne državljane, o sodelovanju državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi plačevanja RTV-prispevku. Kolegij predsednika državnega zbora je namreč vse naštete točke uvrstil na dnevni red jutrišnje izredne seje, na kateri bodo vsebino in datum treh posvetovalnih referendumov po pričakovanjih tudi potrdili. Teoretično pa ni izključeno celo, da bi na referendumu na isti dan odločali tudi o interventnem zakonu.

Razprave na današnjih sejah kolegija predsednika državnega zbora ter na pristojnih parlamentarnih odborih za kulturo je bila sicer pričakovano pestra, na vseh področjih pa se je bila bitka med ohranjanjem obstoječega stanja in prenovo področij.

Pomoč tistim, ki jo potrebujejo

Koalicijski predlagatelji posvetovalnega referenduma o vprašanju socialne pomoči za delovno sposobne so poudarjali, da mora biti denarna socialna pomoč, predvsem varnostna mreža, ki človeku pomaga premostiti težko obdobje. Pri človeku, ki je sposoben delati, pa mora biti cilj sistema njegova ponovna aktivacija in, kjer je mogoče, tudi vrnitev na delo.

Državni sekretar na ministrstvu za demografijo, delo, družino in socialne zadeve Tomislav Nemec je postregel s podatkom, da je med prejemniki denarne pomoči, ki so registrirani kot brezposelni, kar 61,4 odstotka, to je 10.282 državljanov, dolgotrajno brezposelnih. Takšna pomoč torej tudi nanje deluje demotivacijsko.

Koalicija zato predlaga prenovo sistema socialne pomoči, katere cilj je zagotoviti, da bodo pomoč prejeli tisti, ki jo zares potrebujejo. Ne gre za kaznovanje posameznikov v socialni stiski, poudarjajo, ampak za ohranjanje njihovih delovnih navad, socialnih stikov in čim prejšnje aktivno vključevanje na trg dela.

Kot je navedeno v predlogu za posvetovalni referendum, so ljudje praviloma pripravljeni solidarno prispevati pomoč, če vedo, da je sistem pravičen in da preprečuje zlorabe. Delovno sposobni brezposelni bi tako lahko izvajali družbeno koristno delo v korist lokalnih skupnosti, javnih zavodov in humanitarnih organizacij.

»Pljuvanje« po RTVS ali po referendumu?

Nič manj polemična ni bila razprava o ukinitvi RTV-prispevka na seji odbora za kulturo. Poslanka SDS Alenka Jeraj je pojasnila, da gre za finančno obveznost, ki neposredno zadeva približno 640.000 zavezancev. Ti v letu dni plačajo skoraj 170 evrov prispevka, tudi če televizije ne gledajo, radia ne poslušajo in tudi če ocenijo, da RTV Slovenija svojega poslanstva ne opravlja tako, kot bi ga morala, je dodala njena poslanska kolegica Maruša Babnik.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je na drugi strani ocenjeval, da gre za preusmerjanje pozornosti in za »pljuvanje po RTV«. A mu je vodja poslancev SDS Jelka Godec odvrnila, da referendum ni pljuvanje po nikomer, pač pa ob volitvah najvišja oblika demokracije.

Še pomnijo čiščenje janšistov?

Vodstvo RTV Slovenija si sprememb pričakovano ne želi. Kot je na seji odbora ocenila predsednica uprave Natalija Gorščak, je ukinitev plačevanja katere koli javne storitev »zelo populističen in kratkoročen ukrep«. »Ali je zato, ker velikokrat nismo zadovoljni z javnim zdravstvom, šolstvom, policijo, vojsko in še čem, smiselno zahtevati ukinitev plačevanja davkov, ki so namenjeni tem javnim službam,« je vprašala.

Pritrdil ji je Igor Vobič s Fakultete za družbene vede. Po njegovih besedah prehod na proračunsko financiranje ne uvaja jasnih varovalk, med drugim večletnih finančnih okvirov, jasnih formul in usklajevanja z inflacijo ter neodvisnih teles, ki omejujejo neposreden vpliv politike. Jasno je sicer, da takšnih varovalk tudi aktualna zakonodaja nima, sicer si bivša vladna koalicija ne bi mogla privoščiti kadrovskega lomastenja po nacionalki oziroma zloglasnega čiščenja janšistov.

Predlog, ki ukinja RTV-prispevek oziroma kot primarni vir za delovanje javnega zavoda opredeljuje državni proračun, so sicer zasnovali v stranki Resni.ca. Po njihovi oceni bi to zagotovilo stabilnejše in bolj pravično financiranje, bi pa RTVS morala v petih letih tudi zmanjšati število zaposlenih.

Pravna zagata pri odločanju o volilni pravici tujcev

Parlament bo jutri po pričakovanjih potrdil tudi referendum o ukinitvi volilne pravice za državljane tretjih držav na lokalnih volitvah. Državni zbor je sicer takšno zakonodajo že potrdil, vendar pa zaradi najave naknadnega zakonodajnega referenduma ni bila uveljavljena. V zakonodajno-pravni službi državnega zbora sicer opozarjajo, da bi bil posvetovalni referendum z enako vsebino, kot jo določa sprejeti zakon, lahko v nasprotju z referendumsko zakonodajo.

A koalicija vztraja, da želi pri pomembnih družbenih vprašanjih preveriti voljo volivcev. Predlagatelji zakona in posvetovalnega referenduma poudarjajo, da tujcem, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, pravni red zagotavlja širok obseg osebnih, ekonomskih, socialnih in drugih pravic. Stalno prebivanje pa po njihovi oceni ne bi smelo samodejno pomeniti tudi pravice do političnega odločanja o lokalni oblasti.

Teoretično mogoč tudi referendum o interventnem zakonu

Kot zapisano, bi se do 11. oktobra lahko izšli tudi roki za referendum o interventnem zakonu. Če bodo predlagatelji referenduma overjene podpise dejansko začeli zbirati 1. septembra, bo 35-dnevni rok potekel 5. oktobra. Predlagatelj ima nato sedem dni časa, da zahtevo vloži v državni zbor. Če bo pohitel, bi lahko DZ še ujel rok za razpis referenduma na isti dan.

Gre sicer za zakon, ki prinaša nižji DDV za osnovna živila in del energentov, razvojno kapico, davčne razbremenitve dela in podjetništva, ugodnejšo obravnavo normirancev ter spremembe na področju zdravstvenih prispevkov, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

Predlagatelji iz vrst NSi, Demokratov, SLS, Fokusa in Resni.ce poudarjajo, da gre za paket ukrepov za večjo konkurenčnost gospodarstva, višje neto plače in hitrejši razvoj države, medtem ko leva opozicija trdi, da gre za »zakon za bogate«. Kljub temu, da del zakona obravnava področje davkov, ki naj ne bi bili predmet referendumskega odločanja, je ustavno sodišče v začetku meseca referendum dopustilo.

Referendum namenjen vsebini, ne funkcionarjem

Že julija pa je državni zbor razpisal tudi referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi. Zakon, ki ga je vladajoča koalicija sprejela, da bi preprečila blokade delovanja preiskav, v levi opoziciji dojemajo kot politično policijo. V resnici pa gre pretežno le za vzpostavitev stanja pred letom 2024, ko je tedanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič z zakonsko spremembo preprečila preiskavo njenega tedanjega šefa Roberta Goloba in njegovih energetskih poslov.

Ista leva opozicija je sicer v petek omenila možnost še enega referenduma, na katerem naj bi glasovali o razrešitvi predsednika parlamenta Zorana Stevanovića. Vendar pa tako predsednik DZ kot pravna stroka oziroma konkretno pravnik Rajko Pirnat, ocenjujejo, da zakonodaja referendumsko odločanje predpisuje v zadevah splošnega pomena, torej o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali morda z odlokom državnega zbora. Postopki imenovanj in razrešitev pa so v ustavi in poslovniku urejeni drugače in ne predvidevajo kakršnega koli referenduma.