Eksorcisti pred nočjo čarovnic opozarjajo na nevarnosti okultizma

Mednarodno združenje eksorcistov opozarja na širjenje okultnih praks pod krinko zabave. Celjski eksorcist Vlado Bizjak ob tem starše poziva k previdnosti pri vsebinah, ki so jim izpostavljeni njihovi otroci.

Pred nočjo čarovnic so se oglasili tudi eksorcisti. Mednarodno združenje eksorcistov je 27. oktobra opozorilo na prireditve, na katerih okultne prakse predstavljajo kot neškodljivo kulturno zanimivost. V Italiji nekatere takšne dogodke zaradi turistične privlačnosti podpirajo tudi lokalne oblasti.

O praznovanju je za Aleteio spregovoril še duhovnik in eksorcist celjske škofije Vlado Bizjak. Skrbi ga predvsem uporaba simbolov čarovništva in smrti, ki jim ljudje pogosto ne pripisujejo posebnega pomena. Prepričan je, da lahko takšni običaji postopoma zmanjšujejo previdnost pred okultnimi praksami. A starše hkrati opozarja, naj ne pretiravajo s strahom.

Eksorcisti opozarjajo na širjenje okultnih praks

Mednarodno združenje eksorcistov je v izjavi z naslovom Chi sono i veri oscurantisti?, kar lahko prevedemo kot Kdo so pravi mračnjaki?, posebno pozornost namenilo ezoteričnim festivalom in sejmom. Na teh prireditvah predstavljajo vsebine, povezane z vedeževanjem, čarovništvom in medijstvom. Po navedbah združenja jih nekatere italijanske občine podpirajo zaradi turistične privlačnosti, podobni dogodki pa potekajo tudi v večjih mestih.

Eksorcisti menijo, da okultne prakse ne postanejo duhovno neškodljive zgolj zato, ker jih organizatorji predstavljajo kot kulturno zanimivost. Ob tem priznavajo pravico do svobodnega izražanja prepričanj. Razlikujejo pa med promocijo magije ter njenim znanstvenim, zgodovinskim ali antropološkim preučevanjem.

Kritični so tudi do predstavljanja tako imenovanega energijskega kanaliziranja in nekaterih alternativnih praks kot načinov razumevanja stvarnosti ali izboljševanja počutja. Izjavo sklepajo z navedkom iz enciklike Fides et ratio papeža Janeza Pavla II., ki obravnava odnos med vero in razumom. Združenje je 8. oktobra 2026 na svoji spletni strani objavilo videoposnetek z desetimi opozorili o noči čarovnic. Podobno izobraževalno gradivo je pripravilo že leta 2025. Takratni podpredsednik združenja pater Francesco Bamonte je 28. oktobra 2025 predstavil štiriinpolminutni videoposnetek, pripravljen v šestih jezikih.

V letošnji objavi združenje noč čarovnic opisuje kot množični pojav, za katerim se skriva neopoganski in satanistični vpliv. Meni, da potrošniško usmerjeno praznovanje, namenjeno predvsem otrokom in mladim, zmanjšuje njihovo občutljivost za okultne prakse.

Podobne pomisleke ima celjski eksorcist Vlado Bizjak. V pogovoru za Aleteio, objavljenem 30. oktobra, je opozoril na pomen simbolov. Križ predstavlja krščansko vero, podobe čarovništva in smrti pa imajo po njegovem razumevanju drugačen duhovni pomen. »Če se oblečem v smrt, privlačim duha smrti, on me prepozna,« pravi Bizjak.

Prepričan je, da lahko takšna simbolika postopoma vpliva na človekovo doživljanje smrti, obupa in zla. Njegovo nasprotovanje praznovanju je precej odločno. Noč čarovnic označuje za glavni praznik na satanističnem koledarju ter jo povezuje tudi z domnevnimi obrednimi žrtvovanji.

Bizjak se spominja, da so tudi sami v otroštvu izrezovali buče in z njimi poskušali koga prestrašiti. Takrat je to razumel kot nevednost. Danes takšnih simbolov ne želi uporabljati, saj meni, da ljudje z njimi izražajo pripadnost določenemu duhovnemu svetu. Posebej opozarja na način, kako se okultne vsebine predstavljajo širši javnosti, tudi otrokom. Čarovnice postanejo prijazna bitja, strašljive podobe spremljajo sladkarije, vse skupaj pa je del zabave. Po njegovem prepričanju se ljudje tako privajajo na misel, da okultizem ni nevaren. Boji se, da bi zaradi takšnega odnosa kdo pozneje obiskal čarovnico ali poskušal izvesti urok.

Pri tem omenja dogodek iz svoje eksorcistične službe. Po njegovem pričevanju naj bi se hudi duh pohvalil, da je vstopil v osebo, ko je ta pri trinajstih letih skupaj s sošolci klicala duhove. Bizjak mu pripisuje tudi poznejši vpliv na njene partnerske odnose.

Čarovnice postanejo prijazna bitja, strašljive podobe spremljajo sladkarije, vse skupaj pa je del zabave. Po Bizjakovem prepričanju se ljudje tako privajajo na misel, da okultizem ni nevaren.

Starši naj odgovornosti ne prelagajo na otroke

Kljub ostrim opozorilom Bizjak ne zagovarja paničnega odzivanja. Po njegovih besedah otroka zaradi enkratnega oblačenja v čarovnico najbrž še ne bo obsedel demon. Vendar meni, da previdnost ni odveč.

Staršem, ki praznovanju nasprotujejo zaradi verskih prepričanj, svetuje, naj se sami pogovorijo z učiteljem ali ravnateljem. Ni prav, meni, da mora desetletnik pred celotnim razredom zagovarjati odločitev svojih staršev.

Tudi če bo otrok v šoli skupaj s sošolci izrezoval buče, po njegovih besedah še ne bo konec sveta. To ne pomeni, da takšno dejavnost odobrava. Starše predvsem poziva, naj se odzovejo mirno in otrokom pojasnijo svoja stališča. Veliko odgovornost pripisuje družini. Prepričan je, da otroci lažje sprejemajo krščanske vrednote, kadar staršem zaupajo in v njih vidijo zgled. Če doma nimajo jasnih načel, po njegovem hitreje sledijo vplivu vrstnikov.

Pomembna se mu zdita skupna molitev in pogovor o veri. Otroci naj krščanstva ne spoznavajo zgolj skozi prepovedi ali opozorila pred zlom. Pri tem uporablja izraz »duhovni imunski sistem«, s katerim opisuje pomen verske vzgoje. Svoje stališče opira tudi na svetopisemski poziv iz Pisma Efežanom, naj kristjani živijo kot otroci luči.

Na drugačen vidik opozarja psihologinja Kate Eshleman s klinike Cleveland Clinic. Po njenih besedah otroci strašljive podobe in dogodke doživljajo različno. Veliko je odvisno od njihove starosti, razvojne stopnje in temperamenta. Staršem svetuje, naj otroka ne silijo v dejavnosti, ki ga prestrašijo, ter mu pomagajo razumeti razliko med domišljijo in resničnostjo. Njena priporočila se nanašajo na psihološko doživljanje strahu, ne na domnevne nadnaravne vplive. Kažejo pa, da je pri izbiri prazničnih dejavnosti smiselno upoštevati otrokovo občutljivost.

Od keltskih običajev do sodobnega praznovanja

Noč čarovnic ima precej raznoliko zgodovino. Med njenimi zgodovinskimi povezavami se pogosto omenja keltski praznik Samhain, ki je zaznamoval prehod v zimski del leta. V poznejših razlagah so ga povezovali tudi z verovanjem, da je bila v tem času meja med svetom živih in mrtvih manj izrazita.

Toda zgodovinski dokazi niso tako enoznačni. Zgodovinar Ronald Hutton z Univerze v Bristolu v raziskavi iz leta 2024 opozarja, da so trditve o Samhainu kot starodavnem keltskem novem letu in velikem prazniku mrtvih nastale predvsem pod vplivom starejših raziskovalcev. Dokazi zanje so po njegovi presoji nezadostni.

S širjenjem krščanstva so se nekatere ljudske šege prepletle s praznikom vseh svetih. Angleško poimenovanje halloween je izpeljano iz izraza All Hallows' Eve, ki pomeni predvečer vseh svetih.

Današnji praznik se je oblikoval skozi različna zgodovinska obdobja. Kot pojasnjuje ameriška Kongresna knjižnica, so se v njem prepletali predkrščanska verovanja in krščansko izročilo.

Pomembno vlogo pri širjenju praznovanja v Severni Ameriki so imeli irski in škotski priseljenci. Zgodovinar Nicholas Rogers v knjigi Halloween: From Pagan Ritual to Party Night opisuje, kako so se njihovi običaji postopoma spreminjali in prilagajali ameriškemu okolju. V 20. stoletju se je med otroki razširilo zbiranje sladkarij od hiše do hiše, še posebej po drugi svetovni vojni. Sčasoma je noč čarovnic postala tudi pomemben del zabavne industrije.

Vseh današnjih navad zato ni mogoče neposredno povezati s starodavnimi keltskimi obredi. Izrezovanje buč ali nošenje mask tudi ni enako zavestnemu izvajanju magičnih obredov. Katoliška cerkev glede slednjih zavzema jasno stališče. Katekizem Katoliške cerkve v točki 2116 zavrača vedeževanje, klicanje umrlih, astrologijo in obračanje na spiritistične medije oziroma osebe, ki trdijo, da lahko vzpostavijo stik z duhovi. Naslednja točka obravnava čaranje, magijo, uporabo amuletov in spiritizem.

Točki 2116 in 2117 običajnega nošenja strašljivih mask ali izrezovanja buč izrecno ne omenjata. Cerkveni nauk o zavračanju okultnih praks je zato treba razlikovati od stališč posameznih eksorcistov o praznovanju noči čarovnic.

Izrezovanje buč ali nošenje mask ni enako zavestnemu izvajanju magičnih obredov.

Namesto strahu pred smrtjo spomin na pokojne

Bizjak staršem predlaga, naj otrokom v teh dneh približajo krščanske običaje. Med njimi omenja obisk svete maše, urejanje družinskih grobov in molitev za pokojne. Otroci lahko pomagajo pri pripravi grobov, prinesejo cvetje ali prižgejo svečo. Posebej priporoča molitev rožnega venca za rajne in spominja na možnost pridobitve odpustka. Prvega novembra katoličani namreč obhajajo praznik vseh svetih, drugega novembra pa spomin vseh vernih rajnih.

Na drugačne oblike praznovanja je že oktobra 2025 opozoril tudi pater Francesco Bamonte, takratni podpredsednik Mednarodnega združenja eksorcistov. Med dobrimi zgledi je omenil procesije, predstavitve življenja svetnikov, češčenje Najsvetejšega in molitvena bdenja. Po njegovem prepričanju otroci potrebujejo predvsem zgled dobrega in lepega.

Odgovornost staršev ostaja ključna

Bizjak starše spodbuja, naj otrokom pojasnijo svoje odločitve in jim z lastnim zgledom pokažejo, zakaj so jim krščanski običaji pomembni. Pri tem poudarja predvsem mirno razlago, zaupanje in odgovornost odraslih.