Državna zakladnica bo RTV Slovenija posodila le 9,5 milijona, plače kljub temu bodo

RTV Slovenija bo 14. avgusta izplačala plače, štiri dni pozneje pa tudi honorarje – čeprav ji je državna zakladnica tik pred črpanjem odobrila 2,5 milijona evrov manj posojila od pričakovanega. V Resni.ci zaostrovanje likvidnostnih težav ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih prihodkov pripisujejo neracionalnemu poslovanju zavoda. Uprava RTV Slovenija pa opozarja predvsem na več kot 15 milijonov evrov proračunskih sredstev, ki jih RTV letos še ni prejel.

»RTV Slovenija je v likvidnostnih težavah. Denarja naj bi zmanjkovalo celo za plače,« so opozorili v Resni.ci – uprava je namreč sporočila, da se je tik pred izplačilom julijskih plač likvidnostni položaj RTV Slovenija bistveno poslabšal. Kot so pojasnili, je RTV Slovenija na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance v letu 2026 računala na črpanje 12 milijonov evrov posojila iz denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države. A kot je opozorila uprava javnega zavoda, je direktorat za zakladništvo prejšnji petek tik pred predvidenim črpanjem sporočil, da bo RTV Slovenija namesto dogovorjenih 12 milijonov evrov zagotovljeno posojilo le v višini 9,5 milijona evrov. Kot razlog so navedli prihajajoči rebalans proračuna 2026 ter posledično negotove razpoložljive vire vračil posojil RTV Slovenija.

V stranki Resni.ca so na ogled postavili številke: za leto 2026 je RTV načrtovala približno 163 milijonov evrov prihodkov. Od tega okoli 109 milijonov iz obveznega RTV-prispevka, ki ga morajo plačevati državljani, ter dodatna milijonska sredstva iz državnega proračuna. »Samo stroški dela redno zaposlenih znašajo več kot 100 milijonov evrov. Kljub temu danes beremo, da brez dodatnega denarja in novega kredita ni zagotovljena niti tekoča likvidnost,« so zapisali in dodali, da pustimo tokrat ob strani njihovo politično pristranskost, agitiranje in kakovost programa – govorimo samo o poslovanju. »Če ustanova ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih prihodkov ne zmore zagotoviti niti plač, potem težava ni zgolj v tem, da potrebuje še več denarja. Težava je v sistemu, ki omogoča avtomatično financiranje brez zadostne odgovornosti, racionalizacije in nadzora nad porabo,« so ocenili.

RTV Slovenija je v likvidnostnih težavah. Denarja naj bi zmanjkovalo celo za plače.

Poglejmo številke.

Za leto 2026 je RTV načrtovala približno 163 milijonov evrov prihodkov. Od tega okoli 109 milijonov iz obveznega RTV-prispevka, ki ga morajo plačevati državljani, ter dodatna…

— Resni.ca (@resni_ca) August 12, 2026

Po besedah Resni.ce so prav zato pripravili zakon o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. »Ne zato, da bi ukinili javno radiotelevizijo, ampak da bi ukinili samoumevnost, da lahko vedno znova posežejo v žepe ljudi, ne glede na rezultate svojega dela in poslovanja,« so zatrdili. Tudi o tem bo referendum 11. oktobra. »RTV mora obstajati. Toda biti mora racionalna, odgovorna, pluralna in vredna zaupanja državljanov. Čas bi bil, da se odgovorni nehajo spraševati samo, kje bodo dobili še več denarja, in se končno vprašajo, kam je šel ves denar, ki so ga že dobili,« so bili jasni. 

»RTV vsak mesec za čas, preden pride na račun denar od plačila RTV-prispevka, najema kredite,» je pojasnila predsednica uprave Natalija Gorščak in ob tem opozorila, da direktorat za zakladništvo, ki spada pod finančno ministrstvo, prvič ni uresničil predhodnega dogovora. »Na tak način nas v bistvu peha v naročje komercialnih bank, kjer vemo, da so obresti višje in potem to pomeni, da bomo morali več plačati za denar, ki smo si ga prej lahko normalno izposojali od države in ki si ga lahko vsi subjekti izposojajo od države,« je opozorila. Sama ne vidi razloga, zakaj je zakladnica zavrnila prošnjo. »Doslej smo vse kredite redno vračali in v bistvu nikoli ni bilo težav pri kakršnem koli plačilu katerih koli obveznosti RTV Slovenija. RTV Slovenija je vedno poravnaval svoje obveznosti,« je poudarila. Po njenih besedah so sedaj v pogovorih, da se bodo srečali s predstavniki vlade. Srečali so se z ministrico, in sicer glede pogodbe za financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije. A Gorščakova meni, da se morajo usesti in dogovoriti z vlado, kako bodo sanirali ta javni zavod. »Vemo namreč, da vsaka sanacija nekaj stane in sanacijo je pač treba narediti po nekem postopku,« je dejala. 

»Naši uporabniki, ki plačujejo RTV-prispevek, si zaslužijo to, da se hiša ne sesuje. Mislim, da bi tudi država morala vedeti, da javni servis ni tukaj samo za eno, za trenutno vlado ali pa za prejšnjo vlado, ampak je tukaj za javnost. Je gradnik demokratične družbe, je tisti, ki izobražuje, je tisti, ki informira in zabava,« je izpostavila Gorščakova. Posebej je poudarila vlogo, ki jo ima RTV pri skrbi za jezik in kulturo slovenskega naroda, hkrati pa ustvarja kakovosten program za otroke in mladino ter ponuja vsebine, prilagojene ljudem, ki novice morda težje razumejo, pa tudi za tiste, ki imajo težave s sluhom ali vidom.

Likvidnostni položaj zavoda je sicer po pojasnilu uprave že dlje časa obremenjen predvsem, ker država kot ustanoviteljica v letošnjem letu še ni izpolnila svojih zakonskih obveznosti po zakonu o RTVS. V skladu z njim bi mu morala urad vlade za narodnosti in ministrstvo za kulturo letos za narodnostne programe in za glasbeno produkcijo skupno nakazati več kot 15 milijonov evrov. Kot poroča Dnevnik, pa so bili tudi prihodki od oglaševanja že v prvem polletju za 3,12 milijona pod načrtom.

Spomnimo, da se je pri izplačilu sredstev zapletlo zaradi različnih razlag načina izvajanja zakona. Na RTV Slovenija so vztrajali, da zakon že neposredno določa upravičenca, namen in višino sredstev, zato dodatna pogodba z državo ni potrebna. Ministrstvo za kulturo in urad za narodnosti pa sta menila, da je treba pred nakazilom skleniti pogodbi, ki bi zagotovili pravno varnost ter namensko in pregledno porabo denarja. Ministrstvo je junija zahtevek RTV Slovenija za sredstva za glasbeno produkcijo zavrnilo, ker ni bil skladen z njegovo prvotno odločbo, nato pa izdalo dopolnilno odločbo, po kateri je podlaga za nakazilo sklenjena pogodba. Pogodbo je za izplačilo sredstev za narodnostne programe zahteval tudi urad za narodnosti.

Ukinitev plačevanja RTV-prispevka in manj zaposlenih?

Resni.ca je novembra lani s podpisi volivcev v državni zbor vložila predlog novele zakona o RTV Slovenija. Ta ne predvideva prostovoljnega financiranja javnega zavoda, temveč ukinitev neposrednega plačevanja RTV-prispevka in prenos njegovega financiranja v državni proračun. RTV Slovenija bi moral po predlogu pripraviti tudi program racionalizacije poslovanja in v petih letih zmanjšati število zaposlenih na 1500. Novelo Resni.ce bo Odbor DZ za kulturo obravnaval 2. septembra. Če bo predlog na odboru prestal obravnavo, lahko nato o njem odloča še celotni DZ. Naslednja redna seja se začne 21. septembra, vendar novela za plenarno odločanje še ni uradno uvrščena na njen dnevni red.

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so 23. julija vložile še predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Volivci naj bi odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Ker bi bil referendum posvetovalen, njegov izid državnega zbora ne bi pravno zavezoval, pritrdilni odgovor pa prispevka sam po sebi ne bi ukinil. Referendumsko vprašanje prav tako ne določa, iz katerega vira bi se RTV Slovenija financiral po njegovi morebitni ukinitvi.

Poslanske skupine so 11. avgusta zahtevale sklic izredne seje DZ, na kateri naj bi poslanci odločali tudi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Natančen datum seje še ni določen, po poslovniku pa mora biti sklicana najpozneje v 15 dneh od vložitve zahteve. Če bo DZ referendum podprl, naj bi glasovanje potekalo 11. oktobra.