Koalicija obljublja učinkovitejši pregon korupcije, opozicija opozarja na politični vpliv

Na nadaljevanju redne seje DZ poslanke in poslanci razpravljajo o predlogu zakona o Skoku. Novo specializirano kazensko sodišče, več tožilcev in tesnejše sodelovanje s policijo so osrednje spremembe predloga zakona, ki ga državni zbor obravnava po nujnem postopku. Koalicija z njim obljublja učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, podporo napovedujejo še v Resnici. Svoboda, SD in Levica opozarjajo na večji politični vpliv pri imenovanju tožilcev ter možnost, da bodo postopki namesto krajših postali še daljši. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je očitke o političnem poseganju v delo pravosodja zavrnil. Poslanci bodo o predlogu zakona predvidoma glasovali še danes.

Državni zbor po nujnem postopku obravnava predlog zakona, ki predvideva ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča ter okrepitev specializiranega državnega tožilstva. Vlada napoveduje učinkovitejšo obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev, zakonodajno-pravna služba in predstavniki pravosodja pa opozarjajo na pomisleke glede samostojnosti tožilstva, pravice do zakonitega sodnika in učinkov predlagane reorganizacije. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ob začetku obravnave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala poudaril, da državljani od pravosodja pričakujejo zakonito preiskovanje sumov in odločitve v razumnem času. »Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države,« je dejal.

Po njegovih besedah predlog obstoječim organom zagotavlja boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in tesnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve. Nacionalni preiskovalni urad bi dobil jasneje določeno vlogo pri zadevah v pristojnosti specializiranega tožilstva, tožilstvo pa dodatne kadre in analitično podporo. Štiri specializirane sodne oddelke bi nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije. Njegovo delo bi spremljali tudi z letnimi poročili v državnem zboru. Zupančič je zavrnil očitke o poseganju politike v delo pravosodja. Zatrdil je, da minister ne bo samovoljno odločal o tem, kdo bo tožilec, niti določal, koga naj tožilstvo preganja, politika pa ne bo odločala o sodbah. Ob tem je priznal, da zakon sam ne bo odpravil vseh težav. Napovedal je pripravo sprememb zakona o kazenskem postopku, o katerih so na ministrstvu dan pred parlamentarno obravnavo organizirali strokovni posvet.

Poročilo Odbora za pravosodje, ki ga je predstavil njegov podpredsednik Zoran Mojškerc, razkriva številne zadržke do predlagane ureditve. Zakonodajno-pravna služba je opozorila na ustavnopravne, sistemske in zakonodajnotehnične pomisleke, med drugim glede sprememb pri imenovanju državnih tožilcev in zmanjšanja vloge Državnotožilskega sveta. Izpostavila je še odprto zasnovan katalog kaznivih dejanj v pristojnosti specializiranega tožilstva, vprašanja pristojnosti novega sodišča in pravice do zakonitega sodnika. Po njeni oceni bi lahko predlagana procesna in prehodna ureditev povzročila pravno negotovost ter podaljševanje postopkov. Kot izhaja iz predstavljenega poročila, je služba ocenila, da vloženi amandmaji večine pomislekov ne odpravljajo. Predstavniki strokovne javnosti so na odboru opozarjali na nezadostno vključevanje stroke v pripravo zakona. Poudarili so, da ustanovitev novega sodišča sama po sebi ne zagotavlja učinkovitejših postopkov, saj so ključni vzroki za težave predvsem procesne narave. Med opozorili je bilo še, da katalog kaznivih dejanj ne vključuje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, morebitna odprava sodne preiskave pa bi morala biti del celovite reforme kazenskega postopka.

Opozicijski poslanci so nasprotovali obravnavi po nujnem postopku ter opozarjali na pomanjkanje analiz in strokovnih podlag. Odbor predloga Svobode, SD in Levice za javno predstavitev mnenj ni podprl. Koalicijski poslanci so nasprotno zagovarjali potrebo po hitrejšem zaključevanju najzahtevnejših zadev in izrazili pričakovanje, da bo nova ureditev zmanjšala postopkovne napake. Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in nato podprl vse člene predloga. Po ministrovem pojasnilu je bil začetek uporabe zakona zamaknjen za šest mesecev, na 1. julij 2027, da bi pravosodju omogočili več časa za pripravo.

Andreja Katič (SD) je napovedala, da bodo Socialni demokrati glasovali proti predlogu. Podpirajo učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, vendar ocenjujejo, da predlagane rešitve širijo politični vpliv pri imenovanju tožilcev in lahko namesto krajših povzročijo daljše postopke. Posebej je izpostavila spremembo imenovanja vseh državnih tožilcev. Po njenih besedah veljavna ureditev ministra zavezuje k upoštevanju dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta, če ga ta po ponovni obravnavi potrdi z dvotretjinsko večino vseh članov. Predlog to varovalko odpravlja, hkrati pa ne določa jasnih vsebinskih meril, po katerih bi minister smel odstopiti od strokovne presoje sveta.

Katičeva je opozorila še na določbo, ki predvideva uporabo pravil zakona o kazenskem postopku, veljavnih za postopke Evropskega javnega tožilstva. Po njeni oceni bi bilo treba takšne spremembe urediti v celoviti reformi kazenskega postopka. Nedorečena pravila bi lahko odpirala nove možnosti za procesne ugovore, izločanje dokazov in razveljavitve sodb, za osumljence primerljivih kaznivih dejanj pa bi lahko veljala različna procesna pravila. Glede novega sodišča s sedežem v Ljubljani in pritožbenega odločanja na višjem sodišču v Mariboru je od vlade zahtevala pojasnilo, zakaj bi bila takšna ureditev učinkovitejša od okrepitve obstoječega sistema. Opozorila je, da bi lahko prenos zadev in reorganizacija povzročila dodatne zaostanke. Kritizirala je še izpustitev zlorabe uradnega položaja iz kataloga kaznivih dejanj ter pripravo zakona brez ustreznega sodelovanja javnosti in zunanjih strokovnjakov.

Luka Simonič (SDS) je napovedal podporo zakonu, saj po oceni njegove poslanske skupine obstoječi sistem ni dovolj povezan in ne zagotavlja jasne odgovornosti za obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev. Navedel je, da je bilo v štirih specializiranih sodnih oddelkih konec leta 2025 nerešenih 199 zadev, leta 2023 pa 184, kar pomeni približno osemodstotno povečanje. Kot pomembno spremembo je izpostavil povečanje najmanjšega števila imenovanih tožilcev na specializiranem tožilstvu z deset na 25 ter vzpostavitev notranje enote za informacijsko in analitično podporo. S tem bi po njegovih besedah oblikovali stabilnejše ekipe in zmanjšali odvisnost od začasnih dodelitev tožilcev. Nacionalni preiskovalni urad bi moral začeti oziroma prevzeti preiskave kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranega tožilstva, pisna zahteva njegovega vodje pa bi bila za urad zavezujoča.

Simonič je poudaril, da predlagana procesna ureditev krepi vlogo tožilstva pri preiskovanju, vendar ohranja sodni nadzor in pravice obrambe. Napovedano letno poročanje predsednika novega sodišča državnemu zboru naj bi omogočilo spremljanje trajanja postopkov, nerešenih zadev, zastaranj in pogojev dela.

Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je potrebo po večji specializaciji utemeljil z zapletenostjo finančnih tokov, mednarodnih povezav in dokumentacije pri najzahtevnejših oblikah kriminala. Poudaril je, da politika ne sme posegati v konkretne kazenske postopke, mora pa zagotoviti pogoje za strokovno delo pravosodja v razumnem času. »Neodvisnost ne more pomeniti nedotakljivost obstoječega sistema, avtonomija pa ne more pomeniti odsotnost odgovornosti za rezultate,« je dejal. Predstavnike pravosodja je pozval, naj zavzetost, ki so jo pokazali pri razpravi o zakonu, pokažejo še pri odpravljanju težav z organizacijo dela, preklici glavnih obravnav in digitalizacijo. Ob tem je priznal, da sama ustanovitev novega sodišča in reorganizacija tožilstva še ne pomenita uspešne reforme. Njeno uspešnost bo po njegovih besedah treba dokazati s hitrejšimi in učinkovitejšimi postopki.

Podporo zakonu je napovedal Nedeljko Todorović (Resnica), saj po oceni njegove poslanske skupine sedanji sistem pregona korupcije ne dosega pričakovanih rezultatov. Opozoril je na dolgotrajne postopke, izločanje dokazov, ponavljanje sojenj in zastaranja. Spremembe podpirajo, čeprav predloga ne ocenjujejo kot popolnega, od ministra pa pričakujejo konkretne rezultate. Poudaril je, da odgovornosti za neučinkovit pregon ni mogoče pripisovati zgolj zakonodaji in politiki. Policija, tožilstvo in sodišča morajo po njegovih besedah prevzeti odgovornost za strokovno in pravočasno delo. Pravosodje je pozval k predstavitvi podatkov o pravnomočno končanih najzahtevnejših korupcijskih zadevah, zastaranjih, razveljavljenih odločitvah in postopkih, ki so se zaradi procesnih napak vrnili na začetek. Neodvisnost sodstva po njegovem ne pomeni izvzetosti iz kritike ali odsotnosti odgovornosti za rezultate.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je zavrnil očitke, da nasprotniki predloga zavirajo boj proti korupciji. Dejal je, da bi lahko podprl številne rešitve, vendar zakon po njegovi oceni hkrati odpira preveč vprašanj glede političnega vpliva in pravne negotovosti. Od ministra je zahteval pojasnila, kdo je oblikoval ključne določbe, na katerih analizah temeljijo in kako so nastajale. Pri imenovanju tožilcev je opozoril, da navedba kandidata v mnenju Državnotožilskega sveta še ne pomeni strokovnega priporočila za njegovo imenovanje. Po njegovih besedah so lahko v mnenju navedeni tudi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, vendar jih svet oceni kot neprimerne. Zato ministrovo zagotovilo, da bo izbiral med kandidati iz mnenja sveta, po njegovi oceni ne nadomesti odpravljene varovalke, ki ministra pod določenimi pogoji zavezuje k strokovni presoji sveta.

Problematiziral je še predlagano parlamentarno imenovanje vodje specializiranega tožilstva, saj bo ta organ obravnaval tudi zadeve politično vplivnih ljudi. Poudaril je, da samostojnosti tožilstva ne more zagotavljati zgolj obljuba sedanjega ministra, da pooblastil ne bo zlorabil. Koalicijske poslance je vprašal, ali bi enako široka pooblastila podprli, če bi jih dobil minister nasprotne politične opcije. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je opozorila, da bi minister po predlagani ureditvi lahko v imenovanje predlagal tudi kandidata, ki ga je Državnotožilski svet ocenil kot neprimernega. Izpostavila je še, da med izrecno naštetimi kaznivimi dejanji v pristojnosti novega specializiranega sistema ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Tina Brecelj (Levica) je napovedala odločno nasprotovanje zakonu, ki ga je označila za izpolnjevanje populistične predvolilne obljube. Po njeni oceni predlog ne bo zagotovil učinkovitejšega pregona korupcije, temveč pomeni »skok politike v pravosodje«. S spremembami imenovanja državnih tožilcev in vodje specializiranega tožilstva bi si politika po njenem zagotovila vpliv na odločanje o tem, koga preganjati. Opozorila je na obsežne pripombe strokovne javnosti in ocenila, da bi lahko parcialni posegi v kazenski postopek povzročili več razveljavljenih obsodb ter še daljše postopke. Poudarila je, da stroka ne zanika težav v pravosodju in potrebe po spremembah, temveč je poleg kritik ponudila konkretne predloge, ki po njenih besedah niso bili upoštevani.

Vladi je očitala še, da ni pojasnila, kdo je zakon pripravil, zakaj ga sprejema po nujnem postopku in zakaj v katalogu pristojnosti ni nekaterih ključnih kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala. Podvomila je tudi o iskrenosti protikorupcijskih namenov koalicije, pri čemer se je sklicevala na sodne postopke in zastarane korupcijske zadeve nekaterih njenih funkcionarjev.