Soršakovi plakati na drevesih, očitki o nočnem delu občinskih služb in predvolilna brošura na občinske stroške

Dolgoletni župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak se v boj za četrti mandat podaja z očitki o spornem plakatiranju, domnevni uporabi občinskih služb in izdaji občinskega glasila tik pred volitvami. Plakati z njegovo podobo so se pojavili tudi na drevesih in drogovih javne razsvetljave. Medtem ko občani opozarjajo na nepravilnosti, župan odgovarja, da za nameščanje plakatov na spornih lokacijah ni vedel. Na medobčinskem inšpektoratu Mestne občine Maribor prijave do petka še niso prejeli.

Po poročanju Planet TV je začetek volilne kampanje v Občini Hoče - Slivnica, ki jo že skoraj 12 let vodi župan Marko Soršak, pospremilo nezadovoljstvo nekaterih občanov. Njegovi predvolilni plakati so se ob uradnem začetku kampanje pojavili na številnih lokacijah, tudi na drevesih, drogovih javne razsvetljave in drugih površinah zunaj običajnih plakatnih mest.

Občane pa ne moti zgolj način plakatiranja, temveč tudi vprašanje, kdo je plakate nameščal in ali so bile pri tem uporabljene občinske službe. Soršak, ki je bil prvič izvoljen leta 2014, se na novembrskih lokalnih volitvah poteguje za četrti mandat. Tokrat mu nasproti stoji neodvisni kandidat Simon Štrancar, ki uživa podporo petih političnih strank – SDS, NSi, SLS, Demokratov in Vesne.

Plakati na drevesih, občani ogorčeni

Med tistimi, ki so javno opozorili na dogajanje, je Aleksander Ogrizek, upokojeni poklicni gasilec, ki v občini živi že skoraj pet desetletij. Po njegovih besedah je bil drevored na območju med Slivnico in Radizelom oblepljen s Soršakovimi plakati. »Ves ta drevored je bil oblepljen s plakati,« je opisal svoja opažanja in dodal, da ga je posebej zmotilo nameščanje plakatov na drevesa. »Poslušajte, to je živo bitje. Polno je živih bitij, mi pa na živa bitja lepimo plakate,« je poudaril.

A še resnejši so očitki o tem, kdo naj bi plakate sploh nameščal. Ogrizek se sklicuje na informacije enega izmed domačinov, po katerih naj bi v zgodnjih jutranjih urah plakate nameščali zaposleni občinskega režijskega obrata, in sicer z občinskim vozilom. »Kolikor imamo informacije, naj bi bili plakati nameščeni med tretjo in četrto uro. Lepil naj bi jih režijski obrat z vozilom Občine Hoče - Slivnica,« je za Planet TV povedal Ogrizek.

Ob tem se sprašuje, zakaj bi občinski delavci sredi noči opravljali takšno delo. »Ne more režijski obrat sredi noči intervenirati s plakati. Dobro, če bi bilo kaj nujnega, če ne bi bilo vode ali bi bila kakšna težava s kanalizacijo,« je bil kritičen. Njegove navedbe o domnevnem nočnem plakatiranju temeljijo na informacijah druge osebe. Kdo je dejansko nameščal plakate na spornih lokacijah, za zdaj ni uradno ugotovljeno.

Soršak očitke zanika; priznava, da za sporne plakate ni vedel

Župan Marko Soršak navedbe o nočnem delu občinskih uslužbencev zanika. Pojasnjuje, da občinski režijski obrat sicer sodeluje pri plakatiranju, vendar na uradno določenih brezplačnih plakatnih mestih. Po njegovih besedah so se organizatorji kampanj prijavili na razpis, občina pa je mesta razdelila z žrebom. Delavci režijskega obrata naj bi plakate nameščali dvakrat tedensko. »Nihče ne lepi med tretjo in četrto uro,« je zatrdil Soršak in novinarki celo predlagal, naj se v ponedeljek oglasi na občini, kjer bi lahko o očitkih povprašala zaposlene.

Ko je bil opozorjen na plakate na drevesih v bližini Osnovne šole Slivnica, je odgovoril, da zanje sliši prvič. »Prvič slišim, tako da bom prosil naše člane, tudi če jih niso oni, da jih vseeno umaknejo,« je pojasnil. Podobno je odgovoril tudi na opozorilo, da so njegovi plakati nameščeni na drogovih javne razsvetljave. Zagotovil je, da je podpornikom naročil, naj plakate nameščajo samo tam, kjer imajo potrebna soglasja, in napovedal dodatno opozorilo.

Da spornih plakatov v Slivnici ni videl, mu je kar težko verjeti, saj jih je tako veliko in so na tako vidnih mestih, da jih je skoraj nemogoče zgrešiti. Župan je ob tem opozoril še na domnevne provokacije političnih nasprotnikov iz preteklih kampanj. Po njegovih besedah naj bi v preteklosti nekateri celo privijačili panoje na drevesa in jih nato fotografirali, da bi ustvarili vtis, da je to storila njegova ekipa. Opozoril je, da so bili nekateri njegovi plakati včeraj prav tako uničeni.

Zakon je jasen: soglasje lastnika in obvezne oznake

Plakatiranje med volilno kampanjo ureja zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK). Njegov 8. člen določa, da lokalne skupnosti zagotovijo plakatna mesta, na katerih morajo imeti vsi organizatorji volilnih kampanj enakopravne možnosti oglaševanja. 9. člen dopušča plakatiranje tudi zunaj teh mest, vendar izključno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca objektov ali zemljišč.

To pomeni, da namestitev plakatov na drevesa, drogove javne razsvetljave ali druge površine zunaj uradnih plakatnih mest ni avtomatično dovoljena. Ključno je, ali je organizator pridobil ustrezno soglasje in ali je takšna namestitev skladna z drugimi veljavnimi predpisi. Posebej zanimiva pa je še ena podrobnost. Župan je bil med pogovorom opozorjen, da na njegovih plakatih ni bilo videti zaporednih številk in navedbe naročnika kampanje.

Sedmi člen ZVRK namreč izrecno zahteva, da mora biti na plakatih naveden naročnik oglaševalske vsebine, poleg tega pa mora biti na njih tudi zaporedna številka. Soršak je na opozorilo odgovoril: »Bomo preverili, in če je treba, tudi popravili. Hvala za opozorilo.« Za kršitve pravil glede označevanja plakatov in plakatiranja 33. člen ZVRK predvideva globo od 700 do 2.500 evrov za organizatorja volilne kampanje, za njegovo odgovorno osebo pa od 150 do 400 evrov.

Inšpektorat prijave še ni prejel

Na vprašanja o domnevnih nepravilnostih so se pisno odzvali tudi na medobčinskem inšpektoratu, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave Maribor. Pojasnili so, da se v času volilne in referendumske kampanje uporabljajo določbe ZVRK. Lokacije plakatnih mest določajo lokalne skupnosti, oglaševanje zunaj njih pa je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca. »Nadzor nad izvajanjem 8., 9. in 11. člena ZVRK izvaja medobčinska inšpekcija, ki deluje znotraj Skupne občinske uprave Maribor,« so zapisali.

Ob tem so potrdili, da prijave o domnevnih nepravilnostih v zvezi s plakatiranjem Soršakove kampanje do njihovega odgovora še niso prejeli. Po naših neuradnih informacijah naj bi bila prijava na pristojni inšpektorat vložena v petek, 16. oktobra. Morebitni inšpekcijski postopek bi lahko razjasnil predvsem vprašanje soglasij za sporna plakatna mesta.

Domnevna uporaba občinskega vozila in zaposlenih za potrebe posamezne volilne kampanje pa odpira tudi vprašanje zakonitega financiranja. ZVRK namreč prepoveduje financiranje volilne kampanje s proračunskimi sredstvi zunaj zakonsko določenih izjem. Brezplačne občinske storitve, ki so pod enakimi pogoji zagotovljene vsem organizatorjem, je zato treba jasno ločiti od morebitnih storitev, opravljenih izključno v korist ene kandidature.

Posebna izdaja občinskega glasila tik pred volitvami

Plakati pa niso edino vprašanje, ki ga pred lokalnimi volitvami odpirajo nekateri občani. V gospodinjstva so namreč pred začetkom kampanje prejeli posebno izdajo občinskega glasila Utrinki, v kateri so predstavljeni projekti in delo občine v iztekajočem se mandatnem obdobju. Ogrizek meni, da ima publikacija izrazito predvolilni značaj. Posebej ga zanima, kdo jo je plačal in zakaj je bila izdana prav v tem času. »Ta brošura je čista politična brošura,« je prepričan.

Soršak na drugi strani odgovarja, da je šlo za odločitev občinskega sveta. Po njegovih besedah so posebno izdajo pripravili na predlog svetnika, ki ni pripadal njegovi listi Znamo. Zmoremo!, možnost sodelovanja pa so imeli vsi občinski svetniki. »Občinski svet je sprejel sklep, ki ga je seveda treba upoštevati,« je pojasnil župan. Potrdil je tudi, da občinsko glasilo financira občina, sredstva pa so zagotovljena v proračunu. Koliko je stala konkretna posebna izdaja, ni znal povedati.

Občina je podobno posebno izdajo Utrinkov pripravila že ob zaključku mandatnega obdobja 2018–2022, tudi takrat z opisi projektov in prispevki občinskih funkcionarjev. Vprašanje, ki ga odpira letošnja izdaja, je predvsem meja med rednim obveščanjem občanov o delu občine in predvolilno promocijo aktualnega vodstva. Pri presoji so pomembni konkretna vsebina glasila, način predstavitve posameznih političnih akterjev in namen objave. Soršak vztraja, da gre za sklep občinskega sveta in običajno občinsko publikacijo.

»Občina ni županovo zasebno podjetje«

Ogrizek je kritičen tudi do Soršakovega dolgoletnega vodenja občine. Prepričan je, da bi bilo smiselno zakonsko omejiti število županskih mandatov. »Jaz mu že pravim, da je mali šerif v naši občini,« je povedal in nadaljeval, da bi morali župani po dveh ali treh mandatih omogočiti menjavo vodstva. Po njegovem mnenju se župan po toliko letih na položaju lahko začne obnašati, kot da je občina njegovo podjetje.

Pri tem priznava, da so bili v občini izvedeni številni projekti, vendar meni, da se obsežna gradnja ne odraža vedno v reševanju najosnovnejših potreb prebivalcev. Opozoril je na težave s pitno vodo v nekaterih delih občine in na neasfaltirane ceste. Kot primer je navedel območja, kjer po njegovih besedah občani še vedno doživljajo prekinitve oskrbe z vodo, medtem ko drugod nastajajo veliki gradbeni projekti. »V tem tisočletju ljudje nimajo zdrave pitne vode,« je opozoril.

Soršak takšnim kritikam nasprotuje. Med dosežki iztekajočega se mandata posebej izpostavlja izgradnjo vodovodnega omrežja na Pohorju in sprejetje dolgoročne strategije obnove občinskih cest. Kot prihodnje večje projekte navaja športno dvorano v Slivnici, nadaljnjo izgradnjo kanalizacije in zdravstveno postajo v Hočah.

Protikandidat: »Nočemo večje občine, želimo boljšo občino«

Soršakov protikandidat Simon Štrancar, nekdanji direktor mariborske mestne uprave in gospodarstvenik, medtem poudarja, da je po dvanajstih letih čas za drugačno razvojno usmeritev. Prepričan je, da se je občina v zadnjih letih razvijala predvsem s širjenjem naselij, medtem ko je bilo premalo pozornosti namenjene kakovosti življenja in povezovanju ljudi. »Nočemo večje občine, želimo boljšo občino,« je njegovo osrednje sporočilo.

Štrancar sedanji razvoj opisuje kot spreminjanje občine v spalno naselje. Želi si več javnih prostorov, kjer bi se občani srečevali, bolj premišljeno stanovanjsko gradnjo ter razvoj kulture in drugih dejavnosti, ki povezujejo lokalno skupnost. Pri tem kritizira tudi pristop aktualnega župana k začetku volilne kampanje. »Kolega Soršak je pokazal svoj odnos do narave, svoj odnos do kulture, ki ga mi želimo spremeniti,« je povedal ob vprašanju o plakatiranju.

Napoveduje, da se bo v svoji kampanji držal pravil in stavil na spoštljivo komunikacijo, čeprav pričakuje tudi poskuse diskreditacij. Štrancar opozarja še na vprašanje hitre rasti prebivalstva in priseljevanja. Meni, da občina ob širitvi naselij ni dovolj vlagala v skupne prostore, infrastrukturo in medsebojno povezovanje prebivalcev.

Soršak glede tega nima enakega mnenja. Očitek o spalnem naselju označuje za neutemeljen in nasprotniku očita strašenje ljudi. Ob tem poudarja, da so med priseljenci tudi strokovnjaki, ki pomembno prispevajo k delovanju lokalnega okolja, med drugim zdravniki in zobozdravniki.