Janševa vlada postavlja novo smer: več sodelovanja s sosedi in jasne prioritete v Evropi

Janez Janša in Antonio Costa. Vir: X, @vladaRS
POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenija v novo politično obdobje vstopa z drugačnim pristopom tako do neposrednega sosedstva kot do Evropske unije. Medtem ko zunanji minister Tone Kajzer s Hrvaško odpira prostor za pragmatično reševanje dolgoletnih sporov, premier Janez Janša v pogovorih o prihodnjem evropskem proračunu izpostavlja varnost, razvoj, konkurenčnost in kohezijo. Skupni imenovalec obeh pristopov je jasen: manj političnega zaostrovanja in več konkretnega uveljavljanja slovenskih interesov.

Dogajanje v zadnjih dneh nakazuje, da želi nova slovenska vlada zunanjo politiko graditi predvsem na realnih interesih države. To se je pokazalo tako ob srečanju zunanjega ministra Toneta Kajzerja s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom kot ob srečanju premierja Janeza Janše s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Na prvi pogled gre za dve različni temi. Prva zadeva odnose s sosednjo Hrvaško, druga pa večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2028–2034. Toda sporočilo je podobno: Slovenija želi biti pri ključnih vprašanjih aktivna, vendar hkrati pragmatična in usmerjena v rezultate.

Kajzer: več nas povezuje, kot razdvaja

Zunanji minister Tone Kajzer je po srečanju s hrvaškim kolegom poudaril, da je urejanje odnosov s sosednjimi državami eden od strateških interesov Slovenije. »Prepričan sem, da nas s Hrvaško bistveno več povezuje, kot razdvaja,« je poudaril Kajzer. Slovenija si želi, da meja med državama ne bi bila predvsem črta, ki ločuje, ampak prostor sodelovanja in povezovanja.

Ljubljana in Zagreb sta zato odprta vprašanja začela obravnavati drugače kot v preteklosti – postopno in pragmatično. Ministra sta se dogovorila za nekakšen »roadmap« oziroma načrt, kako se lotiti vprašanj, ki že dolgo obremenjujejo odnose med državama. »Ni treba, da rešimo vse naenkrat. Pomembno je, da iščemo rešitve in da pri tem napredujemo,« je dejal Kajzer.

Med odprtimi vprašanji je tudi arbitražna razsodba o meji. Slovenija jo šteje za dokončno in jo izvaja, Hrvaška pa je ne priznava. Kljub temu sta državi očitno pripravljeni iskati področja, kjer je mogoče sodelovati, ne da bi vsako drugo vprašanje postalo talec mejnega spora.

Gospodarski interesi so močnejši od političnih sporov

Prav gospodarski odnosi kažejo, kako močno sta državi povezani. Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško se je od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo več kot potrojila. Hrvaška je hkrati najpomembnejša država slovenskih neposrednih naložb.

Sodelovanje poteka na področju energetike, infrastrukture, turizma in številnih evropskih projektov. Pomemben primer predstavlja tudi Nuklearna elektrarna Krško, pri kateri sta Slovenija in Hrvaška solastnici.

Državi sta medtem dosegli konkretne dogovore tudi na področju čezmejne zdravstvene oskrbe, obnove mostov in vojnih grobišč. To je politika, ki jo je mogoče razumeti zelo preprosto: tam, kjer obstaja skupni interes, je smiselno iskati rešitev.

Janša: prihodnji evropski proračun mora zagotavljati tudi varnost

Podobno logiko je mogoče prepoznati v stališčih premierja Janeza Janše glede prihodnjega evropskega proračuna.

Janša je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo na Brdu pri Kranju poudaril, da bodo med slovenskimi prioritetami v pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034 prehranska, energetska in kibernetska varnost ter obramba.

Pri tem premier ni želel vnaprej določati »rdečih črt«, kar kaže na pogajalski pristop, pri katerem je pomembneje doseči dober rezultat kot pa vnaprej zapirati prostor za dogovor. Toda slovenske prioritete so jasne. 

Brez konkurenčnega gospodarstva ni mogoče financirati varnosti

Pomemben del Janševega sporočila je, da varnosti ni mogoče ločiti od gospodarskega razvoja.

Med prednostnimi področji prihodnjega evropskega proračuna morajo biti zato tudi konkurenčnost, inovacije, raziskave in razvoj ter industrijska transformacija. 

Logika je preprosta: če gospodarstvo ne ustvarja nove vrednosti, tudi za varnost, obrambo in druge evropske prioritete dolgoročno ni dovolj denarja. »Oboje skupaj zagotavlja prvič varnost in drugič pogoje za normalen razvoj,« je poudaril Janša.

To je pomemben poudarek v času, ko se Evropska unija sooča z vse večjimi varnostnimi, energetskimi in gospodarskimi izzivi.

Slovenija ne želi izgubiti kohezije

Ob varnosti in konkurenčnosti za Slovenijo ostaja pomembna tudi kohezijska politika.

Janša je poudaril, da Slovenija želi biti pravično in uravnoteženo prisotna na ključnih področjih evropskega proračuna, med drugim pri koheziji, skupni kmetijski politiki ter programih za raziskave in inovacije.

Kohezijska politika po njegovih besedah ni pomembna samo zaradi denarja, ki ga prejmejo posamezne države, ampak tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju razvojnih razlik in s tem k večji povezanosti Evropske unije.

Evropska komisija je v svojem predlogu proračuna za obdobje 2028–2034 med strateškimi prioritetami prav tako izpostavila naložbe v ljudi, države in regije, konkurenčnost, raziskave in inovacije, zaščito državljanov, odpornost ter zaščito Evrope. Predlagani večletni finančni okvir naj bi znašal skoraj dva bilijona evrov.

Slovenska stališča se tako v pomembnem delu ujemajo z razmerami, ki jih Evropska unija prepoznava kot svoje največje prihodnje izzive.

Pragmatizem namesto praznih deklaracij

Pomembna je tudi Janševa in Kajzerjeva odločitev, da slovenski interesi niso predstavljeni kot nekaj, kar bi bilo v nasprotju z evropskim interesom.

Janša je poudaril, da Slovenija svojih interesov ne vidi ločeno od skupnih evropskih ciljev. Evropska unija je po njegovem mnenju nastala prav zato, da se vprašanja, ki jih je mogoče učinkoviteje reševati skupaj, rešujejo na evropski ravni.

Podobno Kajzer pri odnosih s Hrvaško ne izhaja iz vprašanja, kdo ima več političnih točk zaradi spora, ampak iz vprašanja, kako najti rešitve, ki bodo koristile ljudem na obeh straneh meje. Gre za pristop, pri katerem se politika meri predvsem po rezultatih.

Odnos do Hrvaške in EU del iste zgodbe

Če obe dogajanji pogledamo skupaj, se pokaže širša usmeritev slovenske zunanje politike. Na eni strani Slovenija krepi odnose s sosedami, predvsem tam, kjer obstajajo močni gospodarski, energetski, varnostni in infrastrukturni interesi. Na drugi strani želi znotraj EU aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjih evropskih prioritet.

Janez Janša in Antonio Costa. Vir: X, @vladaRS

Pri tem ne gre za odpoved slovenskim interesom. Nasprotno – gre za njihovo bolj premišljeno uveljavljanje. Pri Hrvaški dialog, postopnost in konkretne rešitve, v Evropski uniji varnost, konkurenčnost, inovacije, kohezija in jasna zaščita slovenskih interesov. To je lahko pomembna sprememba v primerjavi s politiko, pri kateri so velike deklaracije pogosto prevladale nad konkretnimi rezultati.

Slovenija je majhna država, zato njena moč ni v tem, da bi sama narekovala evropsko politiko. Njena moč je v tem, da zna prepoznati svoje interese, zanje pridobiti zaveznike in jih uveljaviti s premišljenimi pogajanji.

In prav to bo v naslednjih letih ključno – tako pri odnosih z Zagrebom kot pri pogajanjih o skoraj dva bilijona evrov vrednem evropskem proračunu.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Komu manjka glava?
5. 9. 2026 ob 6:00
NPM, dost' te mam!
4. 9. 2026 ob 6:00