Opozicijske stranke vložile interpelacijo zoper Kajzerja

Opozicijske stranke SD, Svoboda in Levica so danes vložile interpelacijo zoper ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja. Očitajo mu odgovornost za slovensko preprečitev skupne izjave Evropske unije, ki bi obsodila širjenje izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, ter neustrezno obveščanje državnega zbora. Kajzer očitke o podrejanju slovenske zunanje politike Izraelu zavrača. Za njegovo razrešitev bi potrebovali najmanj 46 poslanskih glasov, ki jih predlagatelji sami nimajo.

Interpelacija zoper ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja bo prva v sedanji vladi Janeza Janše. Pripravili so jo Socialni demokrati, prvopodpisana pa je poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, ki vodi parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije. Po njeni razlagi minister nosi odgovornost za ravnanje ministrstva tudi, če je odločitev o nasprotovanju evropski izjavi sprejel predsednik vlade. Predlagatelji zahtevajo pojasnila, kdo je odločitev sprejel, na kakšni podlagi in kakšno korist naj bi imela od nje Slovenija. Katičeva je poudarila, da se očitki nanašajo tudi na izpolnjevanje mednarodnopravnih obveznosti države in zakonsko dolžnost ministrstva, da parlament seznanja s pomembnejšimi zunanjepolitičnimi zadevami. Poslanci so za slovensko nasprotovanje po njenih besedah izvedeli iz medijev.

Povod za interpelacijo sega v avgust, ko so v Bruslju usklajevali odziv na izraelski razpis za gradnjo več kot 1.200 stanovanj v okviru projekta E1. Po opozorilu evropske diplomacije bi izvedba tega projekta razdelila Zahodni breg na dva dela in izolirala Vzhodni Jeruzalem ter s tem dodatno ogrozila možnost vzpostavitve palestinske države. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v izjavi 23. avgusta poudarila, da so izraelske naselbine na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu nezakonite, ter Izrael pozvala k umiku razpisa in ustavitvi širjenja naselbin. Izjava naj bi bila objavljena v imenu EU in vseh 27 članic. Po poročanju portala EUobserver, ki se je skliceval na diplomatske vire, je Slovenija preprečila soglasje, zato je bila objavljena kot izjava Kallasove. Evropski odziv je tako imel manjšo diplomatsko težo. Slovensko zunanje ministrstvo je nato potrdilo, da Slovenija predlagane izjave vseh članic ni podprla. Na ministrstvu so odločitev utemeljili z oceno, da nova izjava ne bi prinesla dodane vrednosti. Opozorili so na junijske sklepe Evropskega sveta in izjavo skupine evropskih voditeljev z 20. avgusta. Zagotovili so, da Slovenija še vedno podpira mednarodno pravo in rešitev dveh držav, ki upošteva interese Izraelcev in Palestincev.

Poslanka Levice Nataša Sukič je ministru očitala, da je slovensko zunanjo politiko spremenil v »servis Netanjahujevi vladi«. Dogajanje je povezala tudi z afero izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube in domnevnim vplivanjem na slovenske volitve ter izrazila sum, da gre za vračanje političnih uslug. To povezavo je predstavila kot svojo oceno političnega ozadja. Vprašanje odgovornosti za slovensko odločitev so opozicijski poslanci odprli že na skupni seji odborov za zunanjo politiko in zadeve EU v začetku septembra. Zahtevali so podatke o navodilih slovenskemu predstavništvu v Bruslju, morebitnem pravnem mnenju in vlogi ministra ter predsednika vlade. Opozorili so, da je Izrael z objavo razpisa prešel od načrtovanja h konkretnim korakom za gradnjo, zato po njihovem nova evropska obsodba ne bi bila zgolj ponavljanje prejšnjih stališč.

Minister spomnil na prakso svoje predhodnice

Kajzer je 16. septembra na odboru za zunanjo politiko pojasnil, da vlada za odločanje o posamezni politični izjavi EU ne potrebuje soglasja parlamentarnega odbora. Po njegovi razlagi parlament določa splošne usmeritve, tekoče diplomatsko usklajevanje pa je pristojnost vlade in ministrstva. Nasprotovanje izjavi je opisal kot posamezno operativno odločitev, ki ni pomenila nove zunanjepolitične usmeritve. Ob tem se je skliceval na prakso v času svoje predhodnice Tanje Fajon, ko se je Slovenija po njegovih besedah prav tako opredeljevala do posameznih evropskih izjav brez predhodnega potrjevanja v državnem zboru.

Obisk izraelskega ministra v Sloveniji je spremljala napoved tesnejšega sodelovanja med državama. Ministra sta podpisala program sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa za obdobje 2026–2030. Ministrstvo je izpostavilo tudi odprtje izraelskega rezidenčnega veleposlaništva v Ljubljani in poslovni forum s predstavniki več kot 50 podjetij, ustanov in investicijskega okolja. Kajzer je krepitev odnosov utemeljeval z možnostmi za nove posle, naložbe in raziskovalno sodelovanje.

Kajzer: Mislim, da je dobro, če opozicija želi, da se pogovorimo

Na omenjeni seji odbora je Kajzer poudaril, da ponovna vzpostavitev dialoga ne pomeni nekritičnega odnosa do izraelske politike. Povedal je, da je s Sarom govoril na štiri oči in mu pojasnil, »da delamo za Slovenijo, da nismo nikogaršnji advokati in da na prvo mesto postavljamo interese Slovenije«. Ob tem je zatrdil, da Slovenija ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava, ter zagovarjal neposredne pogovore in tiho diplomacijo tudi ob nesoglasjih med državama. V nedeljo je v New Yorku, kjer se udeležuje začetka zasedanja Generalne skupščine OZN, napovedano interpelacijo označil za »vihar v kozarcu vode«. »Interpelacija je legitimen instrument, ki ga ima v rokah opozicija, da preveri delovanje vlade. Jaz se na nek način tega – ne bom rekel – veselim, ampak mislim, da je dobro, če opozicija želi, da se pogovorimo,« je dejal in napovedal, da bo pripravil odgovor na interpelacijo, ko bo z njo uradno seznanjen.

Breznik: To so sluge Teherana in Moskve

V odzivu na vloženo interpelacijo sta podporo Kajzerju izrazila poslanec SDS Franc Breznik in vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj, ki je dejala, da bodo Kajzerja ob glasovanju podprli. Breznik je interpelacijo označil za poskus povezovanja razglašene opozicije ter ji pripisal služenje interesom Moskve in Teherana. »Njihovo “načelnost” smo videli pri postopku Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Pred kamerami so bili glasni in napovedovali odločne ukrepe. Ko bi morali svoje besede spremeniti v dejanja, so se umaknili. Golobova vlada se postopku ni pridružila. To ni načelnost. To je politično licemerstvo,« je ocenil in dodal, da je namen interpelacije zelo očiten: za trenutek ideološko poenotiti razglašeno opozicijo in ustvariti predstavo za javnost. »Ideologija vas bo morda za trenutek poenotila, vendar svojih zablod, neizpolnjenih obljub, nesposobnosti in dvojnih meril ne boste skrili za interpelacijo.To ni interpelacija odgovorne slovenske opozicije.To je interpelacija, ki po svoji vsebini in političnih učinkih služi interesom Moskve in Teherana – centrov moči, ki si želijo šibkejši Zahod, razdeljeno Evropo in Slovenijo, oddaljeno od svojih strateških zaveznikov,« je sporočil opoziciji.