Ministrstvo predlaga pripravljalnice za učenje slovenščine

Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Učenec bi pripravljalnico lahko obiskoval tudi na drugi osnovni šoli. V tem primeru bi mu zagotovili brezplačen prevoz.

Ob vključitvi v osnovno šolo bi najprej ugotovili učenčevo znanje slovenščine. Otroci, ki jezika še ne obvladajo dovolj za spremljanje pouka, bi se ga intenzivno učili v pripravljalnici. To je ena od predlaganih sprememb zakona o osnovni šoli, ki jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino predstavilo včeraj, 19. novembra.

Učenci prihajajo vse leto

Na eni od osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi ZRC SAZU, na leto vpišejo približno 20 učencev priseljencev. Otroci so različnih starosti. Prihajajo vse leto, zato se skupine spreminjajo tudi med šolskim letom. Dokler šola nima dovolj učencev za polovično delovno mesto učitelja, imajo učenci v dveh skupinah po dve ali tri ure slovenščine na teden. Učenci priseljenci se lahko že zdaj postopoma vključujejo v pouk obveznih predmetov. Učitelj presodi, pri katerih urah lahko sledijo pouku. Pri športu in likovni umetnosti se lahko družijo z vrstniki že med učenjem jezika.

Za skupino do štirih učencev, ki se vključijo v prvem ocenjevalnem obdobju, pravilnik določa 120 ur začetnega pouka slovenščine. Skupini od petih do osmih učencev pripada 160 ur, skupini od devetih do sedemnajstih pa 180. Za učence, ki pridejo v drugem ocenjevalnem obdobju, šola v tekočem šolskem letu izvede 35 dodatnih ur slovenščine. V skupino jih lahko vključi tudi naslednje šolsko leto.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je za Dnevnik opozoril, da številnim šolam učiteljev slovenščine primanjkuje že za redni pouk.

Vir: Shutterstock

Prevoz bi organizirala občina

Otrok bi se vpisal v osnovno šolo v svojem okolišu. Če bi pripravljalnico obiskoval drugje, bi za prevoz poskrbela občina. Tako je pojasnila državna sekretarka Mojca Škrinjar v intervjuju, ki ga je Demokracija na spletu objavila 16. novembra. Napovedala je prilagojen predmetnik. Ob učenju slovenščine bi se učenci seznanjali s slovensko zgodovino in državljansko vzgojo ter se udeleževali športnih dejavnosti.

Škrinjar je navedla primer otroka, ki bi se po treh mesecih lahko pridružil vrstnikom pri pouku, če bi v tem času dovolj dobro usvojil slovenščino. Po prehodu v redni pouk na matični šoli bi mu bila še naprej na voljo jezikovna podpora. Ministrstvo v predstavitvi predloga ni navedlo trajanja pripravljalnice ali meril za prehod v redni pouk. V šolskem letu 2025/26 je bilo v slovenskih osnovnih šolah 18.464 učencev priseljencev. Od teh se jih je 1.799 v slovenski šolski sistem vključilo prvič. Ministrstvo v teh podatkih ne navaja števila otrok, ki so ob prihodu potrebovali intenzivno učenje slovenščine.

V raziskavi ZRC SAZU je 73,7 odstotka anketiranih predstavnikov osnovnih šol podprlo možnost, da bi otroci priseljenci pred vključitvijo v redni pouk vsaj pol leta obiskovali samo začetni pouk slovenščine. Obdobje najmanj pol leta je bilo navedeno v anketi. Sodelovalo je 251 od 457 osnovnih šol, na vsaki pa je vprašalnik izpolnila ena oseba. Raziskovalci opozarjajo, da so bile v vzorcu verjetno nadpovprečno zastopane šole, ki so dejavnejše pri vključevanju otrok priseljencev.

Dosežki NPZ pri vpisu ne bi več šteli

Ko je vpis v srednješolski program omejen, lahko kandidat do 60 odstotkov točk zbere z zaključnimi ocenami obveznih predmetov iz sedmega, osmega in devetega razreda. Dosežka pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) iz učnega jezika in matematike prineseta vsak do 20 odstotkov točk. Ministrstvo predlaga, da bi dosežke NPZ izločili iz vpisnih meril. V predstavitvi predloga ni navedlo novih meril za razvrščanje kandidatov ali prve generacije, za katero bi jih uporabili.

Vir: Shutterstock

Devetošolci bi si tretji predmet pri NPZ izbrali sami. Izbirali bi med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda. Zdaj tretji predmet za posamezno osnovno šolo vsako leto septembra določi minister. Šole bi sprejele lastna pravila ocenjevanja. Učenec, ki bi bil ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, bi ponavljal razred, predmetne izpite pa bi lahko opravljal iz največ dveh predmetov. Po veljavnem zakonu učenec, ki ob koncu pouka pri enem ali več predmetih nima nobene ocene, do konca šolskega leta opravlja predmetne izpite iz teh predmetov. Pri upravičeni odsotnosti lahko šola v dogovoru s starši prilagodi načine in roke ocenjevanja ter število ocen.

Učenci priseljenci lahko po veljavni ureditvi v letu prve vključitve v slovensko osnovno šolo napredujejo, tudi če so pri posameznih predmetih neocenjeni. Če se prvič vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, lahko ob neocenjenosti pri posameznih predmetih napredujejo tudi ob koncu naslednjega šolskega leta. O tem odloča učiteljski zbor. Učenci, ki se vključijo v deveti razred, morajo biti ob koncu leta ocenjeni iz vseh predmetov. Ministrstvo v predstavitvi predloga ni pojasnilo razmerja med to ureditvijo in predlaganim pragom treh neocenjenih predmetov.

Dva opomina bi lahko vodila do prešolanja

Opomin bi po predlogu veljal tudi po prepisu na drugo osnovno šolo. Ministrstvo bi spremenilo še prag za prešolanje. Po veljavnem zakonu so eden od razlogov za prešolanje trije veljavni vzgojni opomini v dvanajstih mesecih. Po predlogu bi v tem obdobju zadoščala dva.

Šola lahko učenca prešola tudi zaradi kršitev, ki ogrožajo življenje ali zdravje, če predhodno ukrepanje in ponovno vključevanje učenca v oddelek ali skupino nista bila uspešna. Pred prešolanjem mora pridobiti soglasje šole, ki bo učenca sprejela. Ministrstvo predlaga tudi ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin. Učenec in starši lahko zdaj v osmih dneh po prejemu obvestila pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor. O njem odloča tričlanska komisija. Vsaj en njen član mora biti oseba, ki na šoli, ki je izrekla opomin, ni zaposlena. Če komisija ugotovi nepravilnosti v postopku, opomin razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo.

Predlog posega tudi v razširjeni program. Šole bi vsak dan namenile čas samostojnemu učenju in opravljanju domačih nalog. V istem programu bi izvedle najmanj en projekt domoljubne in državljanske vzgoje. Ministrstvo napoveduje še prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo, ter natančnejšo ureditev izobraževanja na domu.

Spremembe naj bi se praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike