Slovenija pri brezposelnosti v evropskem vrhu

Slovenija je avgusta s 3,4-odstotno brezposelnostjo dosegla drugo najnižjo stopnjo v Evropski uniji. Boljši rezultat je imela le Češka, drugo mesto pa si je Slovenija delila z Malto in Poljsko. Spodbudni podatki hkrati razkrivajo razvojni izziv: podjetjem vse težje uspeva najti dovolj zaposlenih. Vlada zato pripravlja spremembe zakonodaje, s katerimi želi olajšati zaposlovanje tujih delavcev in okrepiti varovanje njihovih pravic.

Slovenski trg dela je med najuspešnejšimi v Evropski uniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila avgustovska stopnja anketne brezposelnosti za 0,1 odstotne točke nižja kot julija in za 0,6 odstotne točke nižja kot pred letom dni. Brezposelnih je bilo po oceni približno 35.000 oseb, starih od 15 do 74 let. 

To je dobra novica za ljudi, ki iščejo zaposlitev, in za gospodinjstva, katerih finančna varnost je odvisna od rednega dela. Za gospodarstvo pa nizka brezposelnost pomeni tudi manjši nabor razpoložljivih kandidatov. Nadaljnji razvoj bo zato odvisen tudi od tega, kako uspešno bodo podjetja pridobivala, usposabljala in ohranjala zaposlene.

Nižjo brezposelnost ima le Češka

Eurostat je za avgust na Češkem izmeril 3,2-odstotno brezposelnost. Sledile so Slovenija, Malta in Poljska s 3,4 odstotka. Povprečje Evropske unije je znašalo 6,1 odstotka, v evrskem območju pa 6,4 odstotka. Slovenska stopnja je bila tako za 2,7 odstotne točke nižja od povprečja Unije.

Primerjava je viden ugoden položaj Slovenije. Obenem opozarja, da se države članice soočajo z različnimi razmerami: medtem ko nekatere še vedno iščejo poti do večje zaposlenosti, postaja za Slovenijo vse pomembnejše vprašanje zagotavljanja ljudi za prosta delovna mesta.

V Sloveniji izboljšanje, v Uniji več brezposelnih

Po Eurostatovi oceni je bilo v Sloveniji avgusta lani približno 42.000 brezposelnih, letos pa 35.000. Razlika znaša okoli 7.000 oseb.

Na ravni Evropske unije je bilo gibanje drugačno. Avgusta je bilo brezposelnih približno 13,6 milijona ljudi, kar je 348.000 več kot leto prej. Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z avgustom lani zvišala s šestih na 6,1 odstotka.

Slovenija se je torej izboljšala v obdobju, ko je evropsko povprečje nekoliko nazadovalo. Vendar posameznega mesečnega rezultata ni mogoče pripisati enemu ukrepu ali eni politični odločitvi. Razmere na trgu dela oblikujejo poslovanje podjetij, povpraševanje, demografska gibanja in gospodarske politike skozi daljše obdobje.

Za sedanjo vlado je ugodno izhodišče predvsem priložnost, da ukrepe usmeri v odpravljanje ovir za zaposlovanje in rast.

Vlada pripravlja spremembe pri zaposlovanju tujcev

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport ocenjujejo, da podatki potrjujejo dobro stanje domačega trga dela in visoko raven zaposlenosti. Hkrati opozarjajo, da domači trg vse težje zagotavlja dovolj kadra za številne deficitarne poklice.

V pripravi sta predlog zakona o tujcih in spremembe zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Po navedbah ministrstva sta predpisa v usklajevanju, Državni zbor pa naj bi ju obravnaval še letos. Spremembe so povezane tudi s prenosom evropske direktive 2024/1233 v slovenski pravni red.

Napovedani cilj je bolj urejeno upravljanje delovnih migracij, hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva ter večja preglednost zaposlovanja tujih delavcev. Ministrstvo poudarja tudi učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje.

Za podjetja bo odločilno, kako bodo spremembe delovale v praksi. Predvidljivi postopki in pravočasno odločanje lahko olajšajo načrtovanje proizvodnje, sprejemanje naročil in izvedbo investicij. Varovanje delavskih pravic pa pomaga zagotavljati poštene pogoje tudi za delodajalce, ki svoje obveznosti že dosledno izpolnjujejo.

Nizka brezposelnost zahteva širši odgovor

Zaposlovanje iz tujine je eden od odgovorov na pomanjkanje kadra. Dolgoročna gospodarska politika mora ob tem spodbujati tudi usposabljanje domačih iskalcev zaposlitve, povezovanje izobraževanja s potrebami podjetij in pogoje, v katerih zaposleni svoje znanje lahko bolje uporabijo.

Pri zelo nizki brezposelnosti postaja posebej pomembna produktivnost. Podjetje, ki z boljšo opremo, organizacijo in znanjem ustvari več z obstoječo ekipo, lažje raste tudi takrat, ko novih zaposlenih ne more hitro pridobiti.

Takšen razvoj lahko odpre prostor za višje plače in okrepi konkurenčnost. Zato bi moralo odpravljanje administrativnih ovir spremljati tudi spodbujanje naložb in razvoja znanja.

Za statistiko ostajajo ljudje, ki delo še iščejo

Ugoden skupni rezultat ne pomeni, da imajo vsi enake možnosti. SURS je avgusta med moškimi ocenil 3,1-odstotno anketno brezposelnost, med ženskami pa 3,8-odstotno.

Statistični urad obenem opozarja, da so mesečne ocene eksperimentalne, manj zanesljive in predmet rednih revizij. Anketna brezposelnost se tudi razlikuje od registrirane brezposelnosti, ki temelji na evidenci zavoda za zaposlovanje. Zato številke približno 35.000 anketno brezposelnih ni mogoče neposredno enačiti s številom prijavljenih na zavodu.

Za ljudi, ki ostajajo brez dela, je pomembno, ali jim bodo dostopna usposabljanja, ustrezna delovna mesta in pomoč pri zaposlitvi. Dobra statistika mora dobiti potrditev tudi v njihovih možnostih za vključitev na trg dela.