Premier Janša toži svojega predhodnika: Kje se skriva dokaz, da si je Golob obtožbo o veleizdaji preprosto izmislil?

Teden se je za poslanca Roberta Goloba začel obupno. Najprej zahteva Specializiranega državnega tožilstva, ki bi rado začelo kazenski postopek v zadevi Bobnar, nato je ostal brez bankomata na Gen-I, zdaj pa ga čaka še zagovor pred sodiščem. Predsednik vlade Janez Janša ga toži zaradi spornih predvolilnih izjav, pri čemer je jasno, da Golob za svoje izjave o veleizdaji in prodaji slovenske države Izraelu nima nikakršnih dokazov; sicer se ne bi branil s frazo, da je te njegove besede treba jemati kot prispodobo. Zanimivo bo spremljati, kako bo na sodišču iskal odgovor na vprašanje, prispodoba česa je sploh lahko povsem konkretna in eksplicitna obtožba o veleizdaji.

Lahkotno opletanje z »veleizdajo« in »prodajo domovine«

»Vi niste dober človek,« je Golob dejal Janši na predvolilnem soočenju 16. marca in dodal, da je edina stvar, ki ga zanima, kako bi se dokopal do oblasti, ker da je zanj Slovenija plen. Nadaljeval je, da se je Janša pripravljen »povezovati z mednarodnim organiziranim kriminalom, z ljudmi iz paraobveščevalnih služb iz tujine«.

Nato je razpredal še o največjem škandalu, ki da »smo mu bili priča v Sloveniji kadarkoli od osamosvojitve.« Tako na soočenju je Golob omenil besedo »veleizdaja«, pozneje pa jo je ponovil še na svojih profilih na Facebooku in Instagramu, češ da imamo »za to, kar počne Janša, eno samo besedo – veleizdaja«.

Poleg omenjenega so Janšo po poročanju novinarskih kolegov iz N1 zmotile tudi besede, da je predsednik SDS »prodal domovino«, da je »prodal suverenost naše države za to, da bo vplival na volitve« in da je »Slovenijo prodal Izraelu«.

ESČP dovoli pretiravanje, ne pa klevetanja

Prvak SDS je od Goloba sicer že v dnevih po volitvah zahteval preklic navedenih izjav in javno opravičilo, a ni dočakal ne enega ne drugega, zato se je odločil za tožbo. Z njo zahteva prav to; javno opravičilo in preklic izjav. Kot poudarja Janša, je Golob namreč posegel v njegovo pravico do časti in dobrega imena in s tem kršil ustavo.

Svoboda izražanja po prepričanju predsednika vlade sicer zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. »V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja in provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso – tudi po praksi ESČP – varovane izjave, ki bi pomenile objestno, samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje,« je navedeno v tožbi.

Izjave o tem, da naj bi »prodal domovino«, »storil veleizdajo« in »prodal državo tujcem« v dobro ime Janeza Janše posegajo toliko bolj, ker je eden od osamosvojiteljev samostojne Slovenije. Golob je po prepričanju tožnikov želele z neresničnimi besedami diskreditirati enega največjih domoljubov.

Zato prek odvetniške družbe Matoz sodišču predlaga, da je Golob dolžan v roku 15 dni od pravnomočne sodbe preklicati neresnične in žaljive izjave. Objavi naj tudi izrek sodbe, javno opravičilo in izbriše objave, ki so po oceni Janše nedopustno posegle v njegovo čast in dobro ime.

Ko Golob prizna, da nima dokazov

Seveda ni pričakovati, da bi Golob na vse to pristal, sploh ob dejstvu, da je opravičilo zavrnil že ob Janševem prvotnem pozivu. Prek odvetnika Stojana Zdolška je sodišču predlagal, da Janšev zahtevek zavrne kot neutemeljenega, pravdne stroške pa naloži prvaku SDS.

Izjave, ki jih je podal, po Golobovih navedbah po vsebini predstavljajo politično kritiko Janševega delovanja. Izjave o veleizdaji in prodaji države Izraelu ter sodelovanju z mednarodno kriminalno združbo »je treba razumeti kot prispodobo, s katero je toženec izrazil svoje mnenje, svojo negativno vrednostno sodbo o tožnikovem delovanju, s katerim je ta po toženčevem prepričanju lastne interese in politične ambicije postavil nad interese Republike Slovenije«.

Z izrazom, da je treba te besede »razumeti kot prispodobo«, Golob posredno priznava, da za hude obtožbe nima nikakršnih dokazov, kar je za Domovino ocenil tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Sicer pa je po njegovih besedah vprašanje, kje poteka meja med dopustno vrednostno sodbo v politični debati in samovoljnim klevetanjem brez dejstvene podlage, odvisno od konteksta.

Pri izključni zlonamernosti je meja prekoračena

»Če gre za trditve o konkretnih dejstvih, ki pa so popolnoma neresnična, z edinim namenom žalitve prizadetega in zavajanja javnosti, potem je kljub visokemu varstvu političnega govora meja dopustnega prekoračena. Če je izjava očitno zlonamerna in brez podlage v dejstvih ter popolnoma neutemeljena, potem je meja dopustnega tudi v političnem diskurzu prekoračena,« poudarja Zobec.

Pri tem se Golob sklicuje tudi na »razkritja« o domnevnem vpletanju izraelske paraobveščevalne družbe v volilno kampanjo. Kdo natančno je bil avtor posnetkov, ki so pred volitvami razkrinkavali zatohlo koruptivno podzemlje slovenske levice, sicer doslej ni še nihče dokazal. So se pa v levih političnih krogih tako v predvolilni kampanji kot pozneje na vso moč trudili, da bi pozornost javnosti z na moč sporne vsebine posnetkov preusmerili na vprašanje, kdo je njihov avtor.

Golob vztraja, da je samo ostro kritiziral

Kljub temu, da naj bi celo bivši šef Sove Joško Kadivnik na eni od sej priznal, da za afero Black Cube nima dokazov, Golob skuša v odgovor vplesti tudi ugotovitve Sove, Sveta za nacionalno varnost in njegovega sekretariata. Kritika da se je »nanašala na tožnikovo politično delovanje in ni predstavljala osebnega napada z namenom zaničevanja«.

Kot še piše v odgovoru na tožbo, mora Janša zaradi dejstva, da je absolutno javna oseba, ki je v slovenski politiki že od osamosvojitve, »na svoj račun trpeti tudi zelo ostre in celo žaljive kritike, dokler so te vsebinsko povezane z njegovim političnim delovanjem«.

V predvolilni tekmi so dovoljena tudi brutalna verbalna obračunavanja, a ne taka, katerih edini namen je osebna žalitev in osebna diskreditacija, brez prispevka k javni razpravi o pomembni družbeni temi, pa ocenjuje Zobec. Če gre za ad personam napade brez povezave z javno temo in vrednostne sodbe brez dejstvene podlage, potem bi šlo za zlorabo svobode izražanja.

ESČP je že razsodilo v prid tožnikov

Tako je Evropsko sodišče za človekove pravice že odločilo npr.v zadevi Iulian Gherguț proti Romuniji. V tem primeru je šlo za resno poseganje v ugled brez zadostne dejanske podlage. Podobno tudi v zadevi Mykolayovych Golubenko proti Ukrajini. ESČP je ocenilo, da morajo tudi kritike, ki zadevajo pomembne javne teme in resno posegajo v ugled, imeti neko konkretno dejansko podlago. Skratka, ostre ali pretirane vrednostne sodbe nosilcev oblasti so zaščitene, trditve o konkretnih protipravnih ravnanjih pa morajo imeti konkretno dejansko podlago.

Janša sicer toži tudi sokoordinatorja Levice Luko Mesca, ki mu med drugim očita, da ga je označil kot najbolj skorumpiranega politika v državi. Predsednik SDS v tem primeru predlaga sodišču, naj razsodi, da mora Mesec v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe preklicati neresnične in žaljive izjave ter objaviti javno opravičilo. Besede sokoordinatorja Levice so bile po njegovi oceni namreč »neresnične in izrečene z namenom razžalitve ter osebne diskreditacije tožnika«.

Tudi Mesec bo v zadregi

Tudi Mesec se v odgovoru na tožbo po pisanju N1 sklicuje na svobodo govora, češ da so takšne izjave dopustne v interesu svobode izražanja kot nujno potrebne predpostavke delovanja demokratične družbe. Toda pri dokazovanju povedanega bo imel težave. Kot opozarja Jan Zobec, bo moral dokazati konkretno dejansko podlago, to pa bo težko brez pravnomočne kazenske sodbe, s katero bi bil Janša obsojen za korupcijo.

Kot še poudarja nekdanji ustavni sodnik, pa je ne nazadnje pomemben tudi zahtevek. Janez Janša namreč ne zahteva odškodnine za duševne bolečine, temveč le preklic vrednostne sodbe, ki je brez podlage v dejstvih. Kljub temu, da ESČP visoko vrednoti politični govor in dopušča tudi žaljive, brutalne in pretirane vrednostne sodbe, pa morajo te imeti določeno oporo v dejstvih.

Kako bo sodišče razsodilo, si, poznavajoč razmere v slovenskem sodstvu, Zobec ne upa napovedati.