Ko 'šala' ni več šala: nevarni spletni izzivi med slovenskimi mladimi

Ko želja po pripadnosti premaga občutek za nevarnost: psihologi, šole in policija opozarjajo na tveganja spletnih izzivov.

Zakaj mladi sodelujejo v spletnih izzivih? Z nekajsekundnim posnetkom, ki ga mladostnik opazi, ga lahko pritegne v nevarno igro. Nekdo se smeji. Drugi ga nato posname. Pod videom se pojavijo komentarji in kliki. Toda meja med spletnim 'hecom' in resnično nevarnostjo je lahko zelo tanka. Tudi v Sloveniji so se v zadnjih letih pojavili primeri, ko so se mladi zaradi spletnega dokazovanja izpostavljali nevarnostim v prometu, tvegali poškodbe ali končali pri zdravniku.

Ali se mladostnik zaveda, da je njegovo ravnanje nevarno, in zakaj pri tem sodeluje? Na odločitev vplivajo vrstniški pritiski v skupnosti. Želja po pripadnosti, dokazovanje poguma in občutki drugačnosti. Svoje lahko dodajo še algoritmi, ki mladostniku ponujajo vedno nove podobne vsebine.

V članku bomo pogledali konkretne slovenske primere nevarnih spletnih izzivov, raziskali psihološke razloge, zaradi katerih so jim mladi lahko dovzetnejši, ter preverili, kako ob takšnih dogodkih ukrepajo šole in policija. Prav tako bomo pogledali, kaj lahko storijo starši in kje je meja med nadzorom otroka ter učenjem, da zna v pravem trenutku sam reči: »Ne, tega ne bom naredil.«

Ko želja po pripadnosti premaga občutek za nevarnost

Najstnik se lahko zaveda, da je ravnanje nevarno. Vendar težo dobijo drugi občutki. Želja po pripadnosti, dokazovanju poguma in sprejetosti med vrstniki pritegne mladostnika v to početje. Vrstniška skupina ima v obdobju odraščanja posebno vlogo in moč. Mladostnik si oblikuje identiteto skozi odnose med vrstniki. Pomembno mu je, kako ga vidijo prijatelji, sošolci in družba. Zavrniti izziv zato v njegovih očeh ne pomeni vedno samo reči 'ne' nevarnemu dejanju. Lahko pomeni tudi tvegati posmeh, izključitev ali očitek, da si ne upa.

Pri sodelovanju v izzivu je včasih dovolj samo opazovanje drugih. Če mladostnik na telefonu vedno znova vidi vrstnike, ki neko dejanje izvedejo in se ob njem zabavajo, začne takšno vedenje delovati bolj običajno. Nastane občutek, da to počnejo vsi, čeprav je lahko v resnici sodelovalo le malo ljudi. Družbena omrežja tako še bolj vplivajo na otroke.

Značilno je, da se posnetki neprekinjeno nadaljujejo drug za drugim, brez pravega konca. To mladostnika praktično veže na mobilni telefon. Zvoki, melodije in vizualni vtisi se mu v mislih stalno ponavljajo. Tisto, kar ga je sprva morda odbijalo, mu je sčasoma videti povsem normalno. Postopoma zanj to ni več čudno, temveč ga začne privlačiti. V njem se spodbudi tudi čut, da bi moral biti del tega. Tu ima velik pomen tudi skupina njegovih vrstnikov. Med njimi je zagotovo nekdo, ki je to že poskusil in ga sedaj nagovori, da je to res zabavno in vredno poskusa. Ko se prvi prijatelj odločno vključi in to tudi snema, je trend že v teku. Tretji ali četrti sošolec hitro sledi in tako se nov izum še naprej širi med mladimi.

Nastane veriga, ki se ne pretrga. Mladostnik opazi izziv in povabi sošolce, mogoče celo dekle ali sestro. Ko dobi od vrstnikov odziv, kot sta ploskanje in navdušenje, posnetek objavi ali se hvali drugje. V sebi to čuti kot nagrado. To so lahko všečki in ogledi, lahko pa zgolj smeh, občudovanje ali občutek, da je pred drugimi dokazal pogum. Njegov posnetek nato postane nov primer za nekoga drugega.

Skupina vpliva na posameznika drugače, kot če bi bila oseba sama. Odgovornost se razprši. Njegova odločitev ni samo njegova, saj potrebuje potrditev od drugih. Meja med razumno previdnostjo in nepremišljenim dokazovanjem se hitro premakne.

Tudi samo obdobje je obdobje, ko najstnik preizkuša svoje meje. To je ponavadi tudi dobrodošlo. Saj išče svoje poti. Ter tudi razvija samostojnost. Vendar se isti pogum in radovednost lahko v napačnih okoliščinah obrneta v nevarno smer. Najstniki pri spletnih izzivih tudi ne vidijo vedno širše slike. Na zaslonih lahko zagledajo osebo, ki vstane in se smeji. Hkrati ne vidijo nujno osebe, ki se je poškodovala in odšla v bolnišnico. Ali celo izgubila življenje.

Meja med razumno previdnostjo in nepremišljenim dokazovanjem se hitro premakne.

Ko se spletni izziv preseli v resnično življenje

V Sloveniji so se tudi v zadnjih letih pojavili spletni izzivi, ki pritegnejo najstnike in otroke različnih starosti. Izzivi, ki so jih izvedli, so se lahko končali s poškodbo, nevarnostjo v prometu ali s posredovanjem šole in policije. Na Osnovni šoli Žužemberk se je leta 2024 zgodil incident. Skupina devetošolcev je izvajala spletni izziv 'leteči superman'. Pri tem izzivu dve osebi skleneta roki in tretjo osebo mečeta v zrak, pri čemer je včasih ne ujameta. Pri tem si je najstnik zlomil ramo in zapestje. Posledično je bil zaradi poškodb tudi odsoten od pouka.

Še nevarnejši izziv se je pojavil leta 2025. Zaznale so ga slovenske šole in vozniki. Izziv 'angel smrti' je spodbujal učence, naj se izpostavljajo nevarnosti pred vozečimi vozili. Ravnateljica Druge osnovne šole Slovenj Gradec je obvestila policijo in starše štirih učencev osmega in devetega razreda, ki naj bi bili vključeni. Učenci so se na začetku posmehovali in to vzeli kot šalo. Šele po pogovoru z ravnateljico so razumeli, da so ogrožali svoje življenje in voznika.

Voznico iz Trbovelj je dogodek zaznamoval. Pred njen avtomobil je stekel mladostnik, zaradi česar je začela zavirati in zmanjševati hitrost. Voznica je bila brez besed nad ravnanjem otroka, saj bi se lahko končalo precej drugače. V Ljubljani je motorist opisal še primer otroka, ki je stekel na cesto in se ulegel, medtem ko sta ga druga otroka spodbujala. Dogodek kaže, kako nevarno je lahko vedenje, ki ga otroci doživljajo kot preizkus poguma.

V začetku letošnjega leta se je v Posočju pokazala še ena zanimiva oblika tvegane igre. Trinajst- in štirinajstletniki so se po pouku zbirali in si med seboj postavljali izziv: kdo bo zmogel popiti več energijskih pijač, kar lahko prinese hude zdravstvene težave. Hkrati so nekateri uporabljali tudi nikotinske vrečke. Seveda to ni brez posledic – energijske pijače namreč vsebujejo precejšnjo količino kofeina, ki dodatno obremeni srce, nikotinske vrečke pa so povezane s slabostjo, vrtoglavico, spremembami srčnega utripa (hitrejši ali nepravilen) in zasvojenostjo.

Institucije v Sloveniji so se te težnje hitro zavedele in izdale opozorila. Podoben pojav je bil na primer 'paracetamol challenge'. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je že februarja lani opozorila, da prekomerno zaužitje paracetamola privede do resne zastrupitve, do poškodb jeter in v skrajnih primerih celo do smrtnega izida.

JAZMP v opozorilu ni navedla potrjenih slovenskih primerov. Opozorilo je temeljilo predvsem na primerih iz drugih evropskih držav in Združenih držav Amerike. Prav zato je pomembno razlikovati med izzivom, ki je v Sloveniji dejansko povzročil poškodbo, ter trendom, pred katerim so slovenske institucije opozorile preventivno.

Telefon lahko omejimo, toda otroka moramo naučiti tudi reči ne

Sami starši in ustanove ne morejo popolnoma preprečiti, da bi spletni izzivi obstajali na telefonu. Vendar lahko precej omejijo dostopnost. Zmanjšajo možnosti, da otrok pride do nevarnih vsebin.

Tudi slovenska policija poudarja, da se varnost otrok na spletu začne pri odraslih. Staršem svetuje, naj z otroki določijo jasna pravila uporabe interneta, se zanimajo za strani in aplikacije, ki jih uporabljajo, omejijo čas pred zasloni ter glede na otrokovo starost uporabijo tudi starševski nadzor. Ob tem posebej opozarja, da mora med starši in otrokom ostati zaupen odnos. Otrok, ki se znajde v težavah, mora vedeti, da se lahko obrne na odraslega.

Slovenska policija poudarja, da se varnost otrok na spletu začne pri odraslih.

Za starše obstajajo tudi konkretna tehnična orodja. Pri telefonih in tablicah z Androidom lahko uporabljajo Google Family Link. Z njim je mogoče določiti dnevni čas uporabe naprave, omejiti čas v posamezni aplikaciji ter posamezno aplikacijo tudi blokirati. Starš lahko nadzira, katere aplikacije otrok namesti iz trgovine Google Play, in omeji dostop do določenih spletnih strani v Chromu. To pomeni, da lahko starš mlajšemu otroku denimo povsem prepreči uporabo določene aplikacije družbenega omrežja.

Podobna zaščita je vgrajena tudi v Appleove naprave. Funkcija Screen Time omogoča omejevanje časa uporabe, nadzor namestitve in nakupovanja aplikacij ter omejevanje spletnih in drugih vsebin glede na starost. Starši lahko določijo tudi, do katerih vrst spletnih strani ima otrok dostop.

Poseben nadzor ponuja tudi TikTok. Funkcija Family Pairing poveže račun starša z računom najstnika in omogoča upravljanje časa uporabe, upravljanje nastavitev zasebnosti, iskanja ter vsebin. Slovenska točka Safe.si jo priporoča staršem, ki želijo imeti več nadzora nad uporabo te platforme.

Obstaja že veliko drugih aplikacij, ki omogočajo staršem, da nadzorujejo in omejujejo čas, ki ga otrok preživi na telefonu. Kljub temu se je treba zavedati, da lahko otrok spletni izziv vidi tudi pri drugem najstniku. Otroka je treba pripraviti na trenutek, ko ga prijatelj vpraša, ali si upa sodelovati. Ter da mu je sposoben odgovoriti, da noče in da ni varno.