Sestanek notranjih ministrov EU, razprava o Španiji in migracijah

Notranji ministri Evropske unije so se včeraj sestali na nujnem sestanku in razpravljali o migrantski invaziji na Ceuto ter španski zakonodaji, ki vzpostavlja status ilegalnim migrantom. Komisar za migracije Magnus Brunner je po srečanju povedal, da je bila kriza v Ceuti test odpornosti Evropske unije. Ministri naj bi se s Španijo nekoliko pomirili, španski minister za notranje zadeve Fernando Grande-Marlaska je poudaril konstruktivne pogovore in pohvale španskim ukrepom za zmanjšanje migracij.

Trenutna situacija v Ceuti

V Ceuti je v tem trenutku od 3.000 do 5.000 ilegalnih migrantov, natančne številke namreč niso znane, ker se več migrantov skriva v mestu. Veliko ljudi kampira na plažah z upanjem, da se jim bo ponudila priložnost za odhod do Španije. Nekaj čolnom je to sicer uspelo, v večini ne, saj je v veljavi pomorska blokada Ceute. Med ilegalnimi migranti naj bi bilo 862 mladoletnikov, ki imajo poseben status in jih Španija ne sme vračati. V Ceuti trenutne varnostne razmere nadzorujejo Guardia Civil, nacionalna policija in vojska.

Lokalna skupnost pomaga policiji in vojski pri odkrivanju ilegalnih migrantov, ki jih potem vrnejo v Maroko. Domačini so besni, ker jim je Španija dovolila tako grob naskok na mesto, vprašanje pa je, kdaj se bo Ceuta vrnila v normalno življenje. Po spletu so celo zaokrožili posnetki, kjer domačini s palicami naganjajo migrante k policiji. Migranti sporočajo, da imajo omejen dostop do hrane, v večini spijo na prostem, nekateri pa niso jedli že od prehoda meje. Skupno število mrtvih do danes je 75 ilegalnih migrantov.

Sestanek ministrov – zakopali so glavo v pesek

Po težkih besedah med Italijo in Španijo so evropske države 4. avgusta poskušale zadevo pomiriti na skupnem sestanku. Razprava je potekala še o vzrokih in rešitvah, vendar sestanek ni postregel z ničimer novim, razen z obljubami o ostrejšem nadzoru nad ilegalnimi migracijami. Grški minister za notranje zadeve Kyriakos Mitsotakis je predlagal suspenz vseh prošenj za azil v primeru masovnih prehodov meje. Medtem je njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi predlagal nov model procesiranja prošenj za azil in vračanja v države izvora. Danski minister za migracije Morten Bodskov pa je poudaril potrebo po večjem financiranju varnostnih organov na mejah EU.

Francija, ki ni želela podpisati pisma 22 držav članic, je poudarila, da je šlo za politično iniciativo. Ne pozabimo, da Francija podobno kot Rusija s francoskih plaž pošilja polne čolne migrantov v Veliko Britanijo z zaščito obalne straže in nevladnih organizacij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pohvalila Sanchezov hitri odgovor, očitno pa pozablja, da ni bil niti hiter niti učinkovit, kajti v Ceuti je še vedno nekaj tisoč migrantov, kar je primerljivo s krizo iz leta 2021. Brunner je poudaril, da potekajo pogajanja z Marokom za strateško partnerstvo, in obenem pohvalil Maroko za dobro sodelovanje v primeru Ceute.

Ministri so s prstom pokazali na kriminalne združbe

Brunner je s prstom pokazal na kriminalne združbe in lažne informacije na družbenih omrežjih. Povedal je, da so bila ravno družbena omrežja tista, ki so zakrivila masovno zbiranje ljudi ob meji s Španijo. Poudaril je, da poteka notranja preiskava glede vloge Maroka, zato odgovornosti Rabata ne želi komentirati. Grande-Marlaska je pohvalil vlogo Španije, ki je takoj vzpostavila morsko zaporo Ceute in s tem preprečila množičen odhod ilegalnih migrantov na evropsko celino. Španski premier Sanchez se je Brunnerjevi kritiki kriminalnih združb pridružil še z obsodbo, da so te lažno predstavile odločitev španskih ustavnih sodnikov o vračanju migrantov.

Španska vlada naj bi ignorirala opozorila obveščevalnih agencij

Ministri se niso dotaknili informacij, da naj bi španska vlada ignorirala opozorila španske obveščevalne agencije CNI. V Španiji so se še isti dan v več medijih začele pojavljati informacije s sklicevanjem na neimenovane vire, da je CNI obvestila notranje in obrambno ministrstvo o zbiranju množic v mestih okoli Ceute. Grande-Marlaska je že zanikal, da bi dobili takšne informacije, enako je zanikala ministrica za obrambo Margarita Robles.

Toda če CNI ni obvestila vlade, potem se je treba vprašati, kakšna je njena vloga. Glede na to, da so v zadnjem času evropske policije in obveščevalne agencije zelo učinkovite pri pregonu 'sovražnega govora' in hitro odgovorijo na 'neprimerne' spletne objave in čivke na platformi X, potem se lahko evropska javnost vpraša, kako jim ni uspelo opaziti spletnih objav pred Ceuto. Maroške oblasti pravijo, da je šlo za več kot milijon objav v tednu pred invazijo, zato je nenavadno, da obveščevalne agencije tega niso opazile. Prav tako je malo verjetno, da Maroko ne bi vedel ničesar.

Vloga Maroka – dokazi, ki jih ne more zanikati

Brunner je zanikal maroško vlogo in odgovornost v invaziji in jo zapakiral v preiskavo, ki je ne more komentirati. Toda ne glede na diplomatske izjave evropskih birokratov Maroko ne more skriti lastne odgovornosti za invazijo. Spomnimo namreč, da se je Maroko leta 2021 maščeval Španiji za podporo Zahodni Sahari s podobno invazijo migrantov, le da jih je bilo takrat okoli 10.000.

Nenavadno je dejstvo, da Maroko ni poslal policijskih okrepitev, ko je mesto Fnideq zasedlo na desettisoče ljudi. Za Maroko je takšno zbiranje rdeči alarm, ki ga nikoli ne ignorira, tokrat pa je odgovoril šele po vdoru v Ceuto. Maroška policija ravno tako ni odgovorila, ko so tovornjaki vozili na tisoče ljudi proti Ceuti, kar bi lahko zaustavili že z blokado ceste. Maroko je neposredno priznal, da so vedeli za objave na družbenih medijih pred invazijo. Glede na maroški nadzor družbenih omrežij, ki je vzpostavljen za obrambo monarhije in ob vsakem nenapovedanem zbiranju množic odgovori zelo hitro, bi bilo nenavadno, da policija ne bi odgovorila.

Enako lahko trdimo za druge varnostne agencije po Evropi, ki naj bi nadzirale in zbirale podatke. Evropske države in predvsem Španija vedo, da je do podobnega incidenta že prišlo leta 2021, zato bi moral biti v regiji nenehen nadzor. Zelo neprijetno je za varnostne agencije in policijo, ki hitro aretirajo avtorje 'internetnih žalitev', niso pa sposobni opaziti desettisoče ljudi, ki se zbirajo ob eni najobčutljivejših točk Evrope.

Nevarnost džihadizma

Najbolj skrbi možnost prehoda džihadistov oziroma članov islamističnih terorističnih organizacij. Španska policija je medije sicer obvestila, da skrbno spremljajo znane obraze islamistov ter tako poskušajo preprečiti prehod džihadistov v Evropo. Ob tako veliki invaziji ilegalnih migrantov in kaosu, ki je sledil, se zastavljajo upravičena vprašanja, kako učinkovit je bil pregled morebitnih džihadistov in ali jim je celo uspelo priti v Evropo.

Mesto Fnideq blizu Ceute je namreč znan center rekrutiranja islamistov, ki jih potem poskušajo pretihotapiti preko meje. V preteklosti je bila ravno pot preko Fnideqa skozi Ceuto ena glavnih poti v Sirijo za članstvo v Islamski državi.

Golden Owl Intelligence poroča, da so bile pred invazijo objavljene informacije na omrežjih TikTok, Facebook, Instagram in WhatsApp, ki so dale napačne informacije o odločitvi španskih ustavnih sodnikov. Na omrežjih so bile tudi praktične informacije o poteh, zbornih točkah in časovnih terminih. Nedvomno te informacije spremljata Al Kajda in Islamska država v Magrebu, ki poskušata spraviti svoje džihadiste v Evropo.

Takšne množične invazije so namreč zelo lepa priložnost za tihotapljenje teroristov, podobno se je že dogajalo v preteklosti, na primer v času državljanske vojne v Siriji. Podobno je bilo tudi v ZDA, ko so teroristične organizacije v času Bidnovih odprtih meja pretihotapile več svojih članov s pomočjo mehiških kartelov.

Varnostni polom

Evropa se premalo zaveda posledic masovnih migracij in takšnih invazij, kot je bila zadnja na Ceuto. Ali bodo evropske birokratske elite končno zavzele resnejše stališče v obrambi svojega ozemlja ali pa se bo EU kmalu začela soočati s hudimi posledicami. Po svetu je zelo malo držav, ki bi tako zlahka jemale varnost kot Evropska unija. Verjetno gre za mešanico posledic odločitev Sanchezove socialistične vlade, maroškega oportunizma, ki je dovolil in spodbujal invazijo ter neučinkovitosti evropskih varnostnih agencij.

Zakaj obveščevalne agencije v dnevih pred invazijo niso zaznale 11 milijonov objav? Zakaj se evropski varnostni organi relativno učinkovito ukvarjajo z aretacijami tistih, ki verjamejo v dva biološka spola ali morda užalijo kakšno religijo? Medtem gre več milijonov objav neopaženo mimo.

Če je španski zunanji minister Albares pohvalil ravnanje Maroka, pa ima predsednik pokrajine Ceuta Juan Jesus Vivas Lara nasprotno mnenje. Medijem je namreč sporočil, da prebivalci Ceute verjamejo, da Maroko ni le pogledal stran, ampak pri invaziji tudi učinkovito pomagal.