Nova pravila pri preverjanju alkoholiziranosti voznikov

Vlada je danes sprejela predlog sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša pomembno novost pri preverjanju alkoholiziranosti voznikov. Če bo alkotest pokazal preseženo dovoljeno mejo alkohola, bo moral policist odrediti še dodatno, zanesljivejšo meritev. Voznikovo strinjanje z rezultatom namreč ne bo več zadostovalo za dokazovanje prekrška. Spremembe so posledica lanskoletne odločbe ustavnega sodišča, ki je dosedanjo ureditev razglasilo za protiustavno.

Vlada je predlog novele Zakona o pravilih cestnega prometa poslala v državni zbor po nujnem postopku. Nova pravila predvidevajo, da bo moral policist ob pozitivnem rezultatu indikatorja alkohola, ki kaže na prekoračitev dovoljene meje, odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Voznik bo zapisnik še vedno podpisal, vendar njegov podpis ne bo več pomenil, da se z rezultatom strinja, temveč zgolj, da je z njim in nadaljnjim postopkom seznanjen.

Zakaj je bilo dosedanje preverjanje alkoholiziranosti protiustavno?

Ustavno sodišče je 2. oktobra 2025 odločilo, da je drugi odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo, ker posega v domnevo nedolžnosti. Po dosedanji ureditvi je namreč rezultat alkotesta, s katerim se je voznik strinjal, zadostoval za ugotovitev stopnje alkoholiziranosti in izrek sankcije. Če je voznik rezultatu nasprotoval, je policist odredil dodatno preverjanje z etilometrom ali strokovni pregled. Toda ustavno sodišče je opozorilo na bistveno razliko med alkotestom in etilometrom. Običajni alkotest oziroma indikator je namenjen hitremu ugotavljanju prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, ni pa merilna naprava, ki bi izpolnjevala predpisane meroslovne zahteve. Etilometer je na drugi strani namenjen natančnemu merjenju koncentracije alkohola in mora izpolnjevati strožje tehnične zahteve.

Po presoji ustavnega sodišča posameznik ne more zanesljivo vedeti, kakšna je dejanska koncentracija alkohola v njegovem organizmu, zato njegovo strinjanje z rezultatom indikatorja ne more nadomestiti ustrezne meritve. Sodišče je ugotovilo, da takšen način dokazovanja ne zadostuje ustavnemu dokaznemu standardu, po katerem mora biti prekršek dokazan onkraj razumnega dvoma. Postopek pred ustavnim sodiščem je izviral iz primera voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,82 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola mu je sodišče izreklo globo 1200 evrov in 18 kazenskih točk.

Voznik je zapisnik podpisal, pozneje pa zatrjeval, da pred podpisom ni bil poučen o svojih pravicah, zlasti o pravici, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe. Sodišče je pri presoji njegovega primera ugotovilo širšo težavo v zakonski ureditvi, ki je dopuščala dokazovanje alkoholiziranosti na podlagi nezanesljivega indikatorja in voznikovega strinjanja. Kljub ugotovljeni protiustavnosti je ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrnilo, dosedanjo zakonsko ureditev pa začasno ohranilo v veljavi. Presodilo je namreč, da bi njena takojšnja razveljavitev lahko povzročila še večje težave pri zagotavljanju prometne varnosti. Sodišče je pri tem opozorilo, da policija morda še nima dovolj ustreznih etilometrov oziroma zagotovljenih pogojev, da bi bilo mogoče vse potrebne meritve takoj izvajati po drugačnem postopku.

Policija bo potrebovala skoraj sto novih etilometrov

Nova ureditev bo zahtevala precejšnje organizacijske spremembe. Policija namreč letos načrtuje nakup 96 etilometrov, za katere je v predlogu zakona predvidenih 1,1 milijona evrov. Dodatni letni stroški izvajanja preizkusov so ocenjeni na približno 90.000 evrov, predvsem zaradi vzdrževanja naprav, ustnikov, referenčnih plinov in servisiranja. V oceno še niso vključeni stroški prevozov voznikov na policijske postaje, kjer bodo praviloma opravljali meritve. Po podatkih iz obrazložitve zakona policija letno obravnava približno 10.000 alkoholiziranih voznikov, od tega okoli 4000 takšnih, pri katerih rezultat preizkusa presega 0,80 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ker bo treba pozitivne rezultate dodatno potrjevati, se bo povečala obremenitev policijskih patrulj. V Sloveniji namreč ni mogoče uporabljati nekaterih manjših ročnih etilometrov, kakršne uporabljajo v drugih državah EU, saj ne izpolnjujejo domačih meroslovnih zahtev.

Spremembe še pri avtomatizirani vožnji

Predlog novele prinaša še spremembe za uporabo odobrenih sistemov avtomatizirane vožnje. Pod določenimi pogoji bi bilo dovoljeno voziti brez stalnega držanja volana, če ima vozilo aktiviran ustrezen odobren sistem prve, druge ali tretje stopnje avtomatizacije. Voznik bi moral kljub temu spremljati prometne razmere in delovanje sistema ter biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje. Na zahtevo policista bi moral omogočiti vpogled v podatke o delovanju sistema, sicer bi mu grozila globa 300 evrov. 

Poleg tega bi novela triatloncem z ustrezno licenco omogočila, da med treningom na javnih cestah pod določenimi pogoji kolesarijo v paru, drug ob drugem - kar je sicer dovoljeno le določenim licenciranim kolesarjem.