»Dost’ imam!« Vodnikova in Brodnjak ostro nad strašenje pred davčnimi razbremenitvami

Ajša Vodnik in Blaž Brodnjak sta se ostro odzvala na razpravo o razvojnem zakonu. Vodnikova zavrača prikazovanje kapitala kot nečesa slabega, Brodnjak opozarja na politične parole in delitve. Njuno sporočilo: brez uspešnih podjetij in dobro plačanega dela tudi socialna država nima trdnih temeljev.

»Dost’ imam!« je po nastopu Nike Kovač v Odmevih zapisala generalna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) Ajša Vodnik. Zmotili so jo očitki na račun organizacije, ki jo vodi, in način nasprotovanja zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Vodnikova meni, da se v razpravi preveč straši z besedama »kapital« in »bogati«, premalo pa govori o zaposlitvah in razvoju. Domače in tuje naložbe po njenem ustvarjajo delovna mesta, uspešna podjetja pa zagotavljajo tudi denar za javne storitve. »Brez močnega gospodarstva ni močne socialne države,« je poudarila.

Podpira razbremenitev, čeprav sama ne bi imela neposredne koristi

Vodnikova je navedla, da ne zasluži dovolj, da bi bila upravičena do ugodnosti razvojne oziroma socialne kapice. Kljub temu jo podpira, ker želi, da bi Slovenija omogočala višje plače in ponujala več priložnosti mladim.

Brez močnega gospodarstva ni močne socialne države.

Socialna kapica poenostavljeno pomeni omejitev osnove za obračun socialnih prispevkov nad določenim pragom plače. Zagovorniki pričakujejo, da bi podjetja tako lažje obdržala in zaposlila dobro plačane strokovnjake. Neposredna korist bi pripadla zaposlenim nad določenim pragom, širše koristi pa bi bile odvisne od učinkov na zaposlovanje, naložbe in rast plač. Vodnikova je podporo zakonu izrazila osebno. Ob tem je poudarila, da AmCham Slovenija ni vključena v referendumsko kampanjo.

Niko Kovač je pozvala tudi k primerjavi, koliko davkov in prispevkov sta plačali državi. Omenjanje potovanj v poslovnem razredu in vprašanja glede bonitet v njenem zapisu sicer ne dokazujejo davčnih nepravilnosti.

Brodnjak: Politične parole izrivajo argumente

Vodnikovi se je pridružil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Kritiziral je politično razpravo in poročanje ključnih medijev, ob katerem se mu po lastnih besedah »obrača želodec«. Njegov glavni očitek je, da se predloge prepogosto presoja glede na to, kdo jih predlaga. Vsebino izrivajo delitve, osebni napadi in kratke parole.

Brodnjak priznava, da njegovi visoki prejemki sprožajo negativne odzive in da veliko ljudi živi v stiski. Vendar vztraja, da mora Slovenija ustvariti več, če želi izboljšati življenje ljudi. Za to po njegovem potrebuje tudi velika podjetja s sedeži v Sloveniji.

Izpostavil je možnost, da bi upokojenci ob polnem delu prejemali polno pokojnino. To bi jim po njegovi oceni izboljšalo materialni položaj, z delom pa bi še naprej prispevali v skupne blagajne. Gre za njegovo podporo spremembi ureditve, ne za splošno pravilo, ki že velja za vse upokojence. O Brodnjakovem odzivu je poročalo tudi Delo. Njegovega osebnega zapisa ni mogoče samodejno razumeti kot uradno stališče NLB do referenduma.

Visoka obremenitev plač je izmerjen problem

Opozorila gospodarstva imajo oporo v podatkih OECD. Leta 2025 je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo v Sloveniji znašal 45,3 odstotka, povprečje OECD pa 35,1 odstotka. Slovenija je bila šesta med 38 članicami.

Od sto evrov celotnega stroška takšne zaposlitve je torej 45,30 evra odpadlo na dohodnino in prispevke zaposlenega ter delodajalca. Izračun vključuje tudi prispevke, ki jih delodajalec plača nad bruto plačo. Zato ne pomeni, da se vsakemu zaposlenemu od bruto plače odšteje 45,3 odstotka.

Visoka obremenitev dela je stvaren problem. Odprto pa ostaja vprašanje, kako jo zmanjšati in hkrati zagotoviti dovolj denarja za pokojnine, zdravstvo in druge skupne potrebe.

Vodnikova in Brodnjak zato odpirata vprašanje, ki ga v razpravi o socialni državi ni mogoče obiti: kako v Sloveniji ustvariti več in ljudem omogočiti boljše plače. Njuno sporočilo je jasno: uspešnih podjetij in dobro plačanih strokovnjakov ne bi smeli predstavljati kot nasprotnikov solidarnosti, saj s svojimi davki in prispevki pomagajo financirati skupne potrebe.

Od zagovornikov razbremenitev je upravičeno zahtevati jasne izračune. Od nasprotnikov pa konkretne odgovore, kako bi sami zmanjšali obremenitev dela in zadržali strokovnjake doma. Strašenje pred »kapitalom« ne prinese novih zaposlitev, ne zviša plač in ne napolni pokojninske blagajne.