Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno

263. številka tednika Domovina prinaša raznolike članke o potresni varnosti, migracijah, zgodovini, politiki, športu, kulturi in vsakdanjem življenju, vključno z intervjuji, analizami in satiričnimi zapisi. Na koncu najdete še recept, uganke, križanko in šale.

Vida Petrovčič se z dr. Rokom Žarnićem pogovarja o potresni varnosti v Sloveniji, kakovosti gradnje in pripravljenosti države na potrese. Govorita o varnosti Jedrske elektrarne Krško, prenovi starejših stavb ter potrebi po boljšem nadzoru in učinkovitejši popotresni obnovi.

Tomaž Cuder v članku opiše največje potrese v zgodovini ter nam skozi primere Čila, Japonske, Indonezije in Turčije pokaže, kako pomembna je priprava, kakovostna gradnja in učenje iz preteklih katastrof. Dotakne se tudi vprašanja, kakšno ceno ima naša varnost.

Dr. Matjaž Gams piše o razpravah glede izvora covida-19 in razlogih, zaradi katerih po njegovem mnenju laboratorijska hipoteza postaja vse verjetnejša. Ob zaslišanju Anthonyja Faucija predstavi očitke o financiranju raziskav v Vuhanu, odzivu zdravstvenih institucij in vlogi WHO.

Andraž Šest piše o množičnem vdoru migrantov v špansko Ceuto, odzivih Španije in razdeljenosti evropskih držav glede migracijske politike. Predstavi zgodovinsko ozadje mesta, možne razloge za dogajanje ter varnostne vidike, povezane z zaščito evropskih meja in tveganji nezakonitih migracij.

Aljuš Pertinač obravnava množični prihod Maročanov v špansko Ceuto, odzive evropskih držav in politično ozadje dogodka. Članek povezuje dogajanje z migracijsko politiko Španije, odnosi znotraj EU ter geopolitičnimi interesi, ki naj bi vplivali na razmere okoli enklave.

Primož Lampič v satiričnem zapisu o sodobni družbi in politiki skozi ironičen pogled predstavi lastnosti, ki so bile nekoč razumljene kot slabosti, danes pa naj bi postale cenjene vrline. Z naštevanjem neumnosti, sprenevedanja in lažnivosti kritično komentira slovenski javni prostor.

Vida Petrovčič se z dr. Alešem Štrancarjem pogovarja o medijih, politiki, gospodarstvu in stanju v Sloveniji ter Evropi. Govorita o neodvisnosti medijev, Evropski uniji, migracijah, javnih financah, zdravstvu in šolstvu ter njegovih pogledih na prihodnji razvoj družbe.

Andrej Tomelj ob desetletnici delovanja Zagovornika načela enakosti predstavi delo te institucije, njene pristojnosti in nekatere odločitve, ki so zaznamovale javne razprave. Piše o vprašanjih diskriminacije, pravic različnih skupin, šolstva ter vplivu ideologije na delovanje državnih organov.

Janez Remškar v izjavi Zbora za republiko podpre Miroslava Pačnika, obtoženega zaradi obglavljenja Titovega kipa v Velenju. Dejanja ne vidi kot kaznivo dejanje, temveč kot izraz svobode izražanja in opozorilo, da Slovenija še vedno ni povsem razčistila z dediščino nekdanjega režima.

Milena Miklavčič razmišlja o navadah in razvadah sodobne družbe ter primerja vrednote preteklosti z današnjim časom. Piše o potrošništvu, odvisnosti od tehnologije, igrah na srečo, ideološki zaslepljenosti ter vprašanjih o vzgoji in družbenih pričakovanjih.

Andraž Šest v petem delu serije o vzponu Islamske države opiše politično vrelišče pred napadom na Irak. Predstavi interese Sadama Huseina, Turčije, palestinskega vodstva in Irana ter pokaže, kako so propaganda, napačne ocene in regionalni interesi pripeljali do vojne z dolgoročnimi posledicami.

Matej Leskovar v članku o ljudskofrontni koaliciji spregovori o zgodovini kot laboratoriju za razumevanje današnje politike in si zastavi vprašanje o sodelovanju med katoličani in partijo.

Matej Leskovar v nadaljevanju serije Kolaboracija in propaganda spregovori o britanskem odnosu do zavezniške Kraljevine Jugoslavije. Churchill je s kraljem Petrom ravnal kot s kakšnim poglavarjem Zulu-Kafrov.

Dr. Milko Mikola v drugem delu prispevka o povojnih političnih procesih predstavi primer inž. Milka Bremca, slovenskega industrialca, ki je bil leta 1946 obsojen na smrt, ter opiše okoliščine njegovega sojenja in razveljavitve sodbe.

Tomaž Cuder v pogovoru s profesorjem fizike Borisom Khamom razkriva skrivnosti nočnega neba, prihodnje astronomske spektakle in slovenski pečat v raziskovanju vesolja. Kham predstavi pomen opazovanja Sonca, zvezd in mrkov ter opozori na izjemne pojave, ki nas čakajo avgusta 2026.

Igor Gošte v kolumni piše o stvareh, na katere smo lahko Slovenci ponosni, predvsem o izjemnih športnih uspehih naših tekmovalcev. Izpostavi dosežke Tadeja Pogačarja, Janje Garnbret, družine Prevc in drugih slovenskih športnih asov ter se sprašuje, zakaj jih nekateri včasih premalo cenijo.

Ivan Sivec v petem delu serije o gradnji hiš v socializmu z značilnim humorjem opisuje, kako so številna posojila, iznajdljivost in celo poroka pomagali mladim priti do doma. Ob tem oriše zapleten sistem stanovanjskih posojil in pokaže, kako so se ljudje znašli v času pomanjkanja in birokracije.

Peter Avsenik v prvem delu potopisa po Tajski predstavi prve vtise iz Bangkoka in severa države. Kot pravi, tistih najglobljih vtisov ne ustvarjajo znamenitosti, temveč ljudje, narava in trenutki, ki jih ni mogoče načrtovati. 

Ivan Sivec predstavi glasbeno pot Ivanke Kraševec z Ansamblom Mihe Dovžana in pozneje z Alpskim kvintetom. Opiše njeno priljubljenost med poslušalci, številna gostovanja doma in v tujini ter spomine na nastope, ki so zaznamovali njeno pevsko kariero.

P. dr. Andraž Arko v četrtem delu serije predstavi filmske upodobitve sv. Frančiška – od prvih nemih filmov do sodobnih pripovedi. Sprehod skozi več kot stoletje filmov pokaže, kako so različni ustvarjalci svetnikovo življenje prikazali vsak po svoje, med njimi tudi nekatere najbolj znane upodobitve, kot sta Frančišek, Božji šaljivec in Brat sonce, sestra luna.

Selma Bizjak je tokrat pripravila recept za domač pesto iz bazilike. Pesto lahko uporabimo za testenine, torteline ali raviole, kot namaz za obložene kruhke, dodatek na picah, brusketah in še za marsikaj drugega.

Tako kot vedno pa vas na koncu tednika čakajo uganke, križanka ter šale za popestritev poletnih dni.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga. 

Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.
Lahko pa tudi nenaročniki prelistate predogled tednika Domovina – s klikom na spodnji gumb.

Prelistaj Domovino 263 na spletu 

Za ogled se:

Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.