OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj

Mednarodna organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejši gospodarski napovedi za Slovenijo nekoliko ohladila optimizem glede letošnjega razvoja gospodarstva. Po novih ocenah bo gospodarska rast nižja od pričakovanj, inflacija višja, javnofinančni primanjkljaj pa precej večji, kot je organizacija predvidevala še pred nekaj meseci.

V ospredju poslabšanih napovedi so predvsem posledice geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na cene energentov, mednarodno trgovino in splošno gospodarsko negotovost.

Gospodarska rast pod pričakovanji

OECD zdaj Sloveniji za leto 2026 napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast. Še decembra lani je organizacija pričakovala 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda.

Čeprav gre za razmeroma majhno znižanje napovedi, je pomembno predvsem zato, ker kaže na širše ohlajanje gospodarskih razmer v Evropi. OECD ocenjuje, da bodo višje cene energije in negotovost zaradi mednarodnih konfliktov zmanjšale pripravljenost gospodinjstev za potrošnjo in podjetij za investiranje.

Nova napoved se ujema z zadnjo projekcijo Evropske komisije in sodi med bolj previdne ocene za slovensko gospodarstvo. Kljub temu ostaja Slovenija v območju pozitivne rasti, pri čemer bo glavni motor gospodarske aktivnosti še naprej domače povpraševanje.

Domača poraba ključni steber

Po oceni OECD bo letos domača poraba najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti. To se je pokazalo že v prvem četrtletju, ko je slovensko gospodarstvo glede na prejšnje četrtletje zraslo za 0,7 odstotka, na letni ravni pa za 3,1 odstotka.

Skupna domača poraba, ki vključuje zasebno in javno potrošnjo ter investicije, naj bi letos zrasla za 3,4 odstotka.

Posebej pomembno vlogo bodo imele investicije. OECD pričakuje, da se bodo bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 6,4 odstotka. Javna poraba naj bi se povečala za 3,3 odstotka, zasebna poraba pa za 2,2 odstotka.

Kljub temu bodo dražji energenti zmanjšali kupno moč gospodinjstev in povečali stroške poslovanja podjetij, kar bo omejevalo še hitrejšo rast.

Izvoz pod pritiskom evropskega ohlajanja

Medtem ko bo domača poraba gospodarstvo podpirala, bo zunanje okolje delovalo v nasprotni smeri.

OECD ocenjuje, da bo neto izvoz letos prispeval negativno k rasti slovenskega BDP. Učinek naj bi znašal približno minus 1,4 odstotne točke.

Razlogov je več. Evropsko gospodarstvo se sooča z upočasnjevanjem, dodatno negotovost pa povzročajo trgovinske napetosti in vpliv ameriških carin na svetovne dobavne verige.

Za izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo, ki je močno povezano z nemško industrijo, takšne razmere predstavljajo pomemben izziv.

Inflacija se vrača v ospredje

Po nekaj letih postopnega umirjanja cen OECD znova opozarja na inflacijska tveganja. Slovenska inflacija naj bi letos dosegla 3,3 odstotka, potem ko je lani znašala 2,5 odstotka. K rasti cen bodo največ prispevali dražji energenti in nadaljnja rast plač.

Podatki zadnjih mesecev že kažejo tak trend. Inflacija je po evropsko primerljivem indeksu HICŽP marca znašala 2,4 odstotka, aprila 3,4 odstotka, maja pa že 3,8 odstotka.

Tudi jedrna inflacija, ki ne vključuje cen energentov ter nekaterih bolj nestanovitnih kategorij, bo po oceni OECD višja kot lani. Z 2,4 odstotka naj bi se povzpela na 2,7 odstotka.

Organizacija opozarja, da bi lahko hitrejša rast plač inflacijske pritiske ohranila dlje časa, kot trenutno predvidevajo napovedi.

Večji primanjkljaj in opozorila glede javnih financ

Med pomembnejšimi spremembami v novi napovedi je tudi ocena javnofinančnega primanjkljaja.

OECD zdaj pričakuje, da bo slovenski primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP. Decembra lani je organizacija predvidevala precej nižjih 2,4 odstotka.

Javni dolg naj bi sicer ostal razmeroma stabilen in se gibal okoli 66 odstotkov BDP.

K povečanju primanjkljaja bodo prispevali višji stroški plač v javnem sektorju, večja sredstva za dolgotrajno oskrbo in drugi ukrepi socialne politike, med njimi tudi božičnica ter zvišanje minimalne plače.

OECD ocenjuje, da bo slovenska fiskalna politika letos izrazito ekspanzivna, prihodnje leto pa naj bi se začela postopno zaostrovati.

Obramba in reforme kot nova prioriteta

Poseben poudarek organizacija namenja prihodnjim javnofinančnim izzivom.

Po mnenju OECD bo morala Slovenija zaradi trajno višjih obrambnih izdatkov na novo določiti prednostne naloge javne porabe. Organizacija opozarja, da bi bilo treba ustvariti več fiskalnega prostora za obrambne potrebe, pri čemer bi morali del sredstev zagotoviti z varčevanjem na drugih področjih.

Priporočajo tudi davčne spremembe, ki bi zmanjšale obremenitev dela, hkrati pa povečale obdavčitev potrošnje, okoljskih obremenitev in nepremičnin.

Obenem OECD izpostavlja potrebo po hitrejšem prehodu na nizkoogljične vire energije in zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv.

Ohlajanje tudi na ključnih izvoznih trgih

Slabše napovedi ne veljajo le za Slovenijo. OECD je znižal pričakovanja praktično za vse najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije.

Med sedmimi največjimi izvoznimi trgi – Nemčijo, Hrvaško, Italijo, Avstrijo, Francijo, Poljsko in Madžarsko – bo najvišjo rast letos dosegla Poljska z okoli tremi odstotki. Sledi Hrvaška z 2,6-odstotno rastjo.

Na drugi strani bo italijansko gospodarstvo raslo le za približno pol odstotka, Nemčija, Francija in Avstrija pa naj bi dosegle zgolj okoli 0,7-odstotno rast.

To pomeni, da slovenska podjetja ne morejo računati na močno zunanje povpraševanje, ki je v preteklosti pogosto pomagalo blažiti domače gospodarske težave.

Nemčija ostaja ključni dejavnik

Posebno pozornost OECD namenja Nemčiji, največji trgovinski partnerici Slovenije.

Nemški gospodarski obeti so se v zadnjih mesecih večkrat poslabšali. Še konec lanskega leta je OECD pričakoval enoodstotno rast nemškega gospodarstva, marca jo je znižal na 0,8 odstotka, zdaj pa na 0,7 odstotka.

Rast bo po ocenah organizacije temeljila predvsem na domačem povpraševanju. Zasebna poraba bo rasla počasi zaradi vpliva višjih cen energentov na življenjski standard prebivalstva, nekoliko več optimizma pa vlivajo investicije in javna vlaganja.

Nemčija bo v prihodnjih letih povečala izdatke za infrastrukturo in obrambo, kar bi lahko postopoma spodbudilo tudi gospodarsko aktivnost.

Negotovost ostaja največje tveganje

OECD ob vseh napovedih poudarja, da ostaja negotovost izjemno velika.

Če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu podaljšal ali stopnjeval, bi to lahko povzročilo dodatno rast cen energentov, višjo inflacijo in še večje znižanje gospodarske aktivnosti.

Poleg tega bi lahko dodatne trgovinske napetosti med velikimi gospodarskimi silami negativno vplivale na evropsko industrijo in posledično tudi na slovenska podjetja, ki so močno vpeta v mednarodne dobavne verige.

Slovenija tako v leto 2026 vstopa z zmerno rastjo, vendar tudi z vrsto odprtih vprašanj. Domača poraba in investicije ostajajo trdni temelji gospodarstva, toda mednarodno okolje postaja vse manj predvidljivo, kar bo od države zahtevalo previdno fiskalno politiko in premišljene razvojne odločitve.