Resnica umaknila predlog novele zakona o veterinarstvu

Po zapletu na odboru DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost in številnih kritikah so predlagatelji umaknili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi predlog novele zakona o veterinarstvu obravnavali po skrajšanem postopku. V obrazložitvi umika so navedli, da želijo besedilo zakona dodatno uskladiti. Po besedah poslanca SDS Luke Simoniča naj bi se zakonodajni postopek nadaljeval po poletnih počitnicah, predvidoma septembra. 

Obravnava predloga novele zakona o veterinarstvu se je zapletla že prejšnji teden na odboru DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, kjer predloga sploh niso vsebinsko obravnavali. Več kot petina poslancev iz Svobode, Levice in Vesne je namreč nasprotovala skrajšanemu postopku, zato je bilo treba najprej odločiti o načinu obravnave. O tem bi moral nato odločati še državni zbor na izredni seji, vendar so predlagatelji medtem zahtevo za sklic seje umaknili in napovedali dodatno usklajevanje besedila zakona.

Predlog novele zakona o veterinarstvu, ki ga je vložila poslanska skupina Resnica, je izhajal iz stališča, da je veterinarska dejavnost v Sloveniji preveč vezana na sistem javne veterinarske službe in koncesij. Predlagatelji so menili, da sedanja ureditev omejuje razvoj veterinarskih ambulant, klinik in drugih izvajalcev na trgu ter otežuje ustanavljanje novih veterinarskih praks. Osrednji namen predloga je bil jasneje ločiti med javno veterinarsko službo in tržno veterinarsko dejavnostjo. Po predlogu bi se kot javna veterinarska služba še naprej izvajale naloge v neposrednem javnem interesu, kot so uradni nadzor, spremljanje in zatiranje bolezni živali, izvajanje obveznih ukrepov države ter druge naloge, določene z javnimi pooblastili ali koncesijami. Veterinarske storitve, ki jih veterinar opravi na zahtevo in za račun lastnika živali, pa bi se lahko izvajale kot regulirana tržna dejavnost.

Predlog je predvideval tudi vzpostavitev registra zasebnih izvajalcev veterinarske dejavnosti pri Veterinarski zbornici Slovenije. Namen registra bi bil zagotoviti preglednost in nadzor nad izvajalci, ki opravljajo veterinarske storitve na trgu. Poseben poudarek je novela namenjala preprečevanju tako imenovanega »mazaštva« v veterini. Predlagatelji so želeli izrecno določiti, da se veterinarske dejavnosti lahko opravljajo le v okviru veterinarske organizacije ali registriranega zasebnega izvajalca, ki izpolnjuje zakonske pogoje, ter za kršitve predvideti tudi prekrškovne sankcije.

Med pomembnejšimi spremembami je bila tudi ureditev neprekinjenega opravljanja veterinarske dejavnosti oziroma dežurstev. Predlagatelji so ocenili, da sedanja ureditev nesorazmerno obremenjuje zlasti manjše izvajalce, saj obveznosti določa podzakonski predpis brez jasnih zakonskih meril. Zato so predlagali, da bi bila obveznost zagotavljanja dežurstev vezana predvsem na izvajalce javne veterinarske službe, način in financiranje takšne obveznosti pa bi moral biti jasneje določen v zakonu.

Predlog novele je naletel na precejšnje pomisleke dela veterinarske stroke. Veterinarska zbornica in Veterinarska fakulteta sta opozorili, da spremembe niso bile pripravljene v sodelovanju s ključnimi deležniki ter da manjkajo analize učinkov na delovanje javne veterinarske službe, biovarnost in prehransko varnost države. Kritičen je bil tudi sindikat zaposlenih v veterinarski dejavnosti, ki je opozoril na možne posledice za organizacijo dežurstev, zdravstveno varstvo čebel in drugih področij.  Pripombe je podala tudi Zakonodajno-pravna služba DZ, ki je ocenila, da predlog ne določa dovolj jasno meje med javno veterinarsko službo in tržno veterinarsko dejavnostjo.

Na drugi strani so predlog podpirali nekateri zasebni veterinarji za male živali, ki menijo, da sedanji sistem nesorazmerno obremenjuje manjše ambulante. Komisija Državnega sveta je predlog načeloma podprla in ocenila, da odpira pomembna vprašanja glede razmejitve med javno veterinarsko službo in tržno veterinarsko dejavnostjo ter financiranja obveznosti, ki jih država nalaga veterinarjem. Obenem pa je opozorila, da gre za zahtevno sistemsko področje, zato bi bilo treba pred morebitnimi spremembami zagotoviti širšo strokovno razpravo, dodatne analize ter celovito presojo učinkov na dostopnost veterinarskih storitev, organizacijo dežurstev in delovanje veterinarske mreže po državi.

Predlagatelji so med zakonodajnim postopkom vložili tudi obsežne amandmaje, s katerimi so skušali odgovoriti na del pripomb Zakonodajno-pravne službe DZ in veterinarske stroke. Med drugim so izrecno ohranili vlogo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega veterinarskega inštituta, podrobneje uredili register zasebnih izvajalcev veterinarske dejavnosti ter dodatno poudarili, da obveznost organiziranja 24-urne veterinarske službe ne bi smela avtomatično bremeniti zasebnih ambulant.

Amandmaji so predvidevali tudi možnost uvedbe letnega namenskega prispevka za lastnike psov in mačk za financiranje regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči, pri čemer prispevek ne bi smel preseči 20 evrov na žival letno. »Stranka Resnica očitno postaja vse bolj transakcijska stranka, govoriti kar tako na splošno o davku na pse in mačke je nenavadno, še posebej, ker zadaj skriva namen obdavčiti tudi dragocene športne konje, krave, ovce,« je komentiral Borut Sajovic (Svoboda), a ga je prvopodpisana pod novelo zakona Katja Kokot (Resnica) spomnila, da navaja vsebino amandmajev, ki so bili v celoti umaknjeni. Predlagatelji so tudi spomnili, da so davek na pse in mačke želeli uvesti prav v mandatu Roberta Goloba (Svoboda).