Cestnine po Evropi: švicarski paradoks, avstrijsko slovo od nalepke in slovenski račun

Za manj kot 45 evrov na leto lahko voznik v Švici neomejeno prevozi skoraj 1.850 kilometrov avtocest in zapelje skozi več kot 200 predorov, med njimi skozi znameniti Gotthard. V Sloveniji za primerljivo pravico odšteje 117,5 evra, kar je 2,6-krat več, a ker slovensko omrežje obsega le 625 kilometrov, to pomeni skoraj osemkrat višjo ceno na kilometer omrežja. Vmes leži cel spekter rešitev, od avstrijskega slovesa od lepljenja nalepk na steklo do nemškega modela, kjer osebna vozila ne plačajo ničesar, tovornjaki pa tvegajo najvišje kazni na celini. Preverili smo cene, sisteme, dolžino omrežij in prihodke devetih evropskih držav.

Trije modeli, ena Evropa

Evropa cestnine pobira po treh temeljnih modelih. Vinjeta, torej pavšalno plačilo za določeno obdobje ne glede na prevožene kilometre, velja v Sloveniji, Avstriji, Švici in na Madžarskem. Cestnina po prevoženi razdalji, kjer voznik plača natanko toliko, kolikor prevozi, velja v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Tretji model, popolnoma brezplačna vožnja za osebna vozila, velja v Nemčiji, čeprav pri njih za tovorni promet velja eden najstrožjih in najdražjih sistemov na svetu.

Slovenija: izhodišče

Slovenska e-vinjeta velja 365 dni od izbranega datuma nakupa, cene pa so nespremenjene od junija 2023: 117,5 evra za osebna vozila (razred 2A), 235 evrov za višje kombije in avtodome (2B) in 58,7 evra za motorna kolesa. Dars upravlja 625 kilometrov avtocest in hitrih cest. Tudi v Sloveniji velja izjema, na katero vozniki pogosto pozabijo: predor Karavanke zahteva doplačilo tudi za vozila z veljavno vinjeto, saj gre za ločeno cestnino, ki jo Slovenija cestninsko deli z avstrijskim ASFINAG.

Nadzor poteka na celotnem avtocestnem in hitrocestnem omrežju neprekinjeno 24 ur na dan s stacionarnimi kamerami, prenosnimi kamerami na stojalih, mobilnimi kamerami in ročnimi napravami. Globa za vožnjo brez veljavne vinjete znaša 300 evrov, ob plačilu v osmih dneh po pravnomočnosti pa se zniža na polovico, torej 150 evrov.

Švica in njen paradoks najnižje cene

Švica je edina evropska država, kjer letno vinjeto prodajajo izključno v enoletni obliki, brez tedenskih, mesečnih ali dnevnih različic in velja od 1. decembra do 31. januarja naslednjega leta, 14 mesecev. Cena je pavšalnih 40 švicarskih frankov, po poletnem tečaju 2026 približno 44,50 evra, ne glede na to, ali gre za osebni avtomobil, motorno kolo ali avtodom do 3,5 tone.

Švica je edina evropska država, kjer letno vinjeto prodajajo izključno v enoletni obliki, brez tedenskih, mesečnih ali dnevnih različic.

Posebnost, ki jo marsikateri tujec odkrije šele na meji: krajše vinjete v Švici ni mogoče kupiti

Za razliko od Avstrije, Slovenije ali Madžarske, kjer je na voljo tudi tedenska ali dnevna različica, mora vsak, ki želi zapeljati na švicarsko avtocesto, ne glede na to, ali gre za enodnevni tranzit ali enoletno bivanje, kupiti polno letno vinjeto za 40 frankov.

Zahteva izvira še iz referenduma leta 1984: takratna uradna ocena je predvidevala, da bodo tuja tranzitna vozila prispevala med 200 in 250 milijonov frankov, švicarska pa le okoli 50 milijonov, saj naj bi vinjeta k vzdrževanju avtocest pritegnila predvsem tujce, ki takrat v Švici niso veliko točili goriva.

Koliko Švica danes zasluži z vinjeto

V letu 2025 je bilo prodanih približno 11 milijonov vinjet, 45 odstotkov elektronskih in 55 odstotkov nalepk, obe staneta enako. Celoten izkupiček iz prodaje vinjet prihaja v sklad NAF (Nationalstrassen- und Agglomerationsverkehrs-Fonds), katerega skupni prihodki so leta 2024 znašali 2,65 milijarde frankov, delež vinjete pa približno 15 odstotkov, torej okoli 400 milijonov frankov; rekordno je bilo leto 2022 s 418 milijoni frankov.

Za tovorna vozila nad 3,5 tone vinjeta ne velja: plačujejo ločeno, na kilometer in emisijski razred vezano cestninjenje (LSVA), ki letno prinese od 1,6 do 1,8 milijarde frankov, štirikrat več kot vinjeta. Dve tretjini gre zvezni državi, večinoma za železniško infrastrukturo, preostala tretjina kantonom za ceste.

Zakaj je vinjeta kljub temu tako ugodna, kot je videti

Vinjeta pokriva približno 1.850 kilometrov švicarskega avtocestnega omrežja z zeleno signalizacijo. V ceno je vključenih tudi več kot 200 predorov v skupni dolžini okoli 220 kilometrov, med njimi znameniti Gotthard, dolg natanko 16,9 kilometra (16.918 metrov), četrti najdaljši cestni predor na svetu in najdaljši v Alpah, ki povezuje Göschenen (Uri) in Airolo (Ticino).

Švicarska ustava izrecno prepoveduje ločeno cestninjenje posameznih odsekov, mostov ali predorov na državnih cestah, zato je Gotthard kljub dolžini in strateškemu pomenu v celoti vključen v ceno vinjete. Preračunano na kilometer omrežja to pomeni manj kot 2,5 centa na kilometer letno, občutno ceneje od slovenskih, avstrijskih ali madžarskih vinjet.

Izjemi, kjer je treba doplačati kljub veljavni vinjeti, sta le dva čezmejna predora: Veliki sveti Bernard proti Italiji in Munt la Schera proti italijanskemu območju Livigno. Kazen za vožnjo brez veljavne vinjete znaša 200 frankov (približno 220 evrov), poleg tega mora voznik takoj kupiti tudi letno vinjeto.

Nadzor brez usmiljenja

Nizka cena ne pomeni ohlapnega nadzora.

V soboto, 28. februarja 2026, je BAZG na treh mejnih prehodih pri Baslu preverila vinjete izstopajočih vozil: pri Weil am Rhein 6.450 vozil, od tega 208 brez vinjete; pri Basel/Saint-Louis 6.308 vozil, od tega 154 brez vinjete; na tretjem nadzornem mestu, zadnjem izvozu tik pred slednjim, pa še 130 brez vinjete.

Skupaj so ujeli 492 kršiteljev, približno štiri odstotke od skoraj 12.760 pregledanih vozil na prvih dveh prehodih. Vsak je moral vinjeto kupiti na mestu in plačati globo, skupni izkupiček pa je v enem dnevu dosegel približno 100.000 frankov. Podobno akcijo so 20. maja 2026 ponovili na istem prehodu, tokrat so od 1.292 vozil brez vinjete zasačili 50, pri enem so odkrili še ponarejeno vinjeto.

Nizka cena ne pomeni ohlapnega nadzora.

Madžarska je četrta vinjetna država

Madžarska uporablja elektronsko vinjeto e-matrica s podobno logiko kot Avstrija: letna različica velja od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta, torej fiksno, ne 365 dni od nakupa. Cena za osebni avtomobil (kategorija D1) znaša približno 38 evrov na leto, kar Madžarsko tik za Romunijo uvršča med cenejše evropske sisteme. Voznik, ki pomotoma zapelje na plačljiv odsek brez vinjete, ima 60 minut časa, da jo kupi naknadno in se izogne kazni, kar je eno redkih formalnih obdobij milosti v Evropi.

Na Madžarskem ima voznik, ki pomotoma zapelje na plačljiv odsek brez vinjete, 60 minut časa, da jo kupi naknadno in se izogne kazni.

Avstrija in slovo od lepljenja na steklo

Avstrijska nalepka spremlja voznike od leta 1997, digitalna različica pa je na voljo od leta 2017. Leto 2026 je zadnje, ko obstajata obe možnosti hkrati, saj bo od 1. februarja 2027 v Avstriji na voljo izključno digitalna vinjeta, vezana na registrsko številko vozila. Že danes se za digitalno različico odloči več kot 75 odstotkov kupcev letnih vinjet. ASFINAG prednosti povzema jasno: brez skrbi ob zamenjavi vetrobranskega stekla in brez zamudnega lepljenja ter praskanja stare nalepke s stekla. Avstrija se s tem pridružuje sosedam Sloveniji, Slovaški, Madžarski in Češki, ki so na izključno digitalne sisteme prešle že prej.

Cena letne vinjete za osebni avtomobil za leto 2026 znaša 106,80 evra (prvič nad mejo sto evrov), za motorno kolo 42,70 evra, na voljo pa so tudi dvomesečna (32 evrov), desetdnevna (12,80 evra) in enodnevna različica (9,60 evra, na voljo le digitalno). Kljub veljavni vinjeti je treba doplačati kar šest predorov in gorskih odsekov: Karavanke, Brenner, Tauern, Arlberg ter odseka Bosruck in Gleinalm na avtocesti Pyhrn, doplačilo za predor Brenner na poti proti Italiji znaša približno 12,50 evra.

Kljub veljavni vinjeti je treba doplačati kar šest predorov in gorskih odsekov.

Italija in Hrvaška: plačaš, kolikor prevoziš

Italija in Hrvaška cestnino zaračunavata po prevoženi razdalji. V Italiji osnovna tarifa za osebna vozila znaša od 0,07 do 0,11 evra na kilometer, odvisno od reliefa, vožnja od Milana do Rima tako stane okoli 45 evrov. Italijansko cestninsko omrežje obsega 6.006 kilometrov, skupno italijansko avtocestno omrežje, vključno z brezplačnimi odseki, pa približno 7.400 kilometrov. Na Hrvaškem relacija Zagreb–Split stane 24,50 evra v gotovini oziroma 19 evrov z elektronsko napravo ENC, HAC pa upravlja 1.154,5 kilometra avtocest.

Nemčija: brezplačno za avtomobile, najdražje za tovornjake

Nemčija je edina večja zahodnoevropska država, kjer je vožnja z osebnim avtomobilom po avtocestah brezplačna, plačati je treba le dva predora na severu. A za tovorna vozila nad 3,5 tone velja elektronska cestnina Lkw-Maut, ki je leta 2024 prinesla približno 13 milijard evrov; več kot ustvari katerakoli druga evropska država s cestninami vseh vrst skupaj.

Zanimivost: nemške kazni za neplačano cestnino tovornega prometa so med najvišjimi v Evropi, po katalogu glob od 50 do 480 evrov na kršitev, po nekaterih virih pa kazen za voznika in prevoznika skupaj preseže 600 evrov, čeprav so osebna vozila te obveznosti popolnoma oproščena.

Nemčija je edina večja zahodnoevropska država, kjer je vožnja z osebnim avtomobilom po avtocestah brezplačna, plačati je treba le dva predora na severu.

Primerjava v številkah

Koliko pri tem zasluži posamezna država

Cestnine niso le strošek za voznika, temveč eden največjih virov prihodkov za vzdrževanje in širitev avtocestnih omrežij.

Presenetljivo je, da je Nemčija, kjer avtomobili ne plačujejo cestnine, na vrhu evropske lestvice, njen prihodek pa v celoti prihaja iz tovornega prometa. Po podatkih ASECAP evropsko cestninsko omrežje, ki ga v 17 državah upravlja okoli 130 podjetij, obsega približno 82.800 kilometrov in letno ustvari približno 37 milijard evrov, pri čemer ta ocena zajema predvsem koncesijske sisteme, ne pa nujno v celoti tudi nemškega državnega Lkw-Maut.

Kdaj vinjeta poteče in kako te na to opozorijo

Tu se poti evropskih sistemov najbolj razidejo. Avstrija, Švica in Madžarska uporabljajo fiksni koledarski datum izteka (v Avstriji in Švici 31. januar naslednje leto), kar pomeni, da vsak uporabnik že vnaprej ve, kdaj se vinjeta izteče, brez potrebe po individualnem opominjanju. Slovenija in Češka imata namesto tega sistem 365 dni od datuma nakupa, kar ustvarja na tisoče različnih osebnih datumov izteka.

Češka to razliko rešuje bolje: na portalu edalnice.cz je opt-in obvestilo po e-pošti ali SMS-u sestavni del vsakega nakupa. Slovenija ima podoben opomnik na evinjeta.dars.si že od novembra 2022, a ga mora uporabnik po nakupu sam poiskati in aktivirati, kar je verjetno razlog, da je lani jeseni sprejet interventni zakon o štirimesečnem podaljšanju veljavnosti vinjet pri mnogih voznikih povzročil zmedo.

Junija 2026 je zaradi tega hkrati poteklo 345.340 podaljšanih letnih vinjet, sredi julija pa jih je bilo po podatkih Darsa še vedno aktivnih 553.159, kar dokazuje, da fiksni koledarski model, kakršnega uporabljajo Avstrija, Švica in Madžarska, take zmede po definiciji ne more povzročiti, saj vsak uporabnik že vnaprej pozna en sam skupen datum izteka.

Kam se bo v prihodnjih petih letih zapeljala Slovenija

Razpon evropskih cestninskih sistemov je širši, kot bi pričakovali sosedje, ki potujejo drug k drugemu.

Švica dokazuje, da je nizka cena mogoča, če je omrežje kratko in gosto poseljeno, ustava pa prepoveduje dodatno cestninjenje predorov.

Avstrija kaže, da je prehod na povsem digitalen sistem mogoč brez pretresov, če se izvaja postopno, saj je tri četrtine uporabnikov digitalno vinjeto sprejelo, še preden je postala edina možnost.

Nemčija dokazuje, da je mogoče iz same tovorne cestnine iztržiti več kot marsikatera država iz cestnin vseh vrst skupaj, hkrati pa najstrože kaznovati prav tiste, ki bi se temu radi izognili.

Slovenija ostaja nekje vmes: je dražja od Švice, Madžarske in Romunije, cenejša od nekaterih zahodnoevropskih sistemov, s prihodki, ki naraščajo predvsem zaradi tranzitnega tovornega prometa, ne zgolj od domačih voznikov.

Kje bo v tej primerjavi čez pet let, bo v veliki meri odvisno od tega, kako uspešno bo nadgrajevala svoj že uveljavljen digitalni sistem. Kot je namreč pokazala lanska zgodba o podaljšanju e-vinjet, pri uporabniški izkušnji in komunikaciji z vozniki še vedno ostajamo korak za marsikatero sosedo. Vendar podaljšanje veljavnosti še zdaleč ne pomeni rešitve, potrebujemo rešitve v praksi, ko bodo naše avtoceste vredne našega denarja.

Podaljšanje veljavnosti vinjet še zdaleč ne pomeni rešitve, potrebujemo rešitve v praksi, ko bodo naše avtoceste vredne našega denarja.