V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike

Pravosodni minister Mihael Zupančič in predsednik Demokratov Anže Logar sta na tiskovni konferenci izpostavila, da bo predlog zakona o Skoku vzpostavil ekosistem, v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo sodelovati za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala. Namen zakona je, da se postopke bistveno skrajša, vlada pa daje vsem v verigi več pristojnosti za učinkovitost, pa tudi več odgovornosti. »Ne bomo več tri leta ali še več čakali, da se bo dokončno preiskalo kaznivo dejanje ali odgovornost belih ovratnikov,« je dejal Logar. Medtem so v opoziciji do predloga kritični, enako velja za nekatere institucije. Po Logarjevih besedah je bilo pričakovati kritike tistih, ki so zadovoljni s statusom quo.

Na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) so se odzvali v opoziciji. V Svobodi se jim zdi ironično, da naj bi korupcijo preganjali nekateri najbolj problematični profili v Sloveniji.

Lucija Tacer je koaliciji očitala, da niso glasovali za to, da kriminalci ne bi mogli biti politiki. Po njenih besedah imajo v Svobodi vsaj tri pomisleke – prvi je ta, da je za zakon predlagan nujni postopek. Poleg tega bi pričakovali, da bo minister predstavil vsebino s svojo strokovno ekipo. »Poslušamo pa ministra za gospodarstvo in delo, ki opozarja, da bodo lahko izbrali 'prave' tožilce,« je komentirala novinarsko konferenco, na kateri sta predlog zakona predstavila pravosodni minister Mihael Zupančič in predsednik Demokratov Anže Logar.

V Svobodi jim tudi očitajo, da se osredotočajo na organizacijske vidike in na preimenovanja institucij, namesto da bi se osredotočali na srž problema, na katerega stroka opozarja že leta – to je kazenski postopek. Po besedah poslanke so si vsi enotni, da je potreben resen razmislek glede kazenskega postopka. Način, na katerega se je koalicija lotila zadeve, je po njeni oceni gotovo lažji, ni pa boljši za Slovenijo. 

Luka Goršek iz stranke SD je predlog zakona označil za pravno šlamastiko. Vprašal se je, kdo je predlagateljem svetoval oz. kdo so zunanji deležniki, s katerimi naj bi se po besedah pravosodnega ministra uskladili. Po njegovih besedah obstaja dvom, ali predlog ni morda nastal na tnalu domnevne korupcije. Izpostavil je tudi, da se bo težko boriti proti korupciji, če ima koalicija državnega sekretarja, ki je funkcioniral domnevno koruptivno. S tem je ciljal na državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijana Jaklina. Poslanec je med drugim tudi ocenil, da je celotna struktura zakona glede preoblikovanja SDT-ja nastavljena tako, da se je veliko lažje znebiti tistih, ki znotraj organov in tožilstva komu niso povšeči. Po njegovem mnenju gre za indikacijo, da si v koaliciji želijo podrediti organe in narediti politično organizacijo za pregon političnih nasprotnikov. 

Predlogu zakona nasprotujejo tudi nekatere pravosodne institucije. Na neprimernost zakonodajnega postopka so opozorili Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti. Opozarjajo, da pred pripravo tako obsežnih sprememb ni bilo ne zadostne strokovne ne javne razprave, čeprav bi morala biti ta po njihovem mnenju nujen del zakonodajnega postopka. Dodajajo, da pristojni organi in zainteresirana javnost v pripravo niso bili vključeni, prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi predloga. Po njihovem mnenju so bila s tem kršena pravila poslovnika vlade in resolucije o normativni dejavnosti.

Opozarjajo, da pred pripravo tako obsežnih sprememb ni bilo ne zadostne strokovne ne javne razprave, čeprav bi morala biti ta po njihovem mnenju nujen del zakonodajnega postopka. 

Spomnili so, da hitre spremembe zahtevne zakonodaje pogosto ne prinesejo kakovostnih rešitev, zato bi moral zakon po njihovem mnenju skozi redni zakonodajni postopek, nujni oziroma skrajšani postopek pa bi moral ostati izjema. Ob tem so se sklicevali tudi na merila Beneške komisije, po katerih je kakovost zakonodaje odvisna od preglednega, vključujočega in demokratičnega postopka sprejemanja. Pred začetkom obravnave v državnem zboru pričakujejo dovolj časa za strokovno in javno razpravo ter morebitne popravke predloga.

Rešitve bodo izboljšale učinkovitost pregona

»Skok bo,« je na tiskovni konferenci zatrdil Anže Logar, ki je dodal, da je bilo politično soglasje doseženo že v času koalicijskih usklajevanj. Po njegovih besedah gre za oblikovanje ekosistema učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov. To je okvir, ki terja odgovornost vseh, ki so vpleteni. Izpostavil je bistvo – vlada daje vsem v tej verigi pristojnosti, da so učinkoviti. Dosedanji ukrepi so po njegovih besedah morda bili dobronamerni, vendar pa niso bili celoviti. Poudaril je, da zakon prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo, hkrati pa prinaša rešitve, ki bodo izboljšale učinkovitost pregona.

Po besedah ministra za pravosodje bodo z roko v roki sodelovali vsi organi. Do sedaj namreč niso bili vsi usklajeni, zato zakon ustvarja jasno linijo – Skok zazna kaznivo dejanje, naroči NPU-ju, da opravi ustrezne preiskave, na koncu pa kazenska dejanja obravnava specializirano sodišče. Pojasnil je, da bo Skok uporabljal tožilsko preiskavo (to je model, ki ga že uporablja Evropsko javno tožilstvo EPPO) – na tak način se celoten postopek skrajša. Sodniku na tak način spreminjajo vlogo – iz vodje preiskave postane predvsem nadzornik zakonitosti posegov v pravice osumljenca, preiskavo pa vodi državni tožilec. Do imenovanja novega vodje bo Skok vodil aktualni predsednik SDT. 

Predlog Zakona o SKOK-u prinaša nov model obravnave najzahtevnejših kaznivih dejanj.@MihaelZupancic "Ko bo Skok zaznal neko kaznivo dejanje, bo naročil NPU, da sproži ustrezne preiskave, na koncu te linije pa imamo eno specializirano sodišče. S tem bistveno skrajšamo celoten… pic.twitter.com/QFlXbbVbHZ

— Demokrati. (@DemokratiSLO) July 16, 2026

Skok zazna kaznivo dejanje, naroči NPU-ju, da opravi ustrezne preiskave, na koncu pa kazenska dejanja obravnava specializirano sodišče. 

Vlada je včeraj objavila gradivo, do danes so v katalog kaznivih dejanj dodali še pranje denarja, izvzeli pa so poslovno goljufijo do 50 tisoč evrov – teh je v Sloveniji letno preko 700 ali 800, zato bo to še naprej obravnavalo redno tožilstvo. Zupančič in Logar sta odgovarjala tudi na novinarska vprašanja. Po njunih besedah je bil zakon tri mesece usklajevan z relevantnimi deležneki – tudi s tožilci in sodniki.

Jeseni bo poslan v parlamentarno proceduro po nujnem postopku – Skok je model, ki bo nosil rezultate, zato je pomembno, da se zakon sprejme čim prej. Med drugim uvaja prakso evropskega tožilca, daje pa tudi izhodišče za nadaljnjo pravosodno reformo. Minister je potrdil, da se bo spreminjal tudi zakon o pravosodnem postopku, po njegovih besedah je treba procesna pravila prilagoditi 21. stoletju.

Predlog omnibus zakona posega v šest zakonov – med drugim v zakon o organiziranosti in delu v policiji, zakon o državnem tožilstvu, zakon o sodiščih, zakon o sodnikih, zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in zakon o kazenskem postopku. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ni predmet novele.