Žugelj napoveduje obračun zaradi odtekanja podatkov, znova odprl tudi vprašanja o GEN-I

Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj po odmevnem intervjuju v oddaji Ura resnice po poročanju Požareporta pristojnim organom pošilja naznanilo zaradi domnevnega razkrivanja zaupnih podatkov. V pogovoru z Bojanom Požarjem je branil pridobivanje informacij iz Srbije, govoril o nakazilih podjetju Vesne Vuković ter pojasnjeval, zakaj urad pod njegovim vodstvom ni pristopil h krovni pogodbi za Telemachove mobilne storitve.

Kdo je imel dostop do občutljivih podatkov Urada za preprečevanje pranja denarja in kako naj bi ti prišli do ljudi zunaj pristojnih institucij? To vprašanje v ospredje postavlja Damjan Žugelj, nekdanji vodja urada, ki se je tudi sam znašel v sodni preiskavi zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Požareport je 26. oktobra poročal, da Žugelj iz Beograda pošilja naznanilo zoper več oseb, ki jim očita sodelovanje pri odtekanju zaupnih informacij ter njihovi uporabi za medijske diskretizacije in politične obračune. Po navedbah portala naj bi bilo pisanje naslovljeno na generalno policijsko upravo in pristojno ministrstvo. Gre za Žugljeve očitke; poročilo ne vsebuje ugotovitev preiskovalnih organov o odgovornosti posameznikov.

Novo naznanilo sledi njegovemu nastopu v petkovi oddaji Ura resnice. Žugelj je v njej predstavil svojo plat postopkov, ki so zaznamovali njegovo vodenje urada v času tretje Janševe vlade. Med osrednjimi temami so bili poslovanje GEN-I, sodelovanje s srbskimi organi in ravnanje s podatki, pridobljenimi v mednarodni izmenjavi.

Pri nakazilih ga zanimajo dokazila o opravljenem delu

Žugelj se je vrnil k plačilom GEN-I podjetju takratne novinarke in poznejše generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković. V pogovoru je navedel skupni znesek 108.000 evrov in dejal, da še vedno ne pozna vsebinske podlage teh nakazil.

Njegov poudarek je bil na preverjanju opravljenih storitev. Pri takšnem poslovnem razmerju je po njegovih besedah treba ugotoviti, kaj je naročnik naročil, kdo je naročilo odobril in s čim je mogoče izkazati izvedbo. Obstoj pogodbe sam po sebi po njegovem še ne odgovori na vsa ta vprašanja.

»Denar ima sled,« je dejal. Znesek in pomisleke je predstavil kot del svojega pogleda na obravnavane posle, ne kot ugotovitev sodišča. Omenil je tudi sestanek z Borutom Jamnikom, ki naj bi ga organizirala Vuković in ki ga je po lastnih besedah hitro zapustil.

Podatki iz Srbije in spor o njihovi uporabi

Pomemben del njegovega zagovora zadeva način, kako je urad pridobival informacije o GEN-I. Žugelj zavrača očitke, da bi podatke iz Srbije pridobivali mimo uradnih postopkov. Zatrdil je, da je komunikacija potekala po predvidenih kanalih sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami.

Pomemben del njegovega zagovora zadeva način, kako je urad pridobival informacije o GEN-I.

Po njegovih navedbah je urad podal tudi kazensko ovadbo, v kateri naj bi bili omenjeni srbski državljani. Srbski organi naj bi nato zaprosili za mednarodno pravno pomoč, Slovenija pa naj bi prošnjo zavrnila.

Žugelj obenem trdi, da so bili nekateri tako pridobljeni podatki pozneje uporabljeni v postopku proti njemu, čeprav po njegovem za to ni bilo potrebnega soglasja srbskih organov. S tem odpira dva ločena spora: o zakonitosti ravnanja urada pod njegovim vodstvom in o dopustnosti poznejše uporabe zbranega gradiva.

V intervjuju je pozval tudi k razjasnitvi poti podatkov med uradom, finančno upravo in parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo je vodila Tamara Vonta. Kdo naj bi informacije posredoval drugim osebam oziroma medijem, po lastnih besedah ne ve.

Zakaj urad ni pristopil k pogodbi s Telemachom

Pri Telemachu je Žugelj iz finančnih vprašanj prešel na varovanje državnih komunikacij. Urad naj bi obravnaval anonimno prijavo, povezano s podjetji iz skupine, ki jo je takrat prek United Group obvladoval Dragan Šolak.

Žugelj je povedal, da je uporabo operaterjevih storitev v državnem vrhu razumel kot morebitno varnostno tveganje. O svojih pomislekih naj bi opozoril sekretarja za nacionalno varnost in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Kot konkretno posledico svoje presoje je navedel odločitev, da urad pod njegovim vodstvom ni pristopil h krovni pogodbi za Telemachove mobilne storitve.

Urad naj bi obravnaval anonimno prijavo, povezano s podjetji iz skupine, ki jo je takrat prek United Group obvladoval Dragan Šolak.

Njegove besede o možnosti prisluškovanja so bile med najostrejšimi v pogovoru. Vendar v posredovanih poročilih ni predstavljen dokaz, da bi Telemach oziroma njegov lastnik dejansko prestrezal komunikacije članov vlade. Tudi tuje lastništvo operaterja samo po sebi tega ne dokazuje.

Romunski račun: Žugelj dvomi o razlagi zlorabe identitete

Pogovor je segel še do bančnega računa v Romuniji, odprtega na ime Roberta Goloba. Žugelj je ob vprašanju morebitne zlorabe identitete poudaril obveznost banke, da pred odprtjem računa preveri identiteto stranke. Iz tega izhaja njegov dvom o dosedanjih pojasnilih, ni pa s tem razjasnjeno, kdo je konkretni račun odprl.

Golob je že leta 2022 zatrjeval, da računa ni odprl in da je šlo za zlorabo njegove identitete. Povedal je, da je za pridobitev dokumentacije pooblastil odvetnike. Raiffeisen je za isti medij potrdil prejem pritožbe in pojasnil, da pri odpiranju računov zahteva osebno navzočnost ter ustrezne dokumente. To sta bili takratni javni pojasnili obeh strani.

Žugljeva razlaga bančnih postopkov zato znova odpira vprašanje dokumentacije: s katerimi listinami je bil račun odprt in kako je banka preverila osebo, ki je nastopala kot imetnik.

Od televizijskega nastopa do naznanila

Žugelj je v enem intervjuju povezal več politično občutljivih zgodb, ki terjajo vsaka svojo razjasnitev. Pri nakazilih podjetju Vesne Vuković izpostavlja vsebino opravljenih storitev, pri romunskem računu dokumentacijo o odprtju, pri Telemachu varnostno presojo državnih komunikacij.

Z napovedanim naznanilom pa v ospredje prihaja ravnanje z informacijami znotraj državnih institucij. Za nadaljevanje te zgodbe bodo odločilni vsebina njegovega pisanja, dokumenti, s katerimi podpira očitke, in odziv organov, ki naj bi jim ga poslal.

Žugelj je v enem intervjuju povezal več politično občutljivih zgodb, ki pa terjajo vsaka svojo razjasnitev.