Zagovornik (končno) dal prednost zdravju otroka

Starš dveh otrok je menil, da gre za diskriminacijo, ker smernice vrtcem in šolam ne nalagajo zagotavljanja veganskega jedilnika, če bi starši to želeli iz etičnih razlogov. Zagovornik je ocenil, da takšna ureditev ni nedopustna diskriminacija, saj je pri tehtanju dal večjo težo varovanju zdravja in razvoja otrok.

Starši otroke vzgajajo na podlagi svojih prepričanj, pravic in vrednot. Otrok z vstopom v ustanovo postane del sistema, kjer se poleg želja staršev nujno upoštevajo tudi strokovne smernice, zdravstvena varnost in korist otrok.

Starš dveh otrok je menil, da Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih njegova otroka postavljajo v slabši položaj, ker jima zaradi etičnega veganstva ne zagotavljajo enake možnosti prilagoditve prehrane kot tistim otrokom, ki vegansko hrano potrebujejo zaradi zdravstvenih razlogov. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je 20. avgusta 2026 ocenil, da takšna ureditev ne pomeni nedopustne diskriminacije. Pri tehtanju med etičnim prepričanjem in varovanjem zdravja otrok je dal večjo težo zdravju in razvoju otroka.

Korist otroka tako presega vprašanje enega jedilnika. Javni vrtec po veljavnih smernicah ni dolžan zagotavljati posebnega veganskega jedilnika, če gre za etično prepričanje staršev, temveč mora slediti strokovnim smernicam, ki določajo okvir prehrane otrok.

Ko starš zahteva veganski jedilnik

Primer je presojal Zagovornik načela enakosti v okviru ocene diskriminatornosti Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ugotavljal je, ali takšna ureditev pomeni nedopustno diskriminacijo. Čeprav so otroci glede na razlog za prehransko omejitev obravnavani različno, je ocenil, da takšna ureditev zasleduje legitimen cilj – varovanje zdravja in ustreznega razvoja otrok.

Ocena diskriminatornosti pri tem ni zavezujoča sodna ali upravna odločba, temveč instrument Zagovornika, na podlagi katerega lahko poda priporočila ali sproži druge postopke. Prav zato vprašanje še ni dokončno pravno zaključeno.

Slovenske smernice za prehranjevanje določajo, da morajo zavodi zagotavljati dietno prehrano, kadar je ta medicinsko indicirana in ustrezno potrjena. Zavodi pa niso dolžni izvajati individualnih prehranskih zahtev, ki niso medicinsko indicirane, na podlagi osebnih, etičnih ali drugih prepričanj.

Pri tem je zanimivo, da je Zagovornik še aprila 2026 Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje priporočil, naj vrtce in šole pozove k upoštevanju prehranskih omejitev, ki izhajajo iz vere ali prepričanja, pri čemer je med primeri omenil tudi veganstvo. Prilagoditve naj bi zavodi omogočili v skladu s svojimi zmožnostmi.

Julija je nato na Ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo prav tistega dela ureditve, po katerem zavodi niso dolžni izvajati prilagoditev prehrane, ki niso medicinsko indicirane. Zagovornik je ob tem navedel tudi, da pristojno ministrstvo spremembam predpisov ni naklonjeno. Postopek pred Ustavnim sodiščem zato ostaja odprt in lahko vpliva na prihodnjo ureditev tega področja.

Zdravje otrok na prvem mestu

Avgustovska ocena zato odpira dodatno vprašanje. Zagovornik ni zavrnil pomena etičnega prepričanja, temveč je pri veganski prehrani presodil, da ga v konkretnem tehtanju pretehta varovanje otrokovega zdravja. Med spomladanskim pozivom k večjemu prilagajanju, julijsko zahtevo za ustavno presojo in avgustovsko oceno tako obstaja pomembna napetost. 

V ustanovah so prehrana in obroki precej raznoliki. Brezmesna prehrana v vrtcih ni strogo prepovedana. Smernice celo priporočajo, da so določeni obroki brez mesa. Bistvena razlika je drugje: vegetarijanski jedilnik lahko še vedno vključuje jajca ter mleko in mlečne izdelke, medtem ko veganska prehrana izključuje vsa živila živalskega izvora.

Za otroke je pomembno, da imajo čim bolj raznoliko prehrano, saj so v obdobju rasti in razvoja. Njihove prehranske potrebe se tudi spreminjajo. Tako tudi vrtec prevzame odgovornost za prehrano otroka. Glede na čas izvajanja varstva vrtec praviloma ponuja zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Organizirana prehrana tako predstavlja velik del otrokove dnevne prehrane.

V tem primeru je Zagovornik mejo postavil jasno: etično prepričanje je treba spoštovati, vendar iz njega po njegovi oceni še ne izhaja zahteva, da morajo vrtci in šole zagotavljati vegansko prehrano zunaj okvira veljavnih strokovnih smernic. Ko se na drugi strani tehtnice pojavi otrokovo zdravje, ima to po njegovi presoji večjo težo.

Ko prehrana zahteva več nadzora

Pri veganski prehrani gre navadno za ideološke spore. Vendar je pomembno predvsem, ali otrok v času razvoja dobi vsa hranila, ki jih potrebuje. Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo in NIJZ priporočata pestro mešano prehrano. Slovenska pediatrična stroka je bila do veganske prehrane otrok že v preteklosti zadržana. Če se starši zanjo kljub temu odločijo, so potrebni skrbno načrtovanje prehrane, dodajanje določenih hranil in strokovno spremljanje otroka.

Takšno stališče pa ni edino strokovno mnenje v razpravi. V povzetku recenzij prehranskih smernic, pripravljenem leta 2023 za Strateški svet za prehrano, so recenzenti opozorili, da so bile smernice na nekaterih mestih preveč odklonilne do obrokov brez živil živalskega izvora. Predlagali so razmislek o možnosti uravnoteženega rastlinskega obroka, hkrati pa poudarili potrebo po ustreznem strokovnem spremljanju takšne prehrane.

Neobogatena rastlinska živila niso zanesljiv vir vitamina B12. Zato ga je treba pri veganski prehrani zagotoviti z obogatenimi živili ali prehranskimi dopolnili. Pozornost zahtevajo tudi železo, kalcij, vitamin D, omega-3 maščobne kisline in zadosten vnos kakovostnih beljakovin.

Stališče Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) iz leta 2025 je manj kategorično od stališča slovenske pediatrične stroke. Strokovnjaki po pregledu raziskav niso ugotovili, da bi bila vsaka veganska prehrana za otroka nujno škodljiva. Ugotovili pa so, da razpoložljivi dokazi še niso dovolj trdni, da bi lahko zanesljivo potrdili, da strogo veganska prehrana zagotavlja normalen razvoj vseh otrok.

Pomembno je, da se otroka na veganski prehrani redno spremlja pri pediatru in ustrezno usposobljenem prehranskem strokovnjaku. Posebno pozornost je treba nameniti vitaminu B12, saj lahko njegovo pomanjkanje prizadene kri in živčevje. Raziskave, vključene v pregled ESPGHAN, so pri veganskih otrocih pokazale tudi nižje vrednosti feritina, čeprav dokazi ne omogočajo preprostega sklepa, da veganska prehrana sama po sebi povzroča slabokrvnost.

ESPGHAN pri standardizirani višini in indeksu telesne mase ni ugotovil pomembnih razlik. Druga sistematična metaanaliza Lotti in sodelavcev pa je pokazala nekoliko drugačno sliko. Zajela je 59 raziskav in več kot 48.000 otrok in mladostnikov, med njimi 1.289 veganov. Pri veganskih otrocih so avtorji ugotovili nižjo višino in nižje vrednosti indeksa telesne mase glede na starost, nižje vrednosti hemoglobina in feritina ter večjo verjetnost pomanjkanja vitamina B12. Posebej so opozorili tudi na nizek vnos kalcija.

Pri veganskih otrocih so avtorji ugotovili nižjo višino in nižje vrednosti indeksa telesne mase glede na starost, nižje vrednosti hemoglobina in feritina ter večjo verjetnost pomanjkanja vitamina B12. 

Hkrati ista analiza pokaže tudi drugo stran. Večina povprečnih prehranskih in laboratorijskih vrednosti je ostala znotraj pediatričnih referenčnih območij, veganski in vegetarijanski otroci pa so imeli nižje vrednosti skupnega in LDL-holesterola. Avtorji zaključujejo, da lahko dobro načrtovana in ustrezno dopolnjena vegetarijanska ali veganska prehrana zadosti prehranskim potrebam ter podpira zdravo rast otrok.

Tudi ta ugotovitev ima omejitve. Vse vključene raziskave so bile presečne, zato iz njih ni mogoče zanesljivo sklepati, da je prav način prehranjevanja povzročil ugotovljene razlike.

Najnovejši veliki pregledi torej ne dajejo povsem enake slike. ESPGHAN ni našel jasnih razlik pri standardizirani višini in indeksu telesne mase, medtem ko jih je metaanaliza Lotti zaznala. Razlika med ugotovitvami ni zgolj vprašanje velikosti vzorca, temveč tudi metodologije in izbora raziskav, pa tudi interesa, kot smo videli v 'znanstvenih' člankih o prehranskih smernicah, na kar smo pri Domovini že opozarjali. 

Prav tu se odpre tudi pravno vprašanje. Zakon o varstvu pred diskriminacijo pri takšnem različnem obravnavanju zahteva legitimen cilj ter sredstva, ki so ustrezna in nujno potrebna. Zagovornik je ocenil, da ta test v primeru veganske prehrane prestane. Manj kategorična stališča mednarodne stroke pa odpirajo vprašanje, kako trdna mora biti strokovna podlaga, da je mogoče omejitev označiti za nujno potrebno. O tem lahko pomembno besedo v prihodnje poda tudi Ustavno sodišče.

Ko pravica odraslega ni zadnja beseda

Odrasel človek se za vegansko prehrano odloči zavestno in na podlagi svojih prepričanj in želja. Otrok takšne izbire nima. Zato mora biti merilo strožje. Otrok ne izbira prehranskega nazora svojih staršev, njegove potrebe pa so v obdobju rasti večje in občutljivejše.

Ocena Zagovornika načela enakosti zato sporoča, da spoštovanje prepričanja še ne pomeni, da mora javna ustanova vsako prepričanje tudi uresničevati. Še posebej ne takrat, ko mora hkrati prevzeti odgovornost za zdravje otroka in slediti strokovnim smernicam. 

Ob tem ostaja vprašanje: kdaj mora javna ustanova prehrano prilagoditi zaradi vere ali prepričanja in kdaj lahko takšno prilagoditev zavrne zaradi drugih legitimnih ciljev? Ker je postopek pred Ustavnim sodiščem še odprt, današnja ocena tega pravnega vprašanja ne zaključuje dokončno.

Otrok pač ni podaljšek svojih staršev ter njihovega življenjskega nazora; je oseba z lastnimi potrebami in pravico do varnega razvoja.