Predsedniške volitve 2027 v Franciji: politična ureditev Francije

Marsikdo v Sloveniji se je ob čestitki Emmanuela Macrona Robertu Golobu za zmago na letošnjih marčevskih volitvah vsaj malo nasmehnil. Dobre odnose med Macronom in Golobom je prvi potrdil s čestitko v slovenščini, kar je lepa gesta, a tisti duhoviti del te čestitke je bila njegova vsebina.

Iskrene čestitke, spoštovani Robert Golob, ob vaši uvrstitvi na prvo mesto na državnozborskih volitvah, kar priča o zaupanju Slovencev v evropsko, demokratično in napredno usmeritev.

Skupaj si bomo prizadevali za Evropo, ki bo ostala zvesta svojim vrednotam ter bo bolj suverena…

— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) March 23, 2026

Emmanuel Macron je pisal, kot da je Robert Golob zmagal in bo prav gotovo v bližnji prihodnosti ponovno sestavljal vlado. V objavi na omrežju X je že izražal veselje in navdušenje ob misli na skupno sodelovanje in prizadevanje za Evropo, zvesto njenim vrednotam. Očitno je, da predsednik Francije oziroma njegovi svetovalci ne poznajo dovolj našega volilnega sistema, saj zmaga za manj kot odstotek (Gibanje Svoboda je doseglo 29 odstotkov in 29 poslancev v 90-članskem parlamentu, kar je 12 poslancev manj kot na prejšnjih volitvah) na parlamentarnih volitvah, brez uspešnih pogajanj s preostalimi strankami, izvoljenimi v državni zbor, v Sloveniji ne pomeni skoraj ničesar.

Ob prehitri objavi predsednika Francije pa se lahko vprašamo, kako dobro Slovenci poznamo politično ureditev v Franciji, ki jo naslednje leto čakajo predsedniške volitve. 

Pristojnosti predsednika Francije

V primerjavi s Slovenijo, Hrvaško ali recimo Italijo ima predsednik Francije veliko večjo in pomembnejšo vlogo. Kot naša predsednica države Nataša Pirc Musar tudi francoski predsednik Emmanuel Macron predstavlja svojo državo in je poveljnik njenih obrambnih sil. Obenem oba razpisujeta volitve v državni zbor, razglašata zakone in lahko odločata o pomilostitvah. Oba postavljata veleposlanike in poslanike republike ter podeljujeta odlikovanja in državne častne naslove. To je le nekaj glavnih funkcij, ki so predsednici Pirc Musar in predsedniku Macronu skupne.

Ob teh pomembnih funkcijah pa je treba predsedniku Francije prišteti še kar nekaj drugih izredno pomembnih vlog, ki odločilno vplivajo na politično pot, po kateri gre Francija. Predsednik Republike Francije imenuje predsednika vlade, ki ga mora z večino izvoliti parlament (podobno kot v Sloveniji), in sprejme njegovo vlado, hkrati pa tudi predseduje oziroma vodi ministrski svet (le Conseil des ministres) ter deluje v tesnem sodelovanju s predsednikom vlade; v Franciji je to v tem trenutku Sébastien Lecornu.

Prvi človek Francije razpolaga s tremi »orožji«, ki so zapisana v ustavo od leta 1958, ko se je začela V. francoska republika.

Ob tem pa prvi človek Francije razpolaga še s tremi »orožji«, ki so zapisana v ustavo od leta 1958, ko se je začela V. francoska republika.

1. Razpustitev državnega zbora

Predsednik lahko razpusti državni zbor (l'Assemblée nationale) in razpiše nove državnozborske volitve (ponavadi to naredi, ko začuti, da bi mu sprememba razmerij moči v parlamentu lahko koristila ali v primeru nezmožnosti oblikovanja močne koalicije). To se sicer ne zgodi ravno pogosto, se je pa zgodilo nedavno. V letu 2024 je Emmanuel Macron prvič po 27 letih sprejel odločitev, da razpusti parlament in razpiše nove predčasne volitve, ki morajo potekati v najmanj 20 in največ 40 dneh od razpustitve parlamenta.

Razlog razpustitve parlamenta je bil, da prvič po dolgem času na volitvah 2022 stranka, ki ji pripada predsednik, ni dobila absolutne večine. Takrat so se govorice o mogoči razpustitvi parlamenta začele po evropskih volitvah 2024, na katerih je močno zmagala desna stranka Rassemblement national in Emmanuel Macron je ocenil, da je čas še za parlamentarne volitve. S tem je presenetil politične komentatorje, hkrati pa se je po neuspehu na evropskih volitvah izkazal za pogumnega.

Po volitvah je Francija dobila vlado in premierja iz Macronove stranke, ki se bodo po vsej verjetnosti obdržali na položaju vse do predsedniških volitev. Odločitev o razpustitvi parlamenta pa je tako bolj pozitivno kot negativno vplivala na Macronov položaj v političnem prostoru.

V Sloveniji je zadeva malo drugačna. Predsednik oziroma predsednica Republike Slovenije ima prav tako možnost, da razpusti parlament, a ima pri tem precej omejitev in nima take svobode, kot jo ima francoski predsednik. Predsednica Nataša Pirc Musar lahko razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, če po državnozborskih volitvah ali razpadu vlade v določenem roku državni zbor ne izvoli novega mandatarja. Predsednica mora torej spoštovati roke, zapisane v Ustavi RS, in po izteku teh (po neuspešnem iskanju in glasovanju novega premierja) parlament razpustiti ter razpisati nove volitve.

2. Razpis referenduma

Emmanuel Macron ima kot predsednik V. francoske republike tudi možnost kadarkoli razpisati referendum in vprašati francosko ljudstvo o neki politični temi. Slednje se zgodi, ko predsednik republike oceni, da je bolje od glasovanja v parlamentu vprašati, kaj si o določeni temi mislijo Francozinje in Francozi. Gre torej za pomembno temo, ki bi lahko odločilno vplivala na življenje ljudi.

Te možnosti sicer Emmanuel Macron v svojih dveh mandatih ni niti enkrat izkoristil in taka situacija se prav tako ne zgodi ravno pogosto. Nazadnje je predsednik razpisal referendum 29. maja 2005, in sicer ko se je odločalo o tem, ali naj se oblikuje in spiše enotna ustava za celotno Evropsko unijo. Referendum je razpisal takratni predsednik Jacques Chirac, večina volivk in volivcev pa je glasovala proti tovrstni evropski ustavni pogodbi. Po zavrnitvi na nizozemskem referendumu skupna evropska ustava na koncu tudi ni bila uspešna, jo je pa leta 2007 nadomestila Lizbonska pogodba, ki je posodobila delovanje Evropske unije in izboljšala njeno učinkovitost.

Medtem je v Sloveniji povsem druga zgodba. Predsednica Slovenije nima pristojnosti in ne razpisuje referendumov. Zakonodajni referendum razpiše državni zbor, v Sloveniji pa ga lahko zahtevajo le državljanke in državljani s 40.000 zbranimi podpisi. Posvetovalni referendum v Sloveniji lahko zahtevajo tudi vlada, poslanci in poslanke ali Državni svet RS.

V Franciji ima popolno moč odločevanja predsednik republike, ki mu lahko parlament, vlada ali podpisi državljank in državljanov predložijo uradne pobude, ki ga politično lahko zavezujejo (na primer v času kohabitacije, ko predsednikova stranka nima večine v parlamentu), da razpiše referendum.

Emmanuel Macron ima kot predsednik V. francoske republike možnost kadarkoli razpisati referendum in vprašati francosko ljudstvo o neki politični temi.

3. Posebna pooblastila v času krize

Zadnje ustavno sredstvo, ki ga predsednik lahko uporabi, je, da ima v času hude krize posebna pooblastila. Tako predsednik republike dobi vsa pooblastila za sprejemanje ukrepov, ki jih zahtevajo okoliščine. Predsednik dobi torej skoraj neomejeno izvršilno in zakonodajno oblast za hitro in učinkovito ukrepanje za zaščito države. Kaj podobnega se zgodi le, če je Francija resno ogrožena. V tem izrednem času parlament in vlada namreč ne delujeta normalno.

Da ne bi prišlo do diktatorsko usmerjene države, so v ustavi tudi varovalke. Po 30 dneh ustavni svet preveri, ali je stanje še vedno izredno oziroma ali je že mogoča vrnitev v normalno delovanje vseh javnih državnih organov. Tak primer se je zgodil le enkrat, in sicer na začetku V. republike, ko je takratni predsednik Charles de Gaulle leta 1961 razglasil izredno stanje za pet mesecev (od 23. aprila do 29. septembra) zaradi alžirske državljanske vojne.

V primerjavi s Slovenijo ima predsednica Pirc Musar izredne pristojnosti le takrat, ko državni zbor ne more zasedati, torej v vojnih in kriznih stanjih. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil odloča o nujni uporabi Slovenske vojske, lahko tudi sprejema začasne nadomestke zakonov, a ima pri tem stroge ustavne omejitve glede varstva človekovih pravic.

V Sloveniji je torej to mogoče le v času, ko se parlament ne more sestati, po drugi strani lahko državni zbor v Franciji tudi v času izrednih razmer normalno deluje, obenem pa predsednik Francije nima omejitev glede človekovih pravic (pravica do življenja, sodnega varstva in veroizpovedi ter prepoved mučenja), kot jo ima predsednica Slovenije, a mora vseeno poskrbeti, da se država čim prej vrne v normalno delovanje.

V primerjavi s Slovenijo, Hrvaško ali Italijo ima predsednik Francije veliko večjo in pomembnejšo vlogo.

Jasno je, da je z omenjenimi tremi sredstvi predsednik Francije nesporni voditelj te evropske velesile. Prav zato bodo meseci do predsedniških volitev aprila 2027 na francoskem političnem prostoru še kako pestri. Od izida volitev naslednje leto bo namreč odvisno, kakšno politiko bo izbrala Francija.

V tem trenutku ankete najbolje kažejo dvojcu stranke Rassemblement national (RN, slov. Nacionalni zbor), njenemu predsedniku Jordanu Bardellaju in izkušeni političarki Marine Le Pen. Slednja je nedavno naznanila svojo kandidaturo in očitno se v boj za predsedniški stolček že četrtič podaja prav ona, v primeru njene zmage pa je Jordan Bardella prvi kandidat za premierja.

Verjetno je, da bo Marine Le Pen primorana voditi kampanjo z električno zapestnico, saj je bila nedavno obsojena zaradi zlorabe evropskih sredstev. Odločitev sicer še ni povsem dokončna, a je v zadnjih nekaj tednih francoski politični prostor močno začinila.

Meseci do predsedniških volitev aprila 2027 bodo na francoskem političnem prostoru še kako pestri.