EU poslanka Latinopoulou proti von der Leyen: »Ni večje rasistke do Evropejcev, kot ste vi!«

Grška evropska poslanka 35-letna Afroditi Latinopoulou je v Strasbourgu predsednici Evropske komisije v obraz očitala rasizem do lastnih državljanov v EU. Ursula von der Leyen je samo nekaj ur pred tem samozavestno razlagala, da je Unija najmočnejša v zgodovini. Dan pred govorom pa je parlament Latinopoulou odvzel imuniteto, zato njeni podporniki že sumijo in govorijo o maščevanju.

Minuta govora, ki je obkrožila Evropo

Strasbourg, sreda, 16. september. Evropski parlament razpravlja o govoru o stanju Unije (angl. State of the Union, SOTEU), ki ga je dopoldne podala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob 12.25 dobi besedo Afroditi Latinopoulou, predsednica grške desne stranke Glas razuma in članica skupine Domoljubi za Evropo (angl. Patriots for Europe, PfE). V nekaj več kot minuti izstreli plaz ostrih in neposrednih obtožb, von der Leyenova pa v dvorani molče posluša.

Nekaj minut pozneje Latinopoulou posnetek objavi na omrežju X z enim samim stavkom: »Ms. Von der Leyen, there is no greater racist against Europeans than you!« (Gospa von der Leyen, ni večje rasistke do Evropejcev, kot ste vi!). Objava je v manj kor enem dnevu zbrala več kot 2,1 milijona ogledov. Govor so povzeli vsi večji grški mediji, od Parapolitike do televizije SKAI, pa tudi portali na Nizozemskem, v ZDA in Avstraliji.

Kdo je Afroditi Latinopoulou?

• Grška političarka, ustanoviteljica in predsednica stranke Glas razuma, ki je na evropskih volitvah junija 2024 prvič osvojila sedež v Evropskem parlamentu.
• V parlamentu sodeluje s skupino Domoljubi za Evropo, kamor sodijo tudi Fidesz, Viktorja Orbána, francoski Nacionalni zbor in italijanska Liga.
• Zavzema se za zaprte meje, množična vračanja in odpravo socialnih pravic za nezakonite prišleke. Nasprotuje zelenemu dogovoru in politikam, ki jih označuje za »woke agendo«.

Očitek za očitkom in zakaj je Latinopoulou tako jezna?

Jedro nastopa so bile nezakonite migracije, kar pri grški poslanki ni presenečenje. Grčija leži na zunanji meji Unije in prav proti njej teče trenutno najbolj obremenjena migracijska pot. Po podatkih Frontexa, evropske agencije za mejno in obalno stražo, je bila vzhodno sredozemska pot v prvi polovici leta 2026 najbolj prometna, z več kot 16.600 prehodi, več kot polovica jih je šla po koridorju iz Libije proti Kreti. Latinopoulou že dolgo trdi, da države na prvi bojni črti nosijo stroške, Bruselj pa jim deli nauke o vrednotah.

Za pošteno sliko velja dodati, da število nezakonitih prehodov na ravni celotne Unije pada. Frontex je v prvih šestih mesecih leta 2026 zabeležil okoli 49 tisoč prehodov, 37 odstotkov manj kot leto prej, junija pa je začel veljati Pakt o migracijah in azilu. Tudi posplošitev, da migranti kot skupina »posiljujejo in morijo«, ne vzdrži v celoti, saj kazniva dejanja zagrešijo posamezniki, a zločin ostaja prisoten. Tudi občutek izgube nadzora v Grčiji je politično resničen in ga Bruselj predolgo ni jemal dovolj resno.

Kmetje, ribiči in tovarne. Očitek o strtih kmetih se napaja iz protestov proti trgovinskemu sporazumu z državami Mercosurja (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj). Kmetje so januarja pred parlamentom v Strasbourgu s transparenti zahtevali odstop von der Leyenove. Tudi zapiranje tovarn ni izmišljeno, Volkswagnov nadzorni svet je 4. septembra potrdil ukinitev dodatnih 50 tisoč delovnih mest, v nemški avtomobilski industriji je bilo namreč letos junija zaposlenih 42.300 ljudi manj kot leto prej. Evropska komisija celo sama opozarja, da bi višje cene energije in energentov letos lahko ogrozile tudi do 560 tisoč delovnih mest.

Slamice, zamaški in zelena »paranoja«

Papirnate slamice in zamaški, pritrjeni na plastenko, izhajajo iz evropske direktive o plastiki za enkratno uporabo. Za mnoge državljane so postali simbol regulacije, ki posega v vsakdan, velikih težav, kot so cene energije in stanovanj, pa ne reši. Latinopoulou jih zato postavi ob bok migracijam: v njeni pripovedi Bruselj Evropejcem jemlje pomembno in jim vsiljuje nepomembno.

»Rasizem do Evropejcev«

Najostrejša beseda ima svojo zgodovino. Latinopoulou je že v preteklih razpravah parlamentu sporočala, naj Evropejcev ne označuje za rasiste in naj opusti govor o sistemski diskriminaciji. Njena teza je, da institucije domače prebivalstvo obravnavajo kot problem, priseljence in manjšine pa kot prioriteto. Z obrnjenim očitkom rasizma želi pokazati, da moralni jezik Bruslja cilja na napačne ljudi.

Pfizergate, Weber in socialisti

Omemba izginulih sporočil meri na afero Pfizergate, torej na sporočila med von der Leyenovo in direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo med nakupi cepiv proti covidu 19. Splošno sodišče EU je maja 2025 razsodilo, da Komisija ni verodostojno pojasnila, zakaj sporočil ne more izročiti, Evropsko javno tožilstvo (EPPO) pa nakupe cepiv preiskuje od oktobra 2022, obtožb doslej ni. Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke (EPP), in socialisti pa so koalicija, ki je von der Leyenovi leta 2024 zagotovila drugi mandat.

Nam pa ste dali papirnate slamice, privezane zamaške in gay pride.

Protiutež von der Leyenove: »Evropska unija je močnejša kot kdaj koli prej.«

Kako drugače Evropo vidi predsednica Komisije, pove njen govor. Von der Leyenova je nastop začela z Dickensovim uvodom iz Zgodbe o dveh mestih, »bili so najboljši časi, bili so najslabši časi«, nato je pred poslanci brez zadržkov izrekla oceno: »Hitrost sprememb je neverjetna. Izziv je izjemen. Če torej danes pogledam Evropo, bi rekla, da je stanje naše Unije najmočnejše doslej. Stanje naše Unije se lahko hkrati zdi tudi negotovo kot še nikoli. Izjavi se morda zdita nezdružljivi, a obe sta resnični.« je zaključila von der Leyenova.

V nadaljevanju je ponosno dodala, da je Evropa izbrala lastno pot in da se rojeva močnejša, bolj neodvisna Evropa. Govor je trajal uro in deset minut in ga je po poročanju portala EUnews prekinilo več kot dvajset aplavzov, med njimi štiri stoječe ovacije. Kanadi je ponudila status prvega pridruženega člana Unije, za prihodnji večletni proračun pa znova zahtevala nove lastne vire, kar v praksi pomeni vseevropske dajatve. Nevarnosti je videla predvsem zunaj, v ruskih napadih z droni, v dezinformacijah in silah, ki jih je opisala kot ultranacionaliste in proti-Evropejce.

Prav tu je jedro prepada. Von der Leyenova govori jezik institucij, geopolitike in dolgoročnih načrtov. Državljan, ki plačuje višjo položnico za elektriko ali je izgubil službo pri dobavitelju avtomobilske industrije, pa sliši predvsem prvi del stavka: da je Unija najmočnejša doslej. Kritiki, med njimi Latinopoulou, v tem ne vidijo samozavesti, temveč odmaknjenost. Da je predsednica v isti sapi priznala tudi negotovost, se v izrezkih na družbenih omrežjih praviloma izgubi.

Evropska unija je močnejša kot kdaj koli prej.

Ogorčeni državljan EU: »Kje je resničnost EU?«

Med odzivi na govor Ursule von der Leyen pa je izstopala objava uporabnika omrežja X, Maria ZNA (@MarioBojic), ki se je izjavam evropske komisarke zoperstavil z naslovom Reality (Resničnost) in navedel:

Mario ZNA na omrežju X, 16. september 2026

• izgubljeni milijoni delovnih mest
• cene energije do neba
• več kot milijon brezdomcev
• migranti povsod
• milijarde, prelite v izgubljeno vojno

🚨🇪🇺Ursula von der Leyen: "The European union is the strongest it has ever been."

Reality:

• Millions of jobs lost
• Energy prices through the roof
• More than a million homeless people
• Migrants everywhere
• Billions being poured into a lost war pic.twitter.com/5ytarSE4ih

— Mario ZNA (@MarioBojic) September 16, 2026

Pogledali smo, kaj od tega drži

Stopnja brezposelnosti v Uniji je bila julija po podatkih Eurostata, statističnega urada EU, 6,1 odstotka, blizu zgodovinskih najnižjih ravni, a z 296.000 brezposelnimi več kot leto prej in z odtekanjem industrijskih delovnih mest. Slovenija ima s 3,5 odstotka eno najnižjih stopenj v evrskem območju. »Milijoni« so torej pretiravanje, občutek propadanja industrije. Ne, saj je to pomembno tudi za slovensko izvozno gospodarstvo, ki je tesno povezano z Nemčijo. Cene energentov so velika težava, ki jo je letos zaostrila vojna na Bližnjem vzhodu. Brezdomcev je po oceni evropske zveze organizacij za brezdomce FEANTSA v EU več kot 1,1 milijona, zato ta točka približno drži. Migranti »povsod« je politična ocena, saj nezakoniti prehodi upadajo. A je med tem EU samo Ukrajini za leti 2026 in 2027 odobrila novo posojilo v višini 90 milijard evrov, in ali je vojna »izgubljena«, je stvar politične presoje.

Koliko Evropejcev je v resnici jeznih na von der Leyenovo?

Bruseljski inštitut Polling Europe Euroscope je aprila 2026 objavil raziskavo, po kateri je imelo o von der Leyenovi negativno mnenje 50 odstotkov vprašanih, od tega 27 odstotkov, zelo negativno. Njena ocena je tako v enem mesecu padla za 12 točk, na minus 17, kar je njen največji padec med osmimi analiziranimi evropskimi voditelji.

Nezadovoljstvo se kaže tudi v parlamentu. V drugem mandatu von der Leyenove so poslanci glasovali že o štirih nezaupnicah, julija 2025 je bilo 175 glasov za in 360 proti, oktobra 2025 sta sledili dve, januarja 2026 nato še četrta, zaradi Mercosurja, s 165 glasovi za in 390 proti. Nobena se ni približala potrebni večini, ob tem da predsednico Komisije napadata tako desnica kot levica.

Pogost očitek, da je poslanci niso izvolili, je treba natančneje pojasniti. Parlament jo je potrdil dvakrat, leta 2019 s 383 glasovi, prejela je zgolj 9 glasov nad potrebno večino, in leta 2024 s 401 glasovi. Leta 2019 ni bila vodilna kandidatka nobene stranke, vendar so jo voditelji držav predlagali kot kompromis v zaprtih pogajanjih. Državljani o predsedniku/-ci Komisije nikoli ne glasujejo neposredno, zato ima očitek Latinopoulou o manjkajoči legitimnosti glasu državljanov težo, četudi formalno drži, da so jo izvolili poslanci.

Utopili ste nas v škandalih s pridihom korupcije. Pfizergate, izginula sporočila in odsotnost nadzora.

Odvzem imunitete Afroditi Latinopoulou ali maščevanje Bruslja?

Dan pred govorom, 15. septembra, je parlament Latinopoulou odvzel imuniteto na zahtevo grškega tožilstva, ki preiskuje sum ponarejenih podpisov ob ustanovitvi njene stranke. Latinopoulou obtožbe zanika in govori o političnem pregonu. Njeni podporniki so hitro razglasili, da gre za maščevanje za kritiko von der Leyenove, sumu pa daje težo podatek, da so za odvzem glasovali tudi poslanci iz predsedničine Evropske ljudske stranke. Datumi teze sicer ne potrjujejo, saj je ovadba iz leta 2024, zahteva tožilstva pa je iz decembra 2025. Vtis dvojnih meril vseeno ostaja. Opozicijska poslanka gre pred sodišče, sporočila med von der Leyenovo in direktorjem Pfizerja pa po petih letih in sodbi sodišča EU še vedno niso javna. Dokler bo tako, bodo zgodbe o maščevanju Bruslja padale na plodna tla.

Dve resnici, ena Evropa in štiri preživete nezaupnice

V torek je Evropski parlament Latinopoulou odvzel njeno imuniteto, naslednji dan pa Grkinja predsednici Komisije pred očmi Evrope očita korupcijo in izginula sporočila. Obe zgodbi imata skupni imenovalec: vprašanje se glasi, ali za politike na vrhu sploh veljajo enaka pravila kot za vse ostale.

Retorika Afroditi Latinopoulou je ostra, brez dlake na jeziku, ponekod posplošena, vendar bi bilo napačno, če bi jo Bruselj odpravil zgolj zaradi izpada pripadnika skrajne desnice. Njen govor je nabor tem, ob katerih se milijoni Evropejcev počutijo preslišane, kot na primer cene energije, izguba industrijskih delovnih mest, nedostopna stanovanja, občutek izgube nadzora nad migracijami in regulacija, ki posega v naš vsakdan. Ko predsednica Komisije v takem trenutku izreče, da je Unija najmočnejša kot kdaj koli, to mnogi slišijo kot dokaz, da evropski vrh ne vidi, kaj dejansko doživljajo prebivalci širom Evrope.

Von der Leyenova je preživela štiri nezaupnice in ima v parlamentu še vedno trdno večino. Toda zaupanje javnosti se ne meri z glasovi v Strassbourgu. Če Unija želi ostati »najmočnejša doslej«, bo morala manj govoriti o sebi in začeti poslušati tiste, ki so v njenem uspehu izgubili svoje mesto in zaupanje v Evropsko unijo.