Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena

V tokratni, 259. številki Domovine, so v ospredju razmisleki o mejah svobode izražanja, umetnosti, pravici do dostojanstva ter vprašanjih, ki oblikujejo slovensko družbo in njen odnos do preteklosti. Avtorji skozi komentarje, intervjuje in zapise odpirajo teme sodstva, politike, osamosvojitve, domoljubja, migracij, zgodovine in družbenih sprememb, ob tem pa se dotaknejo tudi osebnih zgodb, kulture, vere in zdravja.

Leon Oblak piše o sojenju Svetlani Makarovič, ki jo zaradi sramotenja in razžalitve toži dr. Jože Možina. Sojenje zaradi večkratnih preložitev obravnav še vedno ni zaključeno. Predstavi ozadje primera, vprašanje meja svobode izražanja ter različna strokovna mnenja o tem, kje se konča satira in začne osebno žaljenje.

Ddr. Klemen Jaklič piše o mejah svobode izražanja ter razlikah med satiro in žaljivimi posegi v dobro ime posameznika.

Jan Zobec pravi, da svoboda izražanja ne zajema žaljivih izjav, katerih namen je osebno poniževanje. Izpostavi pomen varovanja dostojanstva posameznika ter svobode novinarskega in raziskovalnega dela ter poda vrsto primerov z evropskega sodišča za človekove pravice.

Dr. Jožef Muhovič se v zapisu o primeru Možina–Makarovič ukvarja z vprašanjem meja umetniške svobode ter opozarja, da umetnost ne more biti alibi za žaljenje in sramotenje.

Dr. Milček Komelj opozarja, da zmerjanje in osebni napadi ne morejo biti upravičeni pod krinko umetnosti ter da današnjih izpadov Makarovičeve nikakor ne more ščititi ali kakorkoli upravičevati njeno nekdanje delovanje, ne pred ljudmi ne pred zakonom.  

Luka Svetina se v pogovoru z evropskim poslancem SDS Brankom Grimsom dotakne njegovega dela v Evropskem parlamentu, spora z Evropsko ljudsko stranko ter njegovih stališč do migracij, svobode govora in prihodnosti Evropske unije.

Peter Avsenik išče odgovore na vprašanja, kam se selimo in zakaj; katere države privabljajo Slovence, kakšni so pogoji za življenje v ZDA, Kanadi, Švedski, Argentini in na Tajskem. 

Leon Oblak piše o naraščanju števila evtanazij v Kanadi, širjenju možnosti za medicinsko pomoč pri umiranju ter opozorilih kritikov, ki opozarjajo na nevarnost zlorab, etične dileme in na vprašanje nadzora nad sistemom.

Luka Svetina se v pogovoru z Lojzetom Peterletom dotakne osamosvojitve Slovenije, ključnih trenutkov vojne, diplomatskih bojev in prihodnosti naroda. Peterle ob tem razkrije številne osebne zgodbe in pravi, da za samostojno Slovenijo ni bilo načrta B.

Primož Lampič se poigrava z marmelado kot prispodobo za slovensko družbo in politiko – od babičinih domačih kozarcev do »sladkih« obljub pred volitvami. S kančkom ironije opozori, da se nekateri pri koritu radi sladkajo, medtem ko drugi čakajo na svojo žlico.

Igor Gošte razmišlja o ponosu do domovine, izobešanju slovenske zastave in praznovanju dneva državnosti. Kritizira odziv Jaše Jenulla na objavi Eve Irgl in Jana Plestenjaka ter pravi, da je izkazovanje pripadnosti Sloveniji nekaj, na kar bi morali biti ponosni.

Aljuš Pertinač piše o očitkih zoper državnega sekretarja Damijana Jaklina in odpira vprašanja združevanja funkcij, videza nepristranskosti in politične odgovornosti.

Milena Miklavčič razmišlja o pomenu zvestobe v družini, do domovine in do samega sebe. Meni, da se prava zvestoba ne kaže v velikih besedah, temveč v vsakdanjih dejanjih, vztrajanju pri vrednotah in pripravljenosti ostati zvest svojim načelom tudi takrat, ko to ni najlažje.

Andraž Šest v prvem delu serije o vzponu Islamske države predstavi razmere v Jordaniji po smrti kralja Huseina, vpliv islamističnih gibanj in okoliščine, ki so omogočile vzpon Abu Musaba al Zarkavija ter vzpon islamske države.

Matej Leskovar v 14. delu analize elementov ljudskofrontnih koalicij razkrije neomarksistične ideološke korenine kroga Revije 2000 in prepozna šibko točko njihovega miselnega okvira. Krščanski socializem s poudarkom na moralni prenovi je bil slep za razumevanje struktur oblasti in je bil točno tisti trojanski konj, ki ga je partija potrebovala za infiltracijo med mlajše katoliško izobraženstvo.

Matej Leskovar v članku o Kolaboraciji in propagandi pokaže, da je eden velikih slovenskih pravnih strokovnjakov za to, da bi obsodil domobrance, porušil pravno hierarhijo, narobe prepoznal veljavne zakone in pravo tolmačil v slabi veri. Napad akademika dr. Pretnarja na domobrance zato ni pravno besedilo, ampak zarotovalni urok v službi mita: pravo mu služi kot orodje za ohranjanje delitve v narodu, ki partijskemu omrežju zagotavlja politično preživetje.

Peter Avsenik piše o izjemnem odkritju v piranski cerkvi sv. Jurija, kjer so med obnovo zakristije za dvojno leseno steno našli križ s 140 relikvijami in zgodovinski dokument. Predstavi nam večstoletno zgodovino piranskega svetišča, ohranjanje cerkvene dediščine ter zgodbo o relikvijah, ki so bile stoletja skrite pred očmi obiskovalcev.

Ivan Sivec humorno predstavi spomine na gradnjo družinskih hiš v času, ko so Slovenci množično zidali sami in si pomagali z lastno iznajdljivostjo. Opiše željo po »hišici v cvetju«, izdelovanje betonskih kvadrovcev, sto kubikov peska v sadovnjaku ter neuspešen načrt, ki se je namesto hiše končal z nakupom fička.

Klara Levstek odpira razpravo o vsebinah spolne vzgoje v vrtcih in šolah ter opozarja na vprašanje razvojne primernosti nekaterih ideološko naravnanih smernic, ki niso skladne s stopnjo otrokovega razvoja, zato lahko otroku močno škodujejo.

Marija Šega piše o izgorelosti in pojasnjuje, zakaj se telo po dolgotrajnem stresu ne vrne takoj v ravnovesje, ko se obremenitve zmanjšajo. Skozi osebno izkušnjo in razlago delovanja stresnega odziva predstavi vpliv dolgotrajne pripravljenosti na živčni sistem ter pomen postopnega okrevanja.

Ivan Sivec predstavlja življenjsko in glasbeno pot Ivanke Kraševec Prešern, pevke ljudskih, narodnih in zabavnih pesmi. Obuja njeno otroštvo v Beli krajini, skromne začetke in prelomni trenutek, ko se je po uspešni radijski avdiciji začela njena glasbena pot.

P. dr. Andraž Arko nam tokrat predstavi film Mati Cabrini, zgodbo o življenju sv. Frančiške Ksaverije Cabrini in njenem delu za revne priseljence. Predstavi nam njeno močno vero in predanost, opozori pa tudi na nekatere šibkosti filma v igralski izvedbi in pripovedni zasnovi.

Selma Bizjak pa nas razvaja s še enim receptom, ki kar kliče po poletju, saj je osvežilen in lahek. Ste že kdaj poskusili grško solato s stročjim fižolom?

Tudi tokrat pa vas na zadnjih straneh čaka razvedrilo za krajšanje dolgih poletnih dni.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.