Kaj bo pri slovenskih bankah brezplačno in za koga: dosje ZDUPS (2. del)

Za upokojenko v zasavski vasi, ki ji vsak mesec komaj kaj ostane po plačilu položnic, ali za družino v Prekmurju ali Dolenjskem, ki šteje zadnje evre do konca meseca, vprašanje brezplačnega bančnega računa ni abstraktna tržna zakonitost, temveč povsem konkreten denar v njihovem žepu. Vsak evro, ki ga odnese provizija za dvig lastne gotovine, in vsak kilometer, ki ga je treba prevoziti do najbližje odprte poslovalnice, za malega človeka pomenita realen strošek in izgubljen čas. Prav zanje, za malega človeka, ne za banke ali njihove delničarje, je bil predlog  Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS) sploh napisan, zato je prav, da vprašanje, kaj jim zakon dejansko prinaša, postavimo v ospredje.

Iztekel se je rok za javno obravnavo predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS). Kot smo že pisali, nov predlog finančnega ministrstva bankam in trgovcem nalaga stroge omejitve, ki vključujejo obvezno mrežo bankomatov in brezplačne osnovne račune. Slovenski bančni in gospodarski sektor v en glas opozarjata, da ni mogoče z dekretom zakonsko zapovedati poslovnega modela brez upoštevanja osnovnih tržnih zakonitosti. Postavlja pa se logično vprašanje o tem, kje točno bodo banke poiskale manjkajoča sredstva in kako ljudje gledajo na bančne dobičke. Medtem, ko se ministrstvo in bančni lobi prerekata o številkah, marsikje po Sloveniji ljudje že plačujejo visoko ceno v obliki provizij za dvig lastne gotovine in izgubljeni čas na poti do najbližje odprte poslovalnice, pošte ali prvega najbližjega  bankomata.

Finančna gimnastika in iskanje izgubljenih milijonov

Kako bodo banke dejansko reševale posledični izpad prihodkov iz naslova nadomestil in komisijskih poslov? Če razmišljamo špekulativno, a povsem realno, bodo finančne institucije izgubljene milijone hitro poiskale drugje. Banke niso dobrodelne ustanove in izgube bodo prenesle na storitve, ki niso zakonsko regulirane.

• Višje obrestne mere pri vseh oblikah kreditiranja bodo prva rešitev, pri čemer bodo najbolj na udaru potrošniška in stanovanjska posojila za prebivalstvo.
• Dvig nadomestil za naprednejše bančne pakete bo močno udaril tiste komitente, ki zaradi premoženja, varčevanj ali vrste dohodka ne bodo upravičeni do osnovnega brezplačnega računa.
• Uvedba novih skritih provizij za storitve izven osnovnega paketa bo zajela vse fizične obiske poslovalnic, specifične spletne transakcije in čezmejna nakazila.
• Agresivno trženje naložbenih in zavarovalnih produktov bo postalo stalnica vsakega obiska banke, saj pri teh storitvah finančne institucije še vedno kujejo izjemno visoke dobičke.

Banke niso dobrodelne ustanove. Izgubljene milijone zaradi brezplačnih računov bodo hitro poiskale pri dražjih kreditih in novih provizijah.

Pravica do gotovine pred domačim pragom in cenik za banke

Umikanje bankomatov in množično zapiranje poslovalnic sta v zadnjih letih močno prizadela prebivalce manjših krajev in slovenskega podeželja. Vožnja dvajset ali celo več kilometrov daleč zgolj za to, da državljan dvigne nekaj deset evrov lastnega denarja za vsakodnevne nakupe, je za mnoge postala nevzdržna realnost. Predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS) na tej točki povsem utemeljeno stopi v bran slehernemu uporabniku in izhaja iz osnovne življenjske potrebe, da mora biti gotovina ljudem dostopna blizu njihovega doma.

Zapiranje bank in pošt je povzročilo ljudem veliko nevšečnosti

Zapiranje se pri tem ni ustavilo samo pri bankah, marsikje so v zadnjih letih ugasnile tudi pošte, ki so bile za manjše kraje pogosto zadnja preostala točka za osnovne finančne opravke. Kdor nima odprtega računa pri banki, katere bankomat je edini v kraju, mora za dvig lastnega denarja plačati provizijo, v mestih pa so se medtem razmahnili zasebni bankomati ATM, ki za posamezen dvig gotovine zaračunavajo tudi po nekaj evrov provizije. Za upokojenca z nizko pokojnino, ki nima lastnega prevoza, to pomeni dvojen strošek, izgubljen čas na poti in neposredno visoko provizijo za lasten denar.

Država z novim zakonom ta enostranski tržni trend krčenja mreže grobo prekinja in predpisuje natančne demografske in geografske normative za celotno ozemlje:

• Nacionalna kvota strogo zahteva delovanje najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev na ravni celotne Slovenije.
• Geografski normativ določa, da mora imeti velikih 95 odstotkov prebivalstva dostop do dviga gotovine na razdalji, ki ne presega pet kilometrov vožnje po cesti.
• Strogo pravilo za večja naselja narekuje, da morajo imeti vsi kraji z več kot tisoč prebivalci bankomat oddaljen največ pet kilometrov od središča.

Komu in kako predlagani zakon prinaša lepše čase?

Predlog zakona pri tem natančno opredeljuje tudi vsebino brezplačnega osnovnega računa. Do njega bodo upravičeni vsi potrošniki, še posebej pa je namenjen tistim z nizkimi dohodki, upokojencem z minimalno pokojnino, brezposelnim in študentom, ki si dodatnih bančnih stroškov ne morejo privoščiti. Osnovni račun naj bi po napovedih predlagateljev vključeval določeno število brezplačnih dvigov gotovine na mesec, tako na bančnih okencih kot na bankomatih znotraj obvezne mreže, ponudba pa naj bi bila na voljo tudi na izbranih poštah, kjer je fizična prisotnost bank danes najbolj okrnjena.

Za običajnega državljana je to nujna zmaga, saj ohranja stik z osnovnim plačilnim sredstvom ne glede na to, kje prebiva. Za komercialne banke pa to pomeni obvezno breme. Finančne institucije bodo morale zakonsko obujati ukinjene poslovalnice in znova postavljati bankomate na lokacijah, kjer gotovino dnevno dvigne premalo ljudi za golo pokritje visokih stroškov najemnin prostorov, strogega varovanja in rednih logističnih prevozov denarja.

Znova se torej znajdemo v primežu med povsem razumljivo družbeno in življenjsko potrebo naroda ter ostro ekonomsko računico lastnikov bank. Vse te ogromne fiksne stroške obveznega vzdrževanja manj obiskanih točk in oskrbe z bankovci bodo namreč finančne institucije na koncu skoraj zagotovo prevalile nazaj na pleča uporabnikov skozi podražitve nekaterih drugih storitev.

Znova se znajdemo v primežu med povsem razumljivo družbeno in življenjsko potrebo naroda ter ostro ekonomsko računico lastnikov bank.

Kaj ZDUPS v praksi dobrega prinaša Slovenkam in Slovencem

Za bralca, ki ga zanima predvsem, koliko denarja mu bo zakon prihranil in kje bo lahko brez provizije dvignil gotovino, je smiselno strniti, kaj predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS) dejansko določa: kdo bo upravičen do brezplačnih storitev, koliko brezplačnih dvigov gotovine bo na voljo, kaj to pomeni za samostojne podjetnike ter kako naj bi bil urejen dostop do bank, hranilnic in pošt.

Brezplačen osnovni račun, za koga in kaj vključuje?

Do brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev bodo po predlogu zakona upravičeni vsi, ki na svoj račun prejemajo redne prejemke – plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo. Paket naj bi vključeval odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejeno število prilivov v evrih ter brezplačne pologe in dvige gotovine pri matični banki.

Za ranljive skupine in upokojence je predvidenih tudi najmanj deset brezplačnih mesečnih plačil položnic prek trajnika ali neposredne obremenitve.

Dvig gotovine na bankomatih drugih bank

Poleg brezplačnih dvigov pri lastni banki predlog zakona predvideva tudi najmanj pet brezplačnih mesečnih dvigov gotovine na bankomatih drugih bank, torej tam, kjer uporabnik nima odprtega ali vodenega računa. Prav ta določba neposredno naslavlja težavo, na katero so v zadnjem času opozarjali številni komitenti – da so banke začele zaračunavati provizijo za dvig lastnega denarja na tujih bankomatih, v mestih pa so se poleg tega razmahnili zasebni ATM-ji z visokimi provizijami.

Koliko bo dvig gotovine stal po izčrpani brezplačni kvoti, bo v končni fazi odvisno od cenika posamezne banke.

Upokojenci, študenti in ranljive skupine

Ker gre pri prejemnikih pokojnin in štipendij za tiste dele populacije, ki so pogosto najbolj odvisni od gotovine in imajo najmanj možnosti za spletno poslovanje, jim zakon namenja posebno pozornost. Upokojenci in ranljive skupine bodo lahko brezplačno opravili tudi plačila položnic za elektriko, ogrevanje ali komunalne storitve, kar je za marsikoga z nizko pokojnino edini način, da mesečni strošek bančnih storitev sploh ostane obvladljiv. Enaka logika velja za študente, ki prejemajo štipendijo in bodo prav tako upravičeni do brezplačnega osnovnega računa.

Samostojni podjetniki in mala podjetja

Zakon posega tudi v poslovanje samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Tisti, ki letno ustvarijo več kot 10.000 evrov prihodkov, bodo morali gotovino sprejemati brez dodatnih doplačil in hkrati zagotoviti vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo, na primer plačilni terminal ali plačilo prek QR-kode. Izjeme so predvidene za manjše ponudnike in nepridobitne organizacije.

Za marsikaterega obrtnika ali trgovca na podeželju to pomeni dodaten strošek nakupa opreme, hkrati pa mu bližji bankomat in poslovalnica prihranita čas in pot, ki jo je doslej moral prevoziti zgolj zato, da je gotovino sploh lahko položil na račun.

Boljši dostop do bank, hranilnic in pošt

Predlog zakona nalaga ponudnikom plačilnih storitev – bankam in hranilnicam –, naj skupaj vzdržujejo dovolj gosto mrežo gotovinskih točk. Na ravni celotne države mora biti na voljo najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev, v naseljih z več kot tisoč prebivalci pa bankomat ne sme biti oddaljen več kot pet kilometrov.

Naselja z več kot 3.000 prebivalci morajo imeti v enakem radiju tudi vsaj eno bančno poslovalnico. Do tri odstotke zahtevane gostote je mogoče nadomestiti z alternativnimi točkami, denimo s poštnimi okenci Pošte Slovenije, kar bi lahko delno omililo posledice zapiranja podružnic na podeželju. Cilj zakona je, da bi dostop do gotovine v petih kilometrih imelo vsaj 95 odstotkov prebivalstva, konec leta 2025 je ta delež znašal 91 odstotkov.

Nasprotovanje bank in pričakovan spor in možna ustavna presoja

Združenje bank Slovenije predlogu ostro nasprotuje. Direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo opozarja, da je nalaganje brezplačnih storitev gospodarskim družbam, kakršne so banke, problematično z vidika temeljnih ekonomskih načel poslovanja, banke pa poudarjajo tudi, da imajo Slovenci že danes enega najvišjih deležev odprtih bančnih računov na svetu, zato naj bi bil zakon nepotreben. Trend krčenja mreže je medtem otipljiv: NLB danes posluje z 69 poslovalnicami namesto nekdanjih 113, OTP banka pa s 71 namesto skupno 126 pred združitvijo.

Tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc banke ob rednih srečanjih opozarja, naj plačilno in gotovinsko infrastrukturo ohranijo. Predlogu zakona se obeta tudi ustavna presoja, država pa računa, da bodo stroške bankomatov in brezplačnih računov krile banke same, kar bi po nekaterih ocenah državi kot lastnici NLB prineslo za približno 12 milijonov evrov nižjo dividendo.

Banke tarnajo o stroških, ljudje si želijo dostopnosti

In medtem, ko Združenje bank Slovenije opozarja, da bi obvezna mreža bankomatov in brezplačni računi pomenili nerentabilne stroške, se marsikje po Sloveniji ljudje sprašujejo, kdo je sploh poskrbel za prihranke, kredite in vloge, s katerimi banke danes poslujejo. Prav ti isti komitenti, med njimi veliko starejših, ki nimajo dostopa do spletnega bančništva niti lastnega prevoza, so v zadnjih letih ostali brez najbližje poslovalnice ali pošte in so se za vsak dvig gotovine ali ureditev osnovnih zadev prisiljeni voziti tudi 20 in več kilometrov.

Slovenija se poleg tega hitro stara, kar težave samo še poglablja. Starejši prebivalci manjših vasi in naselij, ki živijo od nizkih pokojnin, najbolj občutijo posledice zapiranja bančnih in poštnih poslovalnic, hkrati pa nimajo enostavne alternative v obliki spletnega bančništva ali brezplačnih plačilnih kartic. Zanje ni vprašanje, ali bo zakon obremenil poslovne modele bank, temveč, ali bodo sploh še lahko dvignili svoj denar, ne da bi za to plačali dodatno pot ali provizijo.

Banke se danes smilijo same sebi zaradi domnevno nerentabilnih stroškov, medtem ko marsikje ljudje, ki jih zalagajo s prihranki, krediti in vlogami, nimajo bančne poslovalnice v razumni razdalji od doma.

Gora prihrankov in argumenti ljudstva

Razprava o stroških bančnega sektorja pa v javnosti hitro trči ob trdne številke o ogromnem bogastvu, ki ga državljani prepuščajo v upravljanje finančnim institucijam. Portal Forbes Slovenija je na podlagi uradnih podatkov Banke Slovenije (BS) objavil, da so vloge slovenskih gospodinjstev v bankah dosegle absolutni rekord. Slovenski državljani so imeli ob koncu leta 2025 na bančnih računih zbranih kar 32,8 milijarde evra. Podatek, ki ga je nedavno ponovno izpostavil tudi Svet gospodarstva, kaže, da so se prihranki zgolj v enem letu povečali za dodatne 2,2 milijarde evrov.

Slovenski državljani imajo na bančnih računih zbranih rekordnih 32,8 milijarde evra, ki služijo kot poceni gorivo za donosne bančne posle. 

Ta neverjetna gora denarja, od katere je kar 89 odstotkov naložene v domačih bankah in je večinoma vezana na neobrestovane vpogledne račune, služi kot močno pogonsko gorivo za bančno kreditiranje. Prav to dejstvo predstavlja glavni argument javnosti in podpornikov zakona, ko beseda nanese na bančne izgube zaradi obveznega brezplačnega računa.

Vox populi: glas ljudstva proti dobičkom institucij

Glas ljudstva ponuja povsem drugačno sliko od uradnih opozoril Združenja bank Slovenije. Javnost bančne ustanove vse pogosteje vidi predvsem kot podjetja, ki svoje enormne dobičke ustvarjajo izključno z denarjem svojih komitentov. Državljani na osebne račune vsak mesec nakažejo na stotine milijonov evrov, banke pa ta ista sredstva nato mirno posojajo naprej po bistveno višjih obrestnih merah.

Državljani na osebne račune vsak mesec nakažejo na stotine milijonov evrov, banke pa ta ista sredstva nato mirno posojajo naprej po bistveno višjih obrestnih merah.

Ljudje vsekakor razumejo, da morajo finančne institucije pokriti stroške zapletenih informacijskih sistemov in fizičnega varovanja. Hkrati pa se povprečen slovenski volivec povsem upravičeno sprašuje, zakaj ob nedavnih rekordnih dobičkih bančnega sektorja varčevalci za svoje prihranke prejemajo zgolj zanemarljive obresti. V očeh javnosti je zakonsko vsiljen brezplačen osnovni račun le skromna in poštena oddolžitev za to, da banke sploh lahko obračajo njihov denar in z njim ustvarjajo donosne posle.

Čeprav je takšen pogled morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva vseh strogih kapitalskih zahtev regulatorjev, zelo jasno odraža globoko nezaupanje državljanov. Banka Slovenije že preučuje sistemska tveganja, Evropska centralna banka (ECB) pa pripravlja uradno mnenje o vplivu takšnega zakona na stabilnost celotnega sistema. Stroški, ki jih prinaša predlog zakona, se bodo slej kot prej lahko prelevili v višje provizije za podjetja in višje obrestne mere za vse posojilojemalce. Račun za politično všečnost bo morda začasno obšel blagajne ministrstev, a se bo zanesljivo znova poznal v žepih slovenskih državljanov in podjetij.