Tožilec brez utemeljitve izpusti osebo, ki jo policija pridrži; Matoz želi pisno razlago

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz želi, da bi državni tožilci dodatno obrazložili odločitev, kadar po policijskem pridržanju ne predlagajo pripora. Razpravo je odprl primer z Metelkove, v katerem je bil eden od izpuščenih osumljencev kmalu zatem znova obravnavan zaradi suma tatvine.

Policija osumljenca pridrži, zbere obvestila in o primeru obvesti državno tožilstvo. Kmalu zatem je oseba znova na prostosti. Javnost pa pogosto ne izve, zakaj do predloga za pripor ni prišlo in na podlagi katerih okoliščin je bilo presojeno, da nadaljnji odvzem prostosti ni potreben. Prav to vprašanje je po nedavnem primeru na ljubljanski Metelkovi odprl notranji minister Franci Matoz.

Pridržana zaradi suma prodaje drog, nato izpuščena

Primer, ki je odprl vprašanje takšnih odločitev, se je zgodil na območju ljubljanske Metelkove. Policisti so med opravljanjem nalog na območju, ki ga policija označuje kot varnostno tvegano, obravnavali 33-letnega državljana Libije in 29-letnega državljana Alžirije zaradi suma prodaje prepovedanih drog.

Po do tedaj zbranih podatkih naj bi občanki proti plačilu prodala aluminijast zavitek z okoli pol grama bele prašnate snovi, za katero je obstajal sum, da gre za kokain.

Policisti so jima zaradi suma kaznivega dejanja odvzeli prostost in ju pridržali. V nadaljnjem postopku so zasegli tudi gotovino, tablete in dodatne zavitke s prašnato snovjo. Eden od osumljencev je izročil okoli 200 evrov gotovine in zavitek bele prašnate snovi, drugi pa deset tablet, dva zavitka prašnate snovi, aluminijasto folijo in manjšo količino gotovine. Zasežene snovi bodo predmet nadaljnjih analiz.

O odvzemu prostosti je bilo obveščeno tudi pristojno državno tožilstvo. Po zaslišanju sta bila oba osumljenca izpuščena, policija pa je napovedala, da bo zoper njiju podala kazensko ovadbo.

Kmalu po izpustitvi je policist v neposredni bližini Policijske postaje Ljubljana Center znova opazil enega od obeh moških. Varnostnik ga je poskušal zadržati zaradi suma tatvine v trgovini na Trdinovi ulici. Moški se je upiral in naj ne bi upošteval policistovih ukazov, zato so bila uporabljena prisilna sredstva. Ker se ni umiril in je kazal znake vpliva prepovedanih substanc, mu je bilo ponovno odrejeno pridržanje, tokrat po določbah Zakona o prekrških.

Zaporedje teh dogodkov je odprlo vprašanje, ali je bila nevarnost ponovitve kaznivega dejanja ob prvi izpustitvi dovolj skrbno ocenjena. Poznejši sum tatvine sicer sam po sebi še ne dokazuje, da je bila prvotna odločitev napačna, saj se je ta dogodek zgodil šele po njej. Glede na razloge za pridržanje pred tem, pa bi bilo zanimivo slišati, zakaj sta bila osumljenca po navodilu tožilcev izpuščena.

Matoz želi pisno obrazložitev tožilcev

Notranji minister Franci Matoz je po tem primeru napovedal spremembo pravil sodelovanja med policijo in državnim tožilstvom. Po njegovi oceni državni tožilci v nekaterih primerih pripor predlagajo premalokrat. Zato želi, da bi bile odločitve, zaradi katerih pridržani osumljenec ne gre pred sodnika s predlogom za pripor, tudi pisno obrazložene.

Po besedah Matoza je v konkretnem primeru tožilec odredil, da se osumljenca izpustita. Minister je ob tem navedel tudi, da sta bila oba prosilca za mednarodno zaščito in da sta bila že prej obravnavana. Ker teh podatkov prvotno policijsko poročilo ne vsebuje, jih je treba za zdaj pripisati ministrovi izjavi.

Matoz želi, da bi bile odločitve, zaradi katerih pridržani osumljenec ne gre pred sodnika s predlogom za pripor, tudi pisno obrazložene.

Matoz izpostavlja, da policija opravi svoje delo, zbere obvestila, osumljenca pridrži in o svojih ugotovitvah obvesti tožilstvo. Če nato državni tožilec presodi, da pogoji za nadaljnji odvzem prostosti niso izpolnjeni oziroma da pripora ne bo predlagal, minister želi, da bi za takšno odločitev obstajala jasna pisna sled.

Komunikacija med policijo in tožilstvom je v predkazenskem postopku pogosto ustna. Hitrost postopkov je lahko nujna, zlasti kadar policisti ukrepajo ponoči, neposredno po prijetju ali v času pridržanja. Matoz pa želi pri odločitvah o izpustitvi oziroma nepredlaganju pripora več preglednosti in odgovornosti.

Državni tožilec sam ne odredi pripora. Če oceni, da so izpolnjeni zakonski pogoji, pripor predlaga pristojnemu sodišču, končno odločitev pa sprejme preiskovalni sodnik. Matozov predlog zato ne posega neposredno v sodnikovo odločitev, temveč v fazo pred tem – v odločanje državnega tožilca, ali bo pripor sploh predlagal.

Pripor ni samoumeven

Primer, v katerem je bil osumljenec kmalu po izpustitvi znova obravnavan zaradi suma tatvine, lahko vzbudi dvom o pravilnosti prvotne odločitve. Toda pripor po slovenski zakonodaji ni avtomatična posledica policijskega pridržanja.

Pri presoji ponovitvene nevarnosti se upoštevajo okoliščine kaznivega dejanja, njegova teža in način storitve, osebne lastnosti osumljenca, njegovo prejšnje življenje ter druge okoliščine, ki bi lahko kazale na nevarnost ponovitve dejanja.

Tudi če državni tožilec oceni, da so pogoji izpolnjeni, pripora ne more odrediti sam. Predlog mora predložiti pristojnemu sodišču, končno odločitev pa sprejme preiskovalni sodnik. Pripor je namreč eden najstrožjih posegov v osebno svobodo pred pravnomočno obsodbo.

Prav zato poznejši sum tatvine sam po sebi še ne dokazuje, da je bila prvotna odločitev napačna. Odpira pa legitimno vprašanje, na podlagi katerih podatkov je bila takrat ocenjena ponovitvena nevarnost in ali bi morala biti takšna presoja pozneje tudi preverljiva.

Spor o pisnih navodilih ni nov

Razprava o tem, ali naj bo komunikacija med policijo in državnim tožilstvom tudi pisno dokumentirana, v Sloveniji ni nova. Podobno vprašanje je odprla že vlada Janeza Janše leta 2021, ko je spremenila uredbo o sodelovanju državnega tožilstva in policije v predkazenskem postopku.

Takrat je bila v uredbo uvedena zahteva po pisnih navodilih in predlogih državnega tožilca policistu. Namen spremembe je bil med drugim zagotoviti jasnejšo sled o tem, kdo je policiji dal določeno usmeritev in na kakšni podlagi. Hkrati je bilo določeno, da državni tožilec na obrazloženo pisno zahtevo policista sestavi uradni zaznamek o podanih navodilih in predlogih ter ga policiji pošlje v 48 urah.

Ureditev vlade Janeza Janše iz leta 2021, da morajo biti navodila in predlogi tožilcev pisni, je naletela na odpor dela tožilstva. Golobova vlada je ureditev spremenila tako, da je dovolj ustna komunikacija.

Ureditev je naletela na odpor dela tožilstva, ki je opozarjalo, da predkazenski postopki pogosto zahtevajo hitro odločanje in neposredno komunikacijo.

Po nastopu vlade Roberta Goloba je bila ureditev leta 2022 ponovno spremenjena. Iz določbe je bila črtana zahteva, da so navodila državnega tožilca pisna. Takratno ministrstvo za pravosodje je zagovarjalo možnost ustnih usmeritev in poudarjalo, da obvezno pisno komuniciranje lahko oteži učinkovito delo policije in tožilstva v nujnih primerih.

Možnost, da policist z obrazloženo pisno zahtevo zahteva uradni zaznamek o tožilčevih navodilih in predlogih, je sicer ostala. Odpravljen pa je bil 48-urni rok za takšen zapis.

Sedanji Matozov predlog zato ni povsem enak ureditvi iz leta 2021. Ne govori o tem, da bi morala biti vsa navodila državnih tožilcev pisna, temveč predvsem o tem, da bi morala obstajati pisna obrazložitev v primerih, ko po policijskem pridržanju ne pride do predloga za pripor oziroma ko je osumljenec izpuščen.

Prav ta razlika bo pomembna pri presoji, ali gre predvsem za večjo preglednost postopkov ali za poseg izvršilne oblasti v samostojnost državnega tožilstva.

Matozov predlog je, da bi morala obstajati pisna obrazložitev v primerih, ko po policijskem pridržanju ne pride do predloga za pripor oziroma ko je osumljenec izpuščen.