Slovenija zbrala pol milijarde dolarjev, pred tečajnimi nihanji se je zavarovala

Slovenija je 27. oktobra izdala desetletno obveznico v vrednosti 500 milijonov ameriških dolarjev. Zanimanje vlagateljev je preseglo ponujeni znesek. Čeprav obveznica prinaša 5,6-odstotne letne obresti v dolarjih, znaša strošek financiranja za državni proračun po valutni zamenjavi 4,124 odstotka, so sporočili z Ministrstva za finance.

Za zapletenimi finančnimi izrazi je razmeroma preprost posel: vlagatelji državi posodijo denar, država pa se zaveže, da jim bo plačevala obresti in ob zapadlosti vrnila glavnico. Obveznica je dokazilo o tej obveznosti, s katerim je mogoče tudi trgovati.

Država takšno financiranje uporablja za pokrivanje proračunskih potreb in vračanje preteklih posojil, ki zapadejo v plačilo. Nova izdaja zato ne pomeni nujno, da bo ves zbrani denar namenjen dodatni porabi. Del zadolževanja je običajno namenjen nadomeščanju starega dolga z novim.

Zakaj si država izposodi dolarje, če uporablja evre?

Z izdajo v dolarjih Slovenija doseže tudi vlagatelje, ki svoja sredstva nalagajo predvsem v tej valuti. S tem širi krog morebitnih posojilodajalcev in ohranja dostop do več finančnih trgov.

Za državo je to pomembno predvsem pri načrtovanju prihodnjih izdaj. Če ima vzpostavljene odnose z različnimi skupinami vlagateljev, lahko pri iskanju denarja izbira med več možnostmi. Posamezno izdajo nato prilagodi razmeram na trgu, stroškom in rokom vračila.

Pripravo tokratnega posla je ministrstvo napovedalo dan pred izdajo. Za organizacijo je pooblastilo banke Barclays, Deutsche Bank, DZ Bank, J. P. Morgan in Raiffeisen Bank International.

Kaj pomeni valutna zamenjava?

Pri posojilu v tuji valuti nastane dodatno vprašanje: kaj se zgodi, če se tečaj spremeni?

Če bi se dolar proti evru močno podražil, bi bilo treba za enako dolarsko obveznost nameniti več evrov. Za državo, katere prihodki so večinoma v evrih, bi to pomenilo dodatno negotovost.

Če bi se dolar proti evru močno podražil, bi bilo treba za enako dolarsko obveznost nameniti več evrov. Slovenija je zato za celotno izdajo sklenila valutno zamenjavo.

Slovenija je zato za celotno izdajo sklenila valutno zamenjavo. Poenostavljeno povedano gre za finančni dogovor, s katerim se dolarska plačila povežejo z dogovorjenimi plačili v evrih. Namen je zaščita pred nihanjem razmerja med valutama.

Prav zato je za slovenski proračun pomemben podatek o strošku po valutni zamenjavi, ki po navedbah ministrstva znaša 4,124 odstotka. Dolarska obrestna mera na obveznici in strošek financiranja po tej zaščiti sta različna podatka.

Obresti, donos in cena niso isto

V poročilih o državnem zadolževanju se pogosto pojavlja več odstotkov. Vsak opisuje drug del posla.

Kupon pove, koliko obresti obveznica prinaša glede na svojo nominalno vrednost. Če bi imela obveznica nominalno vrednost tisoč dolarjev in 5,6-odstotni kupon, bi vlagatelju prinesla 56 dolarjev obresti na leto.

Cena pove, koliko vlagatelj za obveznico dejansko plača. Ni nujno enaka njeni nominalni vrednosti. Če jo kupi nekoliko ceneje, ob zapadlosti pa prejme celotno glavnico, je njegov skupni donos nekoliko višji od same kuponske obrestne mere.

Donos do dospelosti tako upošteva tudi nakupno ceno in vračilo glavnice. Zato se lahko razlikuje od kupona. Pri primerjavi stroška državnega zadolževanja pa je treba poleg teh podatkov upoštevati še morebitno valutno zaščito.

Povpraševanje je preseglo velikost izdaje

Ob določitvi končne velikosti izdaje so naročila presegala 785 milijonov dolarjev, medtem ko je država izdala za 500 milijonov dolarjev obveznic. V naročila je bilo vključenih tudi 195 milijonov dolarjev povpraševanja bank organizatoric.

Po teh podatkih je bilo skupnega povpraševanja približno 1,6-krat toliko kot ponujenih obveznic. To kaže, da je država pri določenih pogojih našla dovolj zanimanja za izvedbo posla.

Pri presoji uspešnosti izdaje sicer ni pomembna samo višina naročil. Upoštevati je treba tudi obrestne mere na trgu, stroške zaščite pred valutnim tveganjem in pogoje, po katerih bi si država v istem času lahko denar izposodila drugje.

FOTO: https://www.shutterstock.com/image-photo/advanced-digital-stock-market-dashboard-illustrating-2761882365?trackingId=1063fdc2-af31-4beb-b0c3-569c592e27ef&listId=searchResults

Dolg potrebuje tudi razpored vračil

Upravljanje državnega dolga pomeni več kot iskanje denarja za tekoče leto. Pomembno je tudi, kdaj bo treba posamezne obveznosti vrniti. Če bi velik del dolga zapadel naenkrat, bi morala država v kratkem času zagotoviti zelo veliko sredstev.

Ministrstvo zato pri novih izdajah izbira različne ročnosti in spremlja razpored prihodnjih odplačil. Po objavljenem načrtu, pripravljenem glede na stanje konec septembra, bo leta 2027 zapadlo v vračilo približno štiri milijarde evrov glavnic državnega dolga. To pojasnjuje, zakaj država dostop do finančnih trgov načrtuje vnaprej.

Tokratna desetletna izdaja je del takšnega dolgoročnega financiranja. Za davkoplačevalce sta pri njej ključni predvsem dve stvari: koliko bo posojilo dejansko stalo proračun in kako dobro so obvladana tveganja njegovega vračila. Z valutno zamenjavo je država poskrbela, da strošek ne bo prepuščen zgolj prihodnjemu gibanju dolarja.