[Video] Mag. Andrej Breznikar: Danes vse več lastnikov gozdov živi v mestih (Vroča tema, 12. 10. 2026)

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, vendar o gozdu običajno spregovorimo šele, ko je govora o požarih, ujmah, suši ali novih pravilih. Letos se je nabralo vsega naenkrat: huda suša je zamaknila gobarsko sezono, vroče poletje je okrepilo delovanje podlubnika, od 30. decembra pa bo prodajo lesa spremenila še evropska uredba. V novi epizodi podkasta 'Vroča tema' smo zato gostili mag. Andreja Breznikarja, vodjo službe za gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), s katerim smo se v pogovoru sprehodili skozi stanje in posebnosti slovenskih gozdov.

Gozd pokriva skoraj šestdeset odstotkov države, večinoma pa je v rokah zasebnih lastnikov

Gozd pokriva okoli 58 odstotkov Slovenije, s čimer smo po deležu gozda v Evropski uniji (EU) tretji za Švedsko in Finsko. Lesna zaloga znaša 304 kubične metre na hektar, evropsko povprečje pa je slabih 130. Breznikar pojasni, zakaj se je ohranilo toliko gozda: »Slovenija je izredno pestra, naravne krajine se izredno hitro spreminjajo, vsi deli, ki niso primerni za kmetijsko predelavo, pa so porasli z gozdom.« Pomemben je tudi način gospodarjenja: golosek, torej posek cele površine naenkrat, je pri nas prepovedan že od kmalu po drugi svetovni vojni, prevladuje pa sonaravno gospodarjenje, ki posnema naravne procese.

Okoli tri četrtine gozdov je v zasebni lasti, lastnikov je več kot 400 tisoč, kar pomeni, da ima gozd skoraj vsak peti Slovenec. Manj kot polovica jih gozd proizvodno izkorišča, Breznikar obenem opozori: »Danes je vse več lastnikov gozdov živi v mestih, tako da niso vezani na gozd in niso nujno odvisni od dohodkov od lesa, kar pa je izziv tudi za javno gozdarsko službo.«

Na terenu deluje 14 območnih enot ZGS, 69 krajevnih enot in okoli 390 revirnih gozdarjev, od katerih vsak pokriva približno tri tisoč hektarov. »Delo revirnega gozdarja ni samo, da hodi po gozdu in razmišlja, kaj je treba narediti, ampak je ključna komunikacija z lastniki gozdov,« pove Breznikar. Drevesa za posek izbereta skupaj, gozdar upošteva načrte ter lastnikove motive in možnosti, rezultat je odločba v upravnem postopku. Storitev je za lastnike brezplačna. Brezplačne so tudi sadike, a jih je treba le redko saditi. »Večina obnove v Sloveniji poteka po naravni poti, na kar smo izredno ponosni,« poudari Breznikar. Ob tem doda, da je to več kot desetkrat cenejše od sajenja.

Gozdove, ki jih oblikujemo danes, bodo v glavnem koristili naši zanamci.

Od žledoloma in podlubnikov do vročega poletja

Žledolom leta 2014 je poškodoval okoli 9 milijonov kubičnih metrov lesa, približno toliko pa so zatem posekali še zaradi smrekovega lubadarja. Skupaj z vetrolomi in poplavami gre za več kot 30 milijonov kubičnih metrov, letni posek pa znaša 4 do 5 milijonov, zato je v zadnjih letih več kot polovica poseka sanitarna.

»Suša zmanjšuje vitalnost gozdov, ti pa so zaradi tega bolj občutljivi za škodljivce in bolezni,« opozarja Breznikar. Delež smrekovih podlubnikov se je povečal, ZGS pa jih trenutno sanira. Najbolj trpi smreka, ki so jo v prejšnjem stoletju umetno širili tudi tja, kamor po naravi ne sodi, zato njen delež pada, zlasti v nižinah. Poletje je ustvarilo tudi razmere za velik požar, zato Breznikar poziva lastnike in obiskovalce k odgovornosti, obnova avtohtonih vrst na Krasu po požaru pa ostaja zaradi suš zahtevna.

Od 30. decembra bo za prodajo lesa potrebna koda

Konec septembra je ZGS opozoril na evropsko uredbo o izdelkih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR, angleško EU Deforestation Regulation). Ta za les zahteva sledljivost, ki zagotavlja, da je pridobljen zakonito in brez krčenja gozdov. Slovenija je bila zaradi sonaravnega gospodarjenja prepoznana kot država z izredno nizkim tveganjem. »Sledljivost imamo že narejeno, zato to ne prinaša neke revolucije,« pravi Breznikar, saj jo zagotavljata javna gozdarska služba in obvezno označevanje vseh dreves za posek.

Novost je, da bo moral lastnik za prodajo lesa na portalu pridobiti kodo, ki bo veljala za sečnjo in bo les spremljala do žage ali podjetja, ob njegovem pooblastilu pa bodo pri tem pomagali tudi revirni gozdarji. 

Gobarska sezona je po suši v polnem teku

Gobarska sezona je zaradi suše zamujala, po dežju konec septembra in pri temperaturah od 18 do 23 stopinj pa so razmere za jurčke idealne. »Ta kombinacija vlage in toplote je ključna. Če ena manjka, tudi rezultata ni,« poudari Breznikar. Rekreativno nabiranje gob, drugih gozdnih sadežev in kostanja je dovoljeno do dveh kilogramov dnevno, za komercialno nabiranje pa se je treba dogovoriti z lastnikom in plačati.

Globe izreka gozdarska inšpekcija, ki ima po Breznikarjevih besedah premalo ljudi: »Teh inšpektorjev je slabih deset, kar je za Slovenijo odločno premalo.« Največ konfliktov nastane zaradi parkiranja, ki ovira traktorje in vlačilce, ter zaradi vožnje s štirikolesniki v naravi.

Pod nogami gobarjev poteka še en svet, saj glive v tleh tvorijo micelij, ki z drevesnimi koreninami ustvari mikorizo in močno poveča sposobnost drevesa za srkanje vode in hranil. Sadike z micelijem, ki jih preizkušajo pri obnovi po požaru na Krasu, po Breznikarjevih besedah rastejo znatno bolje.

Slovenija preveč lesa izvozi, namesto da bi ga predelala

Slovenski les je kakovosten, a ga preveč konča kot drva za kurjavo. »Če uporabljamo kakovosten les za gretje, je to absolutno nesmiselno,« opozori Breznikar in doda, da bi ga morali uporabiti za visokokakovostne izdelke in za več lesene gradnje. Manjkajo sodobne žage in lesna industrija, viški pa gredo v izvoz, medtem ko les v hišah in pohištvu ogljik lahko veže 50 do 100 let.

Breznikar lastnike gozdov obenem opozarja, da nesreče pri delu v gozdu vsako leto terjajo tudi smrtne žrtve, zato naj sekajo samo, če so usposobljeni, zato svetuje naj se udeležijo tečajev varnega dela z motorno žago in traktorjem.

Vabimo k ogledu celotnega pogovora.