Dovos pet mesecev po napovedani ukinitvi še vedno posluje

Državna družba Dovos, ki je bila ustanovljena v času vlade Roberta Goloba za kapitalsko podporo slovenski obrambni industriji, več kot pet mesecev po napovedani ukinitvi še vedno posluje. Njeno ukinitev je sedanja koalicija zapisala že v koalicijsko pogodbo, Slovenski državni holding (SDH) pa dokončne odločitve še ni sprejel. Družbo so že ob ustanovitvi spremljali očitki o političnem vplivu in nepreglednem upravljanju javnega denarja. Medtem se je iztekel tudi rok za oddajo ponudb za kapitalska partnerstva z obrambnimi podjetji.

Družbo za obrambo, varnost in odpornost (Dovos) je septembra lani na pobudo ministrstva za obrambo ustanovil Slovenski državni holding (SDH), in sicer v imenu in za račun Republike Slovenije. Družba je v stoodstotni državni lasti, njen namen pa je bil z vlaganji v slovenska podjetja podpirati razvoj in trženje proizvodov ter storitev na področjih obrambe, varnosti in odpornosti. Za zagon je država zagotovila tri milijone evrov, nadaljnje dokapitalizacije pa so bile predvidene glede na potrebe posameznih naložb. Toda koalicija je v pogodbi, podpisani 21. maja letos, napovedala ukinitev Dovosa in prenos njegovih nalog na direktorat za logistiko ministrstva za obrambo, kjer naj bi zagotovili tudi parlamentarni nadzor.

Obrambni minister Valentin Hajdinjak je zdaj v pogovoru za STA ponovno poudaril, da vlada pričakuje čimprejšnjo ukinitev družbe. »Pričakujemo, da se bo to storilo čim prej, v skladu s pravnoformalnimi postopki, ki jih mora peljati SDH,« je dejal. Na SDH so pojasnili, da se z ministrstvom za obrambo pogovarjajo o prihodnosti družbe. Potrebne odločitve o njenem nadaljnjem razvoju oziroma likvidaciji bodo sprejeli na podlagi dokončnih stališč ministrstva. Odprto ostaja tudi vprašanje kapitalskih partnerstev, za katera je Dovos javno vabilo objavil konec marca. Rok za oddajo ponudb se je po poročanju STA iztekel konec septembra, Hajdinjak pa je dejal, da po njegovih informacijah o razpisu še ni bila sprejeta nobena odločitev. 

Dovos ustanovili v Golobovem mandatu, nadziral ga je Črnčec

Že ob ustanovitvi so se pojavili pomisleki glede preglednosti upravljanja, izbire podjetij in političnega vpliva na razdeljevanje državnih sredstev. Posebno pozornost je vzbudilo imenovanje Damirja Črnčeca, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, za predsednika nadzornega sveta Dovosa. Črnčec je bil takrat tudi pomočnik predsednika uprave SDH Žige Debeljaka za korporativno varnost. O okoliščinah ustanavljanja družbe so oktobra lani pisali na Nova24TV. Opozorili so na tveganja političnega kadrovanja, pomanjkljivo preglednost načrtovanih naložb in možnost favoriziranja posameznih podjetij. V nadaljevanju je obravnavala tudi vprašanja o načrtovanem nakupu oborožitvenih postaj podjetja Valhalla za oklepnike 8 × 8. Pomisleke je javno izrazil tudi predsednik Demokratov Anže Logar, ki je Dovos označil za »krajo desetletja na steroidih« in opozoril na pogoje za korupcijo velikih razsežnosti. Kot so septembra lani poročali na Info360, je poskušal zbrati podpise za izredno sejo državnega zbora o Dovosu, vendar jih ni dobil dovolj.

Pod drobnogledom je bila tudi Črnčečeva predhodna zaposlitev v SDH. Komisija za preprečevanje korupcije je avgusta lani pri postopku njegove zaposlitve zaznala več korupcijskih tveganj, med drugim pri oblikovanju novega delovnega mesta, razpisnih pogojih in hitrosti izbirnega postopka. Opozorila je tudi na odstopanja od pričakovane ravni transparentnosti. Postopek je ustavila, vladi pa priporočila ureditev prehajanja funkcionarjev v državna podjetja, vključno z obdobjem ohlajanja po koncu mandata. Črnčecu je funkcija v nadzornem svetu Dovosa prenehala 31. avgusta letos, kot je razvidno iz sodnega sklepa, ki so ga septembra objavili na portalu Info360. Poročali so tudi o njegovem odhajanju iz SDH in odprtju dejavnosti poslovnega svetovanja s prvim septembrom.

Bruto plači dveh direktorjev skupaj 20.900 evrov mesečno

Vprašanje ukinitve Dovosa je povezano tudi s stroški njegovega delovanja. Po podatkih, ki jih je avgusta objavil Info360, je imel generalni direktor Matej Miklavčič dogovorjeno mesečno bruto plačo 11.000 evrov, direktor Matej Špragar pa 9.900 evrov. Skupaj je to pomenilo 20.900 evrov bruto, poleg tega sta bila upravičena še do nadomestila za prehrano in uporabe službenega avtomobila. Na portalu so opozorili tudi na dogovorjene odpravnine. Ob predčasnem odpoklicu, če razlog ne bi bil na strani direktorja, je bila predvidena odpravnina v višini šestih mesečnih plač. Pri zaposlitvi, krajši od enega leta, je bil predviden trikratnik mesečne plače. Dovos je imel po letnem poročilu na zadnji dan leta 2025 dva zaposlena. Miklavčič je mandat generalnega direktorja nastopil 1. januarja letos, Špragar pa je družbo vodil že od ustanovitve.

Na ministrstvu za obrambo so oktobra za Info360 pojasnili, da zaposlitev kadrov Dovosa na ministrstvu ni predvidena. Glede ukinitve družbe so odgovornost pripisali SDH, od koder pa so odgovorili, da bodo odločali na podlagi dokončnih stališč ministrstva. Kritike so se nanašale tudi na preglednost kadrovskih postopkov. Na Info360 so zahtevali dokumentacijo o izbiri vodstva in nadzornikov Dovosa ter po zavrnitvi vložili pritožbo pri informacijskem pooblaščencu. Ta je SDH naložil razkritje utemeljitev imenovanj in nominacijskih poročil ob prekritju varovanih osebnih podatkov. SDH je odločitev spomladi izpodbijal pred upravnim sodiščem. Do delovanja družbe je bil že na junijskem zaslišanju pred prevzemom ministrske funkcije kritičen tudi Hajdinjak. Ocenil je, da Dovos do tedaj ni izpeljal pomembnejšega projekta, ter opozoril na pomanjkljivosti strokovnega in parlamentarnega nadzora.

Vlada razmišlja o ugodnih kreditih SID banke

Kljub načrtovani ukinitvi Dovosa želi vlada slovenskim obrambnim podjetjem še naprej zagotavljati podporo pri razvoju in širitvi proizvodnje. Hajdinjak je za STA pojasnil, da se ministrstvo za obrambo z ministrstvoma za gospodarstvo in finance že pogovarja o alternativnih oblikah financiranja. Kot eno od možnosti je izpostavil ugodne kredite SID banke, s katerimi bi podjetja dobila sredstva za razvoj, banka pa v zameno ne bi pridobivala lastniških deležev. »Ko smo se z določenimi podjetji pogovarjali, niso bila vsa naklonjena temu, da bi država lastniško vstopala v njihovo podjetje,« je pojasnil. To bi pomenilo precejšen odmik od modela Dovosa, ki je predvidel neposredne kapitalske naložbe, praviloma v obliki manjšinskih lastniških deležev. Posamezna naložba naj bi znašala od dva do 20 milijonov evrov.

Za sodelovanje z Dovosom je bilo sprva precejšnje zanimanje. Na prvi javni poziv za nezavezujoče izkaze interesa, zaključen decembra lani, se je odzvalo 162 interesentov, med njimi 120 posameznih družb in 42 konzorcijev. Marca letos je družba objavila še konkretno vabilo k oddaji ponudb za kapitalska partnerstva. Minister je poudaril, da so tudi komercialne banke zaradi spremenjenih varnostnih razmer postale bolj odprte za financiranje obrambne industrije. Med področji, na katerih je videl priložnosti za slovenska podjetja, je posebej izpostavil brezpilotne sisteme, sodobne komunikacijske tehnologije in kibernetsko varnost. Ministrstvo želi s podjetji sodelovati že pri razvoju novih tehnologij, zlasti pri njihovem preizkušanju in prilagajanju potrebam Slovenske vojske. Uporaba doma razvitih proizvodov v vojski je po ministrovih besedah pomembna tudi kot referenca pri prodoru podjetij na tuje trge. Eno od priložnosti za mednarodno povezovanje je Hajdinjak videl v obrambnem sejmu in konferenci SIDEC, ki bo med 10. in 12. novembrom potekal v Celju.