Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve

23. 6. 2026 ob 20:13
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Vlada je obravnavala in sprejela sklep, s katerim se bosta Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ponovno razdelila v dva ločena javna zavoda. Vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc napovedala že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom; v ponovni ustanovitvi muzeja ministrica vidi svojevrstno darilo ob prihajajočem dnevu državnosti. Po mnenju nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Jožeta Dežmana je samostojen muzej osamosvojitve pomemben tudi zato, ker Slovenija v resnici še vedno nima ustanove, ki bi se sistematično ukvarjala s tem obdobjem.

Nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko je leta 2022 Muzej slovenske osamosvojitve združila z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod z novim vodstvom in novim imenom: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Muzej slovenske osamosvojitve je vlada Janeza Janše predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021.

Muzej je bil ustanovljen s ciljem, da bi na enem mestu zbiral premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Kritiki so zatrjevali, da se s tematikami slovenske osamosvojitve že ukvarjajo obstoječe muzejske institucije – obnova nekdanje vojašnice na Poljanski cesti, kjer naj bi imela prostore Muzej slovenske osamosvojitve in Arhiv RS, se je nadaljevala, vendar je ministrstvo v času mandata Roberta Goloba odločilo, da bo prostore namenilo zgolj Arhivu. Muzej slovenske osamosvojitve je bil, kot je dejala ministrica, narejen brez zbirke, prostorov, resnega razmisleka in javne razprave.

Vlada Janeza Janše je na današnji seji sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je po ponovni ustanovitvi izrazila pričakovanje, da bo muzej čim prej zaživel in napovedala čimprejšnji razpis za direktorja ali direktorico muzeja. Sedež muzeja bo na Metelkovi 6, v stavbi, ki je last ministrstva za kulturo – muzeju namenjeni prostori pa so bili do sedaj prazni. Za letos je za muzej predvidenih 150.000 evrov proračunskih sredstev, v prihodnjem letu pa 300.000 evrov. V ponovni ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve ministrica vidi svojevrstno darilo ob prihajajočem dnevu državnosti; muzej osamosvojitve bo med drugim pričeval o demokratizaciji Slovenije, procesih osamosvajanja ter o uporu slovenskega ljudstva proti agresiji takratne jugoslovanske armade. »Prepričana sem, da je naša dolžnost, da smo ga ustanovili in da s tem sledimo izjemni plebiscitni volji ljudi pred več kot 35 in pol leti,« je poudarila ministrica.

»Že drugič je bil nov muzej ustanovljen na hitro brez javne razprave, brez strokovnih podlag, brez zbirke in prostorov,« je komentirala nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je ocenila, da gre za ideološki projekt za poveličevanje Janeza Janše in njegovih prijateljev za pisanje zgodovine po meri stranke SDS in njihovih političnih sopotnikov.

Dežman je pozdravil ponovno ustanovitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve

Po mnenju nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Jožeta Dežmana je samostojen muzej osamosvojitve pomemben tudi zato, ker Slovenija v resnici še vedno nima ustanove, ki bi se sistematično ukvarjala s tem obdobjem. Ponovno je spomnil na stalno razstavo o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki je bila leta 2007 postavljena na Ljubljanskem gradu. »Bila je narejena v dogovoru z ministrstvi za obrambo, za notranje zadeve in za kulturo. Bila je zelo lepa razstava, župan Zoran Janković pa jo je v enem dnevu zaprl,« je dejal in dodal, da takrat nihče ni zanikal, da se je to zgodilo, ker naj bi Milan Kučan v projekciji izgovoril napačen stavek.

Po njegovem mnenju imamo opravka s krajo osamosvojitve, z uničevanjem demokracije – in to počnejo brezobzirno. »Ta specialna vojna, ki jo bijejo proti osamosvojiteljem, postaja vse bolj jasna,« je ocenil. Po njegovih besedah gre za dolgoročen problem odnosa do osamosvojitvene dediščine. »Vsak poskus, da se osvetlijo dejstva, da se pričnejo strokovna opravila in normalen dialog, je zato pomemben,« je poudaril.

Kot primer odnosa do osamosvojitve je navedel tudi Cerklje na Gorenjskem, kjer je župan Franc Čebulj sam financiral muzejsko postavitev o demokratizaciji in osamosvojitvi. »To pomeni, da je ta upor tudi znotraj stroke,« je ocenil Dežman.

Po njegovem se del stroke še vedno vrti v recikliranju stare mitologije, namesto da bi se posvetil predstavitvi osamosvojitvenega obdobja. »Počasi se bodo morali zavedati, da ima državna kulturna mašinerija enostavno nalogo – da služi tej državi. Tej državi pa služi tako, da brani demokracijo, človekove pravice ter tako, da totalitarne »novostalinistične« izpade, ki smo jim vsak dan priča, registrira, in jih tudi obsoja,« je pojasnil.

Dežman z veseljem pričakuje dogajanje okoli postavljanja Muzeja slovenske osamosvojitve, pripravljen je tudi pomagati.

Mir je samo na britofu, demokracija pa zahteva neprestano kazanje mišic

»Mir je samo na britofu. Demokracija pa zahteva neprestano kazanje mišic in nenehen dialog. Nič hudega, če je malo napeto,« je Dežman odgovoril na vprašanje o sporih pred letošnjo državno proslavo – glede prisotnosti rdeče zvezde na praporih Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Dežman je odgovoril, da ga razprava ne preseneča in da jo pozdravlja. Ob tem je spomnil, da so razprave o zgodovinskih simbolih in interpretaciji preteklosti prisotne tudi drugod po Evropi. Kot primera je navedel Španijo, kjer so desetletja potekali spori glede frankističnih simbolov, ter Poljsko in Ukrajino, kjer so se v zadnjem času znova odprla vprašanja medvojnih pobojev in zgodovinske odgovornosti.

Po njegovem mnenju bi morala združenja, ki se sklicujejo na partizansko tradicijo, jasno obsoditi komunizem in se opravičiti za njegove zlorabe. Po njegovih besedah osvoboditve ni mogoče enačiti z rdečo zvezdo – res je šlo za zmago in Slovenija je dobila ozemlje, nikakor pa ni dobila svobode. Vse to je po njegovem mnenju treba ponavljati še naprej, dokler si ne bomo zapomnili.