Musk, Huang, Zuckerberg, Pichai in Amodei podpisali prostovoljni varnostni sporazum

Predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) Donald Trump je v torek v Beli hiši ob prisotnosti Elona Muska, Jensena Huanga, Sundarja Pichaija, Marka Zuckerberga, Daria Amodeija in Grega Brockmana podpisal izvršno odredbo, ki umetno inteligenco v uradnih dokumentih preimenuje v »superinteligenco«, podjetja pa so podpisala prostovoljni sporazum o varnosti. Trump je poudaril, da ZDA v tehnološki tekmi vodijo in da naskoka ne bodo izpustile, pri tem pa se namesto na nove predpise opira na samoregulacijo podjetij.

Kosilo s predstavniki največjih tehnoloških podjetij je na družbenih omrežjih hitro postalo ena najbolj vročih zgodb dneva, za razumevanje dogodka pa je pomembnejše, kaj je bilo dejansko podpisano in kaj je bilo le povedano. Musk, ki vodi podjetja Tesla, SpaceX in xAI, je sedel neposredno ob predsedniku, na dogodku pa je spregovoril tudi podpredsednik JD Vance.

BREAKING: Elon Musk was sitting next to President Trump at the White House Super Intelligence luncheon. Here is President Trump’s full address:

• Praised the technology leaders as some of the world’s most brilliant people
• Said President Xi also acknowledged their brilliance… pic.twitter.com/SKlmMpVHek

— DogeDesigner (@cb_doge) September 29, 2026

Izvršna odredba spremeni izraz, ne pa pravil za podjetja

Odredba velja samo za zvezno izvršno vejo oblasti: ministrstva in agencije morajo v uradni korespondenci, javnih sporočilih, na spletnih straneh in v političnih dokumentih opustiti izraza AI (slov. UI) in umetna inteligenca, obstoječi predpisi in pogodbe pa ostajajo nespremenjeni. Trumpov svetovalec za znanost in tehnologijo Michael Kratsios ima 60 dni časa, da predlaga zvezno opredelitev superinteligence in oceni, ali naj nova beseda dopolni ali nadomesti zakonsko opredelitev umetne inteligence.

Bela hiša v spremnem dokumentu utemeljuje, da ime »odraža resnične zmogljivosti« tehnologij, ki se razvijajo danes, in ne pomeni »zgolj posnemanja ali avtomatizacije človeške inteligence«. Predsednik je ime izbiral tudi z anketama na omrežju Truth Social, v drugi pa je 65 odstotkov udeležencev izbralo različico »Super Intelligence«, pri čemer gre za spletno glasovanje brez reprezentativnega vzorca.

Bela hiša navaja tudi, da je zvezna vlada za nacionalni program Genesis Mission, ki naj bi z novo tehnologijo pospešil preboje v znanosti, medicini, energetiki in industriji, doslej napovedala več kot pet milijard dolarjev, torej več kot 4,3 milijarde evrov po tečaju iz sredine septembra (1 evro = 1,1539 dolarja).

WATCH: Mark Zuckerberg outlines the AI framework tech leaders agreed to after meeting with President Trump at the White House.

The Meta CEO says the principles center on robust internal controls, internal risk reviews, outside auditors and evaluators, and independent reviews of… pic.twitter.com/mQmE5822FG

— Fox News (@FoxNews) September 29, 2026

Trump: »Imamo zelo velik naskok in obdržali ga bomo«

Donald Trump, predsednik ZDA, je ob koncu srečanja dejal: »To so verjetno največji in najbolj briljantni ljudje na svetu. Prejšnji teden sva se srečala s predsednikom Xijem in priznal je, da so ljudje za menoj in ljudje, ki sedijo z mano, najbolj briljantni na svetu; delo, ki so ga opravili, pa je neverjetno. Imamo zelo velik naskok in obdržali ga bomo. To je zelo pozitivna stvar, čudovita panoga. Nekateri pravijo, da je večja od industrijske revolucije. Ne vem, ali je res, a vsi mislijo, da je, in lahko je bistveno večja. Vodimo in tako bo tudi ostalo. Kdor zmaga v superinteligenci, zmaga.«

Musk: Najverjetnejši izid naj bi bila doba izobilja

Elon Musk, direktor podjetja xAI ter vodja Tesle in SpaceX, je v odgovoru o vplivu tehnologije na zaposlenost dejal: »Delovna mesta se bodo spremenila. Delovna mesta so se vedno spreminjala. Nekoč je bilo biti računalnik poklic. Obstajale so zgradbe, polne ljudi, ki so računali, zdaj pa te naloge opravljajo digitalni računalniki. Ne verjamem, da si kdo želi nazaj, da bi ves dan računal bančne obrestne mere, kar so počeli nekoč. Zato mislim, da bomo videli razvoj vlog. In kot je omenil predsednik, brezposelnost se ni povečala. Pravzaprav je povpraševanje po ljudeh ogromno. Najverjetnejši izid je izjemno koristen, in to je prihodnost, kakršno bi si želeli, če bi jo lahko videli.«

🚨 JUST NOW: Elon Musk, shoulder to shoulder with President Trump, explains why AI is going to lift up ALL of humanity -- not force them into poverty@elonmusk: "I think by FAR the most likely outcome is an AGE OF ABUNDANCE where we don't have just universal basic income, we… pic.twitter.com/ohp7KHo9YY

— Nick Sortor (@nicksortor) September 29, 2026

Na istem srečanju je Musk po poročanju več medijev napovedal še drznejši scenarij: »Verjamem, da je daleč najverjetnejši izid doba izobilja, v kateri nimamo le univerzalnega temeljnega dohodka, temveč univerzalni visoki dohodek.«

Trditev, da brezposelnost ne narašča, delno potrjujejo podatki: ameriški statistični urad za trg dela (BLS) je za avgust objavil nespremenjeno 4,1-odstotno brezposelnost in 162.000 novih delovnih mest, število zaposlenih v informacijskem sektorju pa je upadlo za 23.000. Gre za enomesečni podatek, ki o vplivu superinteligence na zaposlovanje ne pove veliko, javnost pa je bolj zaskrbljena: po anketi YouGov iz 14. septembra 2026 se 73 odstotkov vprašanih boji množične brezposelnosti zaradi umetne inteligence, 67 odstotkov jih meni, da se tehnologija razvija prehitro.

Štiri plasti nadzora, ki temeljijo na prostovoljnosti in zaupanju v podjetja

Osrednji rezultat srečanja je 'White House Accord on Super Intelligence', ki so ga poleg Trumpa podpisali Musk, Huang, Pichai, Zuckerberg, Amodei in Brockman. Podjetja, ki razvijajo najnaprednejše modele, se zavezujejo k notranjemu nadzoru zmogljivosti in usklajenosti modelov, na primer na področju kibernetske varnosti, k notranji ekipi, ki skrbi za delovanje nadzora, k neodvisnim zunanjim revizorjem in k neodvisnemu odboru, ki obravnava poročila.

Besedilo obsega okoli 300 besed, ne določa kazni, pravi pa, da bi bilo »sčasoma smiselno te korake zapisati v zakone ali predpise«. Trump je sporazum označil za »moralno zavezujoč«, izrecno pa je poudaril samoregulacijo: »Obstajati mora izjemna samoregulacija. Samodejno imamo regulacijo prek ministrstva za pravosodje, FBI in vsega tega, a samoregulacija je zelo pomembna. […] To so ljudje, ki ljubijo našo državo, to vam lahko povem.«

Preseneča tudi podatek, da je celoten dokument, ki so ga podpisali Trump in direktorji, resnično dolg zgolj nekaj več kot 300 besed, kar je manj kot dve tretjini ene strani A4.

Musk je dogovor opisal z besedami: »Dogovorili smo se za več stvari, med njimi skupno spremljanje, posebne odbore uprav in na splošno to, da drug drugemu ocenjujemo domače naloge.« Podpredsednik JD Vance je zavrnil zvezne regulatorje po vzoru ameriških uprav za zdravila in letalstvo: »Rešitev za nekatera tveganja umetne inteligence je, da tveganje vzamete resno vi sami, ne da bi k vladi prihajali po regulativni režim, ki lahko stvari poslabša.«

Nekdanji svetovalec Bele hiše za umetno inteligenco David Sacks je sporazum pohvalil kot boljšega od čakanja na mednarodne dogovore, ki »verjetno nikoli ne bi nastali«, Zuckerberg ga je na omrežju X imenoval »pomemben pozitiven korak«. Neodvisnih strokovnjakov za regulacijo, ki bi ocenili, ali so takšni samonadzori zadostni, v virih, ki smo jih pregledali, ni.

Podatkovni centri

Trump je obljubil, da bodo podjetja skrbela za lokalne skupnosti, ki gostijo podatkovne centre, denimo z energijo, izobraževanjem in finančno pomočjo učiteljem, in dodal: »Območja s podatkovnimi centri so postala zelo bogata. Ljudje so postali bogati. Njihovi davki so se znižali, ne zvišali.«

Ankete kažejo drugačno sliko. Po raziskavi Univerze v Massachusetts Amherstu (21. do 26. avgusta 2026, 1.000 vprašanih, napaka ±3,5 odstotne točke) lokalno gradnjo podatkovnih centrov podpira 11 odstotkov Američanov, 65 odstotkov pa jih nasprotuje, delo predsednika pri umetni inteligenci je kot slabo ocenilo 57 odstotkov vprašanih, kot dobro pa 23 odstotkov. Pew Research Center je septembra med več kot 10.000 odraslimi ugotovil, da je 60 odstotkom vprašanih neprijetno ob novih podatkovnih centrih v svoji okolici.

Evropska pot je drugačna

Evropska unija (EU) urejanje te tehnologije rešuje drugače: uredba o umetni inteligenci (AI Act) že velja v delih, po provizoričnem dogovoru zakonodajalcev iz junija 2026 naj bi se obveznosti za samostojne sisteme z visokim tveganjem, denimo pri zaposlovanju, prestavile na 2. december 2027, za sisteme, vgrajene v regulirane izdelke, kot so medicinski pripomočki, pa na 2. avgust 2028.

Za slovenska podjetja in javno upravo, ki so zavezana pravilom EU, to pomeni, da bosta v prihodnjih letih vzporedno obstajala ameriški model prostovoljne samoregulacije in evropski model zavezujočih pravil.