Jan Zobec: Odločba ustavnega sodišča o RTVS nas vrača v čas samoupravnega socializma in konceptov avstrofašizma

Odločba ustavnega sodišča o noveli zakona o RTV Slovenija ruši demokracijo, saj izraža nezaupanje v njene temeljne institucije, ocenjuje nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pod krinko pluralizma je namreč podprlo čiščenje »janšistov« in nas vrnilo v čase samoupravnega socializma ter konceptov avstrofašizma Karla Schmidta, je opozoril Pluralizem se namreč izraža skozi svobodne, demokratične, periodične volitve, njegov odsev pa je struktura državnega zbora.

Ustavno sodišče se je ujelo v past

Večina ustavnih sodnikov je v odločbi, ki je bila objavljena v petek in še vedno odmeva, presodila, da je zakonodajalec z novelo zakona o RTV Slovenija zasledoval legitimen cilj – depolitizacijo javnega medija. Po njihovi presoji postopna zamenjava organov upravljanja in nadzora ne bi omogočila takojšnjega doseganja tega cilja, zato je bilo dopustno, da so članom programskega sveta, nadzornega sveta in vodstvu RTV mandati prenehali že z uveljavitvijo zakona.

V obrazložitvi odločbe sodišče oceni, da nova ureditev zmanjšuje vpliv političnih strank pri oblikovanju organov upravljanja, saj člane sveta po novem imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, kar naj bi zagotavljalo večjo institucionalno neodvisnost javnega zavoda ter boljše varovanje svobode izražanja.

Toda nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec opozarja: ustavno sodišče se je ujelo v past, ki jo je samo nastavilo drugim. Govori namreč o depolitizaciji. »Se pravi uporablja ideologem, na katerem je zgrajen narativ Golobove koalicije, ki opravičuje poseg v strukturo RTV,« je pojasnil.

Zobec: To ni bilo ravno inteligentno

Ta ideologem pa uporablja kot razlog za depolitizacijo, pri čemer politizacija vrne nazaj ustavnemu sodišču, saj je prevzelo politični diskurz bivše koalicije. Ustavno sodišče je tu zašlo v protislovje, saj si je tisto, kar naj bi izganjalo, samo prisvojilo, nato pa očitalo drugim. Kot ocenjuje Zobec, ustavno sodišče tu ni ravnalo ravno inteligentno. Prav ustavno sodišče je po njegovih besedah »tisto, ki je še kako politizirano«.

»A kar je najslabše, je sporočilo te odločbe, to pa je nezaupanje v demokracijo,« poudarja nekdanji ustavni sodnik. Odločba namreč sporoča, da sta državni zbor in politika nekaj slabega, da je demokracija, ki deluje samo preko svobodnih volitev in izvoljenih predstavnikov v državnem zboru, nekaj slabega. Kar družbo rešuje, je po interpretaciji ustavnega sodišča civilna družba, »neposredna demokracija, Glas ljudstva, Inštitut 8. marec in podobno«.

Koncepti SZDL in avstrofašizma Karla Schmidta

»To je zelo slabo. Vračamo se v čase samoupravnega socializma,« je kritičen Zobec. Odločba ni nič drugega kot znamenje kardeljanske teorije samoupravnih socialističnih interesov, ki jih je utelešala Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (SZDL).

In to je po besedah nekdanjega ustavnega sodnika tudi koncept avstrofašizma Karla Schmidta, na kar je v ločenem mnenju opozoril tudi Rok Svetlič. »To sporočilo je pa nevarno in dolgoročno nevarnejše kot sama novela zakona o RTVS,« opominja Zobec.

Bo tudi ustavne sodnike imenovala civilna družba?

Ustavno sodišče namreč s tem ruši celoten sistem; vse odločitve državnega zbora so potemtakem slabe; vse institucije, ki svojo legitimnost črpajo v državnem zboru. »Oni sami so slabi, ki so produkt državnega zbora,« je Zobec spomnil na dejstvo, da ustavne sodnike izvoli državni zbor. »Bo potem ustavne sodnike imenovala civilna družba?« se sprašuje. Odločba torej po njegovi oceni načenja ustavne temelje svobodne, demokratične družbe.

Pluralizem se namreč izraža skozi svobodne, demokratične, periodične volitve, njegov odsev pa je struktura državnega zbora; enkrat bolj levo obarvan, drugič desno. »Civilna družba je pa nekaj, kar na koncu pripelje do podobnih položajev, kot je pripeljal avstrofašizem in kot se je zgodilo tudi v Nemčiji,« je pojasnil. Gre za diktaturo, kjer med »führerjem« in ljudstvom ne sme biti nobenega posrednika. »To sporočilo izhaja iz te odločbe,« je še poudaril Zobec.

»Imajo nas za tepce«

Ustavno sodišče se je v odločbi sicer med drugim sklicevalo na Poročilo o stanju pravne države v Sloveniji za leto 2022, ki ga je pripravila Evropska komisija in v katerem je ta opozorila na prevelik vpliv politike na javne medije. A kot poudarja Zobec, gre za politična stališča, ne pa pravni okvir. Tega določa Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je primeru Madžarske že odločilo, da poseganje v mandate pred njihovim iztekom ni v skladu s konvencijo o človekovih pravicah.

Prav Evropsko sodišče za človekove pravice še ostaja kot pravna instanca vlagateljem ustavne presoje na čelu z nekdanjim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem in generalnim direktorjem RTVS Urošem Urbanijo.

Slednji je sicer na omrežju X odločbo označil za »bluzenje, ki ga je sposoben napisati vsak študent FDV po prvih šestih mesecih od vpisa na to fakulteto«. »Aktivisti na Ustavnem sodišču nas imajo za tepce. Sem pričakoval, da bodo vsaj poskusili razumsko utemeljiti svojo odločitev,« je pripomnil. Nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič pa je dodal, da Slovenija potrebuje predvsem reformo ustavnega sodišča.