Kitajska demografska bomba

Leto 2025 je bilo še eno neuspešno leto za Kitajsko komunistično partijo (KKP), ki si prizadeva za rast rojstev, ki bi demografske kazalce ponovno potisnile na pozitivno raven. V državi z 1,41 milijarde prebivalcev je bilo leta 2025 le 7,92 milijona rojstev in 11,31 milijona smrti. Na Kitajskem je stopnja rodnosti padla na 0,92 otroka na žensko, medtem ko je ta v Sloveniji 1,52 (2024) na žensko. Kitajska se sooča z demografsko bombo, iz katere se bo zelo težko izvlekla.

Šijeva kampanja za rast prebivalstva – komedijantka na tnalu

Število novorojenih otrok je tako radikalno upadlo, da je Kitajska zabeležila prvi upad prebivalstva po Maovi 'veliki lakoti'. Kitajski predsednik Ši je namreč že leta 2015 zagnal kampanjo 'fertilizacije' Kitajcev za rast števila otrok, kar naj bi postalo eden izmed temeljev nove kitajske družbe. Imeti več otrok je postala državna dolžnost, izkaz patriotizma in ljubezni do države, celotna kampanja pa spominja na plakate iz nacistične Nemčije ali Sovjetske zveze, kjer so matere imele vlogo vojakinj, toda namesto na fronti so se borile v porodnišnicah. Kritika družine je neželena in ima lahko posledice. Ši je sprva zagnal kampanjo dveh otrok, kasneje pa še treh otrok, kar je v prvem letu imelo za posledico celo prirast rojstev za 2 milijona otrok, potem pa so sledili vse do danes radikalni padci.

Kampanja za več otrok je postala stvar nacionalne varnosti in tisti, ki se temu uprejo ali posmehujejo, doživijo sankcije državnega aparata. Na Kitajskem je odmeval primer ujgurske komedijantke Šiao Pa, ki je na portalu Weibo objavila, kako je zbolela in zapisala – »ne predstavljam si, da bi imela moža in otroka, za katera bi se morala izvleči bolna iz postelje ter zanju kuhati«. Kitajski Urad za kibernetiko je ukinil njen Weibo račun, »ker je povzročila spolni antagonizem in povzročila tesnobo v zvezi z zakoni o zakonskem stanu in nosečnostjo«. Weibo je zato vse uporabnike opozoril, da naj v javnih diskusijah prenehajo s spolnimi antagonizmi, sovraštvom in konfrontacijami, sicer bo račun zaprt.

Šijeva kampanja ne uspeva

Napovedi tako tujih kot kitajskih strokovnjakov so, da bo kitajska populacija med leti 2025 in 2035 upadla za okoli 60 milijonov prebivalcev, kar je več kot celotno prebivalstvo Italije. Združeni narodi napovedujejo, da bo kitajske populacije na Kitajskem le še 663 milijonov, nekateri drugi strokovnjaki pa to številko še zmanjšujejo. Edina rast v kitajskih mestih je zaradi priseljevanja iz podeželja in ker bi imeli več otrok. Povprečna starost je 40 let in čeprav je ta nižja od recimo drugih držav, na primer Slovenije (44,5), Italija (48,8) in Japonska (50) pa je zaskrbljujoče dejstvo, da ta narašča mnogo hitreje od drugih držav. Italija, Nizozemska, Španija, Nemčija in druge razvite države imajo počasnejšo rast staranja kot Kitajska, zato bo ta dohitela ali prehitela ostale države že v nekaj letih.

Napovedi tako tujih kot kitajskih strokovnjakov so, da bo kitajska populacija med leti 2025 in 2035 upadla za okoli 60 milijonov prebivalcev, kar je več kot celotno prebivalstvo Italije.

Ši je za kampanjo večje rodnosti namenil 22,3 milijarde EUR, vendar je ta samo v letu 2025 upadla za 1,62 milijona v primerjavi z letom 2026.

Samo v Pekingu se je prebivalstvo med 20 in 30 letom starosti znižalo s 4,6 na 2,5 milijona, v celotni Kitajski pa je število žensk v najboljši rodni dobi upadlo na 183 milijonov in še pada. Še bolj zaskrbljujoče so ankete mladih, te je izvedla Huanggang Nomal University in prišla do zaključka, da se 45,35% mladih ne želi poročiti, 54,21% pa ne želi imeti otrok. Zato je Nacionalni odbor za zdravo Kitajsko zagnal kampanjo znotraj kampanje 'Zdrava Kitajska', ki razpravlja o koristih nosečnosti za zdravje, kjer celo trdijo, da nosečnost odpravlja določene tumorje, kar pa pri Kitajkah ni naletelo na najboljši odziv.

Napovedi so za kitajsko vodstvo zaskrbljujoče 

Največja težava pri Kitajski je zanesljivost podatkov. Podobno kot pri nezanesljivih uradnih finančnih podatkih in ekonomskih kazalcih, je demografska statistika vprašljiva. Toda če upoštevamo najbolj optimistične podatke, ko bo leta 2035 okoli 1,37 milijarde prebivalcev, pa ne moremo mimo dejstva, da bo takrat po napovedih 450 milijonov ljudi starih več kot 60 let. Če je danes okoli 15% prebivalstva starega več kot 65 let, bo samo v eni dekadi število starega prebivalstva praktično preseglo 30%, medtem ko bo po napovedih število rojstev še vedno upadalo.

Do leta 2050 se lahko kaj hitro zgodi, da bo več kot polovica kitajskega prebivalstva starostnikov, ki bodo potrebovali pomoč. Če upoštevamo, da Kitajska nima sistema državnih pokojnin, danes pa otroci skrbijo za starostnike, se zastavlja vprašanje, kdo bo v prihodnosti skrbel za starostnike brez otrok. Najverjetnejši odgovor je država, kar bo nepojmljiv udarec za državni proračun. Toda tu so le pokojninski izdatki brez upoštevanja zdravstvenih izdatkov.

Ugodnosti ne presežejo stroškov in napora

Mati naj bi ob rojstvu otroka dobila 1.276 EUR, več dopusta, popust v vrtcu in druge ugodnosti, vendar te niso niti blizu stroškom, ki jih prinese otrok. Na Kitajskem je socialna država nerazvita, zato so stroški zdravljenja, šolanja in skrbi za starše ogromni. Poleg tega je politika enega otroka povzročila, da oba starša vzdržuje en otrok namesto več. V Evropi je strošek sociale preko desetletij postal pričakovan, zatorej tudi tolikšne obdavčitve, na Kitajskem pa tega ni.

Ne glede na to, da se Evropa enako ubada z vprašanjem financiranja socialnih izdatkov, pa so prebivalci Kitajske manj pripravljeni na nove obdavčitve. Kitajski razvoj ni uspel dovolj okrepiti kitajskega potrošnika, saj je država raje zavirala zadolževanje na račun nižje kupne moči. Zato je odvisnost od izvoza postala endemična, saj mora Kitajska konstantno iskati nove trge za svoje izdelke.

Po letošnjih podatkih pa pada tudi prodaja električnih avtomobilov, kar bo to industrijo še bolj prizadelo, saj je popolnoma odvisna od državnih subvencij. Širjenje avtomobilskih tovarn, ki imajo z državnimi subvencijami med 2% in 4% čistega dobička, brez subvencij pa bili v velikanskih izgubah, niso uspele ustvariti dovolj velikega domačega trga, ki bi absorbiral vse produkte. Ob vedenju, da prebivalstvo ne bo naraščalo, ampak celo upadalo, velik del potencialne kupne moči pa bo moral biti usmerjen v financiranje starejših, je za Kitajsko iskanje novih izvoznih trgov nuja. Zato je Kitajska začela trgovinsko vojno z Evropsko unijo, ki je želela vzpostaviti vsaj deloma podobne pogoje z evropskimi podjetji. Toda ne gre le za avtomobilsko industrijo, ampak tudi za druge industrije.

Mladina je 'obležala', saj ne vidi več prihodnosti

Za Kitajsko je dolga leta veljalo, da so mladi naredili vse za vstop na trg dela. Boj za najboljše univerze, ocene, diplome in dolgi urniki so bili normala vsaj dve desetletji, mladi Kitajci pa so si želeli novih priložnosti v življenju, ki jim bi prinesle uspeh in posledično lagodno življenje. Med mladimi je danes nov trend, ki mu rečejo, da so 'obležali', kar je ravno nasprotno od tekmovanja za najboljše družbene pozicije. To je ravno tako posledica politike enega otroka, ki naj bi po mnenju partije, vsaj tako so razmišljali v osemdesetih letih 20. stoletja, prinesla potrebno ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo. Ideja o enem otroku je obveljala kot rešitev za visoko nezaposlenost.

Ravno to je povzročilo manj dohodka med gospodinjstvi in šibko socialno varnost. Zaposleni delajo večino dneva; povprečni delovni teden je med 49 in 60 urami.

Število diplomantov je poskočilo z 1 na 12 milijonov v zadnjih 25 letih, nezaposlenost med mladimi pa je zrasla na 21,3%. Kot že omenjeno, je glavni razlog ravno v nizki potrošnji, ki tipično v razvitih državah poganja storitveni sektor, ki na Kitajskem obsega le 47% ekonomije. Zato veliko diplomantov ne dobi zaposlitve navkljub odličnim ocenam in sijočim diplomam in mladi Kitajci vedno dlje ostajajo doma brez dela. Tisti, ki te možnosti nimajo, pa so se znašli v prekarni in sivi ekonomiji kot slabo plačani dostavljavci in podobno.

Na Kitajskem se je tretjina delovne sile znašla v prekarnih delih in sivi ekonomiji, vlada pa je prenehala objavljati statistiko nezaposlenosti med mladimi leta 2023, ko je ta dosegla 21,3%, nova metoda pa je drugačna, vendar nezanesljiva.

Vlada pa je prenehala objavljati statistiko nezaposlenosti med mladimi leta 2023 ko je ta dosegla 21,3%.

Kitajska se ni odločila za večjo kupno moč

Partija ne želi spreminjati ekonomskega modela, ki je sicer velik del prebivalstva povzdignil iz revščine. Očitno je, da se je ta model izpel in ne deluje več. Kitajsko prelaganje državnega dolga na lokalne vlade in podjetja v državni lasti je statistični javni dolg pustilo na zavidljivi ravni. Toda mednarodni investitorji se zavedajo, da je kitajska državna statistika prirejena in so dosti bolj previdni ob ocenjevanju kitajskih računovodskih izkazov.

Subvencionirana državna podjetja, ki so živi mrliči, avtomobilska industrija, ki brez subvencij ne preživi, raziskovalna podjetja, ki ravno zaradi šibke domače potrošnje ne morejo razviti svojega potenciala, prihajajoča konkurenca pri dobavi ključnih verig, ki prihaja iz Avstralije, Kanade, ZDA, Afrike in celo Evrope – vsi ti faktorji so posledica kitajskega dirigiranega partijskega modela, ki je deloval tri desetletja, danes pa se krha v samih temeljih.

Kitajska potrošnja gospodinjstev predstavlja le 12% svetovnega BDP, medtem ko predstavljajo 17% BDP in 28% globalne proizvodnje. Ta proizvodnja je danes izključno izvozno orientirana, saj domača potrošnja ne raste, prihodnost potrošnje pa je zaradi premajhnega števila otrok ravno tako ogrožena. Kajti če so kitajska rojstva leta 1990 predstavljala 17% vseh rojstev, danes predstavljajo le še 6% svetovnih rojstev, v naslednjih petnajstih letih pa se bo ta številka še prepolovila.

Če so morda razmišljali, da bi umetna inteligenca pripomogla k potrošnji, so se zmotili, saj je ta pripomogla še k večji brezposelnosti med mladimi. Mladi so začeli zato aktivno protestirati proti partijski politiki – ne na ulici, ampak z bojkotom dela in učenja, nekateri pa so se celo začeli vračati na revno podeželje. Mladi so iz protesta 'obležali'.

Kitajska potrošnja gospodinjstev predstavlja le 12% svetovnega BDP, medtem ko predstavljajo 17% BDP in 28% globalne proizvodnje.

Partijska palica

Partija je z odprtim pismom pozvala pionirske organizacije. naj se vržejo na delo in proizvedejo več otrok. Partijske celice so pozvale k aktivni optimizaciji politike rojevanja, podjetja pa ukrepom, ki bodo prisilili zaposlene k 'produkciji' otrok. Shandong Shuntian Chemical Brook je leta 2025 na primer v pismu pozval vse samske zaposlene med 28 in 58 letom, naj si poleg kariere za cilj ustvarijo še partnerja in otroke, ali pa se bodo soočili s kaznimi. Ta primer je šel tako daleč, da je moral urgirati Urad za zaposlovanje in zaustaviti preveč 'zagreto' podjetje, saj so se bali jeznih reakcij zaposlenih. Toda palica je dosegla obratne reakcije med prebivalstvom, ki je z odporom opazovalo nepriljubljene napore partije. Navkljub tako korenčku kot palici pa vladne vzpodbude za več otrok niso padle na plodna tla. Rodnost še vedno vztrajno pada, kitajsko prebivalstvo pa se je naveličalo partijskega dirigiranja rojstev.

Demografija je največja grožnja Kitajski

Če Kitajska lahko spremeni ekonomsko politiko in poskuša okrepiti domačo potrošnjo, pa bo brez radikalnega povečanja rojstev padla v krizo, iz katere bo težko našla izhod. Kitajska si verjetno težko privošči izgubo mladih fantov in deklet v napadu na Tajvan, saj bo to še pospešilo kitajske težave.

Izvozno usmerjena ekonomija je naletela na meje, ki so prvič Kitajsko naredile izjemno nervozno. Ob trenutnih trendih bodo ob začetku novega stoletja ZDA imele morda celo več prebivalstva kot Kitajska. Glede na nasprotovanje partije tujim migracijam, ki bi lahko nadomestile izpad prebivalstva, težko pričakujemo, da se bo trend obrnil navzgor. Čeprav so mnogi napovedovali dominacijo Kitajske v novem stoletju, pa do nje morda niti ne bo prišlo, ker jih bo prej oslabila demografija.