Cena za spremembe bo morda velika, a brez njih ne bomo nikoli dobili nevtralne nacionalne RTV

Naj uvodoma povem, da smo skupaj z novinarji veliko naredili na področju javnega zdravja in tu moram predvsem pohvaliti ekipo RTV v Kopru, kjer delujem že veliko let. Moji odnosi z novinarji so bili odlični vse do trenutka, ko sem leta 2020 prevzel vodenje NIJZ. V tistem trenutku so se novinarji ali še bolje uredniki v medijih, ki so podpirali takrat levo opozicijo, odločili, da me napadajo za vsako ceno in vseskozi diskreditirajo.

Ko sem se znašel v vsesplošnem napadu medijev na mene kot direktorja NIJZ, sem sklical ožji sestanek ljudi, ki nekaj vedo o medijih. Tam mi je kolega novinar popolnoma jasno povedal, da sem z nastopom direktorskega mesta postal Janšev kader in kot tak tarča medijev, ki so očitno proti predsedniku Janezu Janši in da bom imel cel mandat, dokler bo predsednik Vlade RS Janez Janša, s strani tako imenovanih levih medijev veliko težav.

Postal sem tarča

Potem sem se odločil, da nekaj časa ne bom odgovarjal na vprašanja medijev, a so ti angažirali informacijsko pooblaščenko, ki mi je tako rekoč ukazala, da moram komunicirati in odgovarjati na vprašanja, sicer so mi grozili z nekimi globami. Potem sem na priporočilo novinarjev na NIJZ zopet začel komunicirati z mediji, a to komuniciranje se je vedno končalo s kritiko mojih besed in iz intervjuja so pobrali samo to, kar jim je lahko služilo za napad name. Ko sem po polurnem intervjuju na eni od televizij pogledal prispevek, so uporabili samo en stavek. Potem sem novinarko, s katero sem že prej dolgo let sodeloval, vprašal, ali mi lahko pove, zakaj je objavila zgolj in samo en stavek, pa mi je povedala, da o tem, kaj bo objavljeno, odloča urednik in ne ona.

Ko smo podrobneje analizirali enega od prispevkov, smo ugotovili, da je resničnih samo pet odstotkov navedb.

Potem se je bitka z mediji, ki so o nas načrtno poročali z negativnimi sporočili, nadaljevala vse do konca mandata vlade Janeza Janše. Sam sem lakonično prenašal to nestrokovno in neetično delo medijskih hiš in se nisem več upiral, ker sem videl, da imajo vso moč, da me diskreditirajo do konca, ampak sem se posvetil reševanju ljudi. Moja ocena in ocena mojih hišnih novinarjev je bila, da karkoli naredimo, ne bomo uspeli. Ko smo podrobneje analizirali enega od prispevkov, smo ugotovili, da je resničnih samo pet odstotkov navedb, vse ostalo so bile insinuacije ali bolje dobro lansirane laži in konstrukti.

Izločitev iz javnega prostora

Potem je nastopila nova vlada in na portalu Necenzurirano so objavili kup neresnic. Minister za zdravje mi je odkrito povedal, da predsednik Vlade RS zahteva mojo zamenjavo in da nimam možnosti, da bi nadaljeval mandat. Po pripovedovanju prisotnih na seji vlade je to tudi javno zahteval na seji vlade, sicer da bo on poskrbel, da se me diskreditira v javnosti. Temu sem se uprl in določeni mediji so seveda podpirali predsednika vlade in ne mene. Na koncu sem odstopil, ker minister ni hotel poravnati računov do NIJZ in smo imeli težave z izplačilom plač.

Potem pa je nastopilo obdobje štirih let vladavine dr. Roberta Goloba. Na nacionalno RTV me vse do danes še niso povabili, da bi kaj komentiral, pa so me pred nastopom vlade dr. Goloba velikokrat, morda celo prevečkrat.

Ko je predsednik vlade novinarki v Odmevih jasno povedal, da je treba očistiti RTV 'janšistov' in ostal še naprej predsednik demokratične evropske države, mi je bilo jasno, da me je uvrstil med janšiste. Sam sem tedaj na blogu napisal, da bi ga moral zaradi nedemokratičnega obnašanja državni zbor razrešiti, pa ga ni. Kdo je bil 'janšist' in kakšna je definicija 'janšista', še do danes nismo izvedeli.

A tisti, ki smo bili prepoznani kot taki smo neizmerno nastradali, kar je bilo zelo krivično do ljudi, ki smo po mednarodnih ocenah perfektno vodili epidemijo. A to si je predsednik Vlade RS lahko privoščil na vsakem koraku.

Komu služi nacionalna RTV

No, če se vrnem na RTV, sem se očitno, čeprav nisem član SDS, znašel na njihovem seznamu 'janšistov', ki se jih ne vabi več v studio, saj me do danes še niso povabili v studio, in ko me bodo, bom morda zavrnil sodelovanje in se bodo zopet oglasili, češ da nočem sodelovati.  Pa vendar upam, da boste ljudje razumeli mojo zavrnitev, da ne grem na RTV, ki se od odhoda vlade ni spremenil niti za črko.

Ko poslušam na omizju RTV, kako so novinarji na RTV strokovni in še vse druge pozitivne pridevnike o njihovem delu, si mislim, koga vi zavajte, mar res mislite, da smo Slovenci tako za luno, tako neumni, da ne vemo in ne vidimo in slišimo, kaj počenjate, ko v debatni studio povabite dva komentatorja iste politične stvarnosti in kot nacionalna televizija enostransko komentirate določene probleme. Oglejte si, kako komentirate svetovne dogodke, pa primerjajte s CNN ali pa še bolje s hrvaško televizijo.

Ali res mislite, da nismo videli in slišali, kaj ste počeli v tem času vladavine Svobode, da ne vemo, kaj ste počeli kot novinarji in komu ste služili zadnja štiri leta? Mar res mislite, da ne vemo, kdo sedi v vašem svetu zavoda in komu so naklonjeni ti ljudje? In vi nas poučujete, da svet zavoda ni politično obarvan. Še več, napadali ste lastne ljudi (Jožeta Možino in druge, ki so morali celo zapustiti RTV), ki so si upali reči demokratično besedo pred vašimi mikrofoni.

Ali res mislite, da nismo videli in slišali, kaj ste počeli v tem času vladavine Svobode, da ne vemo, kaj ste počeli kot novinarji in komu ste služili zadnja štiri leta?

Ali resnično mislite, da je ta slovenski narod vse to pozabil? Na tem mestu vam povem, da nismo ničesar pozabili in da resnično želimo imeti samo svojo nacionalno televizijo in ne strankarskega kričača leve provenience, kar ste nedvomno postali v zadnjih štirih letih.

Kdo plačuje, kdo odloča

O plačilu naročnine pa bi rekel takole. Vsaka družina mora letno plačati skoraj 170 evrov prispevka za vaše delo. Družine, ki imajo otroke in drago plačujejo stanovanja, ker obstoječa leva elita kljub obljubam ni znala vzpostaviti dovolj stanovanj za družine, se težko odrečejo tudi 170 evrom, matere bi marsikaj kupile svojim otrokom za ta denar, pa ga morajo obvezno dajati vam. Ta denar odvzamejo otrokom, sebi in tudi družini.

In kaj dobijo za ta denar? To je čisto nepotrebno vprašanje, ker tudi če se ne strinjajo s tem, morajo ta denar plačati in RTV lahko dela z njim, karkoli hoče, ker mi, plačniki, ki za RTV dajemo po 170 evrov letno, preprosto nimamo niti vpogleda niti nadzora, za kaj se ta denar porablja. A žal te družine nimajo niti enega mehanizma, s katerim bi lahko vplivale na to, kako se ta denar porablja.

Sedaj se čudite, ker nočemo več plačevati nečesa, na kar sploh nimamo vpliva. Zato sem strogo proti takemu plačevanju RTV. Odgovornost za delovanje RTV mora sprejeti nekdo, ki ga bomo lahko mi, ljudje, tudi vprašali, zakaj RTV porablja naš denar, in ki ga bomo lahko zaradi neracionalnega trošenja denarja za programe, ki jih ne gledamo, kaznovali na volitvah.

Sedaj se čudite, ker nočemo več plačevati nečesa, na kar sploh nimamo vpliva.

Tako netransparentno delovanje RTV in v njem družbenih delavcev, novinarjev, koristi samo postsocialistični eliti, ki si je v času po osamosvojitvi nagrabila že veliko oblasti in našega denarja, od nas pa v času zadnje vlade zahtevala nove in nove davke. Enkrat se mora to končati, in če je ZA na referendumu o financiranju RTV začetek tega, bom z veseljem v nedeljo obkrožil ZA. Predvsem zato, da moji otroci in vnuki ne bodo še naprej zavedeni in peljani žejni preko vode z zavezanimi očmi. Enkrat se morajo te zgodbe končati, sicer Slovenci nimamo prihodnosti. In enkrat moramo tudi Slovenci dobiti nacionalno in ne politične RTV.

Za konec naj povem, da ne iščite krivcev vsepovsod, na RTV ste sami krivi, da ste pustili, da so se stvari razvile tako daleč, kot so se. Sedaj bo cena za spremembe morda velika, a brez njih ne bomo nikoli dobili nevtralne nacionalne RTV, ki jo potrebujemo prav vsi, desni in levi.