Zakaj Golob po novem trdi, da Gen-I leta 2005 še ni obstajal?

»Leta 2005 Gen-I sploh še ni obstajal. Je pa na tej banki v Bukarešti Gen-I leta 2011 odprl devizni račun.« Tako je Robert Golob na nedavni novinarski konferenci skušal ovreči trditve, da bi bil račun, ki je bil leta 2005 odprt v romunski podružnici banke Raiffeisen v Bukarešti, kakorkoli povezan z njim. A kar je izrekel Golob, ne drži povsem. Gen-I je formalno resda nastal leta 2006, po združitvi podjetij Istrabenz Gorenje in skupine GEN Energija, a Golob je že pred tem vodil predhodnika Gen-I: Istrabenz-Gorenje. Ta pa si je prav v tem obdobju v balkanski regiji obetal zajeten posel.

Zmeda z letnicami

O bančnem računu na ime Robert Golob je bilo v minulih dneh in tednih, zlasti v luči aretacije zdaj že bivšega direktorja Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta in nedavnega obiska državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Franca Kanglerja v Romuniji, prelitega že veliko črnila. Že letnica odprtja računa se spreminja iz tedna v teden. Najprej se je govorilo o letu 2018, nato o letu 2017, zdaj se govori o letu 2005.

Po interpretaciji Roberta Goloba so bili na Finančni upravi RS o tem računu obveščeni šele v davčnem letu 2017/2018 oziroma so bili v tistem obdobju pridobljeni iz mednarodne avtomatske izmenjave davčnih podatkov. Golob pravi, da je zapise sprva razumel tako, kot da je bil račun takrat (leta 2018) tudi odprt.

Pozneje pa da je izvedel, da je bil odprt že leta 2005, a da ne ve, kdo ga je odprl. Banka teh podatkov zaradi varstva osebnih podatkov ne izdaja, njegove osebne podatke so očitno zaradi človeške napake nanj pripisali leta 2011, ko je z namenom odprtja deviznega računa Gen-I tej isti banki poslal tudi svoj potni list, je razlagal Golob. Sam pa da je bil v Romuniji nazadnje leta 2003.

Želel zapreti poglavje, odprl nova vprašanja

Kljub temu da je Golob novinarsko konferenco tokrat odprl z željo, da bi zgodbo o računu na romunski banki enkrat za vselej končal, pa je s svojim nastopom odprl nova vprašanja. Prvič smo namreč izvedeli, da je Gen-I na isti banki v Bukarešti leta 2011 odprl devizni račun. Golob in Romunija vendarle nista tako daleč vsaksebi, kot se je zdelo doslej, ko je bil vsakršen namig na Bukarešto že a priori ovržen.

Ko temu dodamo še letnico 2005, se v isti zgodbi pojavijo dodatna vprašanja. Kdo je takrat odprl račun? Po podatkih romunskega tožilstva, ki so jih predstavili na POP TV, je bil za odprtje uporabljen slovenski potni list, medtem ko identiteta osebe, ki je račun odprla, ni javno potrjena. Golob se sklicuje na to, da mu banka podatkov zaradi zaupnosti ne posreduje.

Zakaj bi na banki leta 2011, ko so, kot pravi Golob, ob odprtju deviznega računa Gen-I prejeli tudi njegov potni list, njegove podatke povezali z računom iz leta 2005? Nekdanji predsednik Gen-I trdi, da je šlo za človeško napako, kar da so priznali tudi na banki in se mu opravičili. Toda na banki so tudi za medije večkrat jasno zatrdili: »Odpiranje bančnega računa je možno le ob osebni prisotnosti in z ustreznimi osebnimi dokumenti, kot to zahtevajo predpisi. Naši uslužbenci redno izvajajo usposabljanja za odkrivanje poskusov goljufije.«

Gen-I leta 2005 ni obstajal?

A četudi bi morda lahko pristali, da so tako kot vsi ljudje zmotljivi tudi bančni uslužbenci, je težje razumeti Golobovo kategorično trditev, da Gen-I leta 2005 še ni obstajal (in da po tej logiki ne bi mogel biti v ničemer povezan z odprtjem računa). Strogo tehnično gledano res ni obstajal pod tem imenom. A že leto pred tem (leta 2004) sta delniški družbi Istrabenz in Gorenje ustanovili skupno podjetje Istrabenz-Gorenje d.o.o., ki ga je vodil prav Robert Golob, to podjetje pa velja za neposrednega predhodnika in zametek današnjega Gen-I.

Tudi pravna oseba GEN-EL kot hčerinska družba krovne državne družbe GEN Energija je bila ustanovljena leta 2004. Ta letnica tako tudi velja za začetek obstoja Gen-I. Še več, Golob se je v predvolilnih nastopih leta 2022 pri tem, ko se je hvalil, da je Gen-I ustvaril iz nič, navajal letnico 2002. Ima dejstvo, da danes govori o tem, da Gen-I leta 2005 še ni obstajal, specifičen razlog?

Je bil račun pripravljen, ne pa uporabljen?

Četudi bi Golobu verjeli, da na romunskem računu ni bilo nikoli nobene transakcije in da ga je banka tik pred obiskom njegovih odvetnikov v Romuniji v začetku leta 2022 samodejno zaprla, namreč ravno obdobje okoli leta 2005 sovpada z zanimivimi posli, ki so se obetali v Golobovem tedanjem podjetju Istrabenz-Gorenje. Je bi račun nanje pripravljen, vendar pa ne tudi uporabljen?

Že sicer se pozornemu poslušalcu postavi vprašanje, zakaj je Golob na novinarski konferenci čutil potrebo, da je letnico odprtja računa v Bukarešti postavi v kontekst letnice ustanovitve Gen-I. To verjetno ve samo on, saj ga v četrtek o tej povezavi nihče od novinarjev ni neposredno povpraševal. Gotovo pa je ta podrobnost zanimiva v luči dejstva, da naj bi po njegovi interpretaciji račun odprla neznana oseba in da naj bi se njegovi podatki na njem znašli leta 2011. Podatek o letnici 2005 bi s tega vidika moral biti popolnoma nepomemben in v ničemer povezan z Gen-I-jem.

Apetiti na Neretvi

Ko se spomnimo, kakšne posel je v tem istem obdobju v regiji imelo napeljano podjetje Istrabenz-Gorenje kot neposredni predhodnik Gen-I, pa vprašanje romunskega računa postane še pomembnejše. Prav v letih 2005 in 2006 se je namreč pod okriljem družbe Istrabenz-Gorenje začel snovati posel s hidroelektrarnami na Neretvi v Bosni in Hercegovini.

Zanimiv posnetek, povezan ravno s tem poslom, so na Planet TV razkrili pred volitvami leta 2022. Na posnetku iz leta 2009 se direktor podjetja Intrade energija Nihad Spahalić pogovarja s Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja, in sicer o provizijah oziroma lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Pri tem je pomembno vedeti, da je bilo podjetje Intrade energija v večinski lasti slovenske družbe Istrabenz-Gorenje (IGES).

Potem ko je Istrabenz že leta 2004 v BiH odprl dve izmed štirih malih hidroelektrarn, je v istem obdobju po poročanju Financ družba Intrade energija bosanski vladi predala zahtevo za podelitev koncesije za gradnjo dveh velikih in ene male hidroelektrarne v BiH v skupni vrednosti 300 milijonov evrov.

Razvpitih »15 odstotkov«

Tik pred začetkom gradnje treh hidroelektrarn leta 2009 podjetje Intrade energija ostane brez projekta. Vrh federacije BiH zahteva zamenjavo »slovenskega« izvajalca z ameriškim, direktor Nihad Spahalić pa nekdanjemu mostarskemu županu, ki je bil njegova zveza do tedanjega predsednika federacije, opiše, da bi do rešitve lahko prišli drugače.

»Ker je tam, kot sam veš, nosilec tega projekta moj prijatelj Robert Golob, razumeš, tisti doktor, ki je služil kot povezava, sem jaz Robertu rekel, prosim te, stori to zaradi mene, sprejmi 15 odstotkov, jaz pa bom tebe, Roberta Goloba, uvedel pri sebi v firmi. Ne, ne, pri sebi, v Intradeu, ti si moj dober prijatelj, je** ga, in skupaj se bova borila v pi********nu. In to je tako tudi bilo dogovorjeno. Zato je zaradi te osnove bilo potrebnih 15 odstotkov.« To Nihad Spahalić v pogovoru pove Safetu Oručeviću.

Intrade Energija naj bi tako do posla prišla kot vmesno podjetje v 51-odstotni lasti podjetja IGES, ki ga je vodil Robert Golob. Ta naj bi posle po poročanju Planet TV vodil na lastno pest, torej mimo lastnika, tedaj najmočnejšega igralca slovenskega energetskega stebra, konzorcija Istrabenza in Gorenja, kot tudi mimo slovenske politike.

Provizija ali lastniški delež?

Golobovi kritiki izraz »15-odstotkov« dejansko povezujejo z nameravano provizijo oziroma podkupnino za posrednike, ki naj bi uredili pridobitev koncesije pri bosanskih oblasteh. Vendarle pa v posnetku besedi »podkupinina« ali »provizija« nista izrečeni. Šlo naj bi za pogajanja o dokapitalizaciji in vstopu partnerjev v projekt, v katerem bi slovenska stran po začetnih pogovorih obdržala 15-odstotni lastniški delež, projekt pa se kasneje zaradi političnih in pravnih zapletov v BiH sploh ni izvedel.

Afera, ki so jo v Bosni poimenovali »energetska mafija«, je sicer v Bosni odmevala, pri nas pa ni bila deležna posebne pozornosti. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom Istrabenzu za neverjetnih 15 milijonov evrov.

Ko Golob odgovarja na nezastavljena vprašanja

Projekt gradnje hidroelektrarn, kot rečeno, ni bil nikoli izpeljan. Robert Golob pa se je pred štirimi leti na objavo odzval z besedami, da nikoli ni prejel nobene podkupnine ali provizije. »V bistvu se ta posnetek nanaša na projekt, ki ne obstaja. Šlo je za pripravo projekta. Projekt ni bil realiziran in seveda potem tudi nobena provizija komurkoli ni mogla biti izplačana,« je tedaj pojasnil Golob. Poudaril je tudi, da nič od tega, kar se je pripravljalo, »ni bilo na osebnem nivoju, ampak je bilo vse podkrepljeno s korporativnimi postopki in procedurami«.

Zatrdil je tudi, da ni nikoli v življenju imel ne bančnega računa ne podjetja v tujini. »Enako odločno lahko zagotovim, da nisem nikoli v življenju dobil niti enega evra. Ne v obliki gotovine ne v obliki nakazila na svoj račun z naslova provizije ali podkupnine,« je povedal.

Zanimivo je, da je Robert Golob, čeprav so na Planet TV tedaj predstavili le nenavadno poslovno prakso, v odzivu na posnetek čutil potrebo, da zatrdi, da nikoli v življenju ni imel bančnega računa v tujini. Čeprav tega vprašanja takrat sploh nihče še ni problematiziral.

Spremenjeni narativ

Ker informacije o skrivnostnem računu v neposredni bližini romunske podružnice Gen-I kapljajo postopno in selektivno, predvsem pa kot Golobovi odzivi na nova razkritja, v zvezi s tem še danes ostajajo odprta številna vprašanja. Ne le, čigav je bil, pač pa tudi to, ali je bil račun odprt s točno določenim namenom, pa je zaradi propada posla ostal neuporabljen.

Pa tudi to, zakaj je Golob v zadnjih izjavah kar nekako spremenil narativ glede aretiranega Gregorja Hudohmeta. V prvih odzivih je Golob pisal: »Grega, ki ga poznam jaz, si zasluži, da počakamo na dejstva« in »Vem pa nekaj: sum še ni krivda«. Danes pa poudarja, da bo, če se ugotovi, da je Hudohmet kriv, »izjemno razočaran«, saj da je bila vseh 15 let njegovega obdobja v Gen-I toleranca do korupcije nična.

Romunski račun tako za zdaj ostaja nepojasnjena epizoda, ki sama po sebi ne dokazuje Golobove vpletenosti v sporne posle. A glede na njegovo vlogo v Gen-I in njegovih predhodnicah ter poslovne načrte v regiji vprašanja na to temo še zdaleč niso brez podlage. Odgovore pa lahko prinesejo le preverljiva dejstva, ne zgolj bleda pojasnila ali domneve.