Kajzer po 100 dneh: slovenska diplomacija se vrača k temu, kar mora biti – v službo ljudi in slovenskih interesov

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer po prvih 100 dneh dela izpostavlja premik k bolj konkretni in državljanom prijazni diplomaciji. V ospredju so varnost Slovencev v tujini, odnosi z vsemi štirimi sosedami, močnejše povezovanje z največjimi partnericami, gospodarska diplomacija ter dejavnejše zastopanje slovenskih interesov v Evropski uniji in svetu.

Prvih 100 dni nove vlade je na področju zunanje politike zaznamovala usmeritev, ki jo minister Tone Kajzer povzema precej preprosto: diplomacija mora služiti ljudem in slovenskim interesom.

»Diplomacija mora biti predvsem v službi ljudi. Njeni rezultati se morajo poznati v večji varnosti naših državljanov, boljših odnosih s sosedami, novih priložnostih za slovenska podjetja in močnejšem glasu Slovenije v svetu,« je ob pregledu prvih 100 dni poudaril Kajzer.

Na ministrstvu poudarjajo, da želijo zunanjo politiko meriti predvsem skozi konkretne učinke. Ne gre torej zgolj za diplomatska srečanja in izjave, temveč za to, kaj od delovanja slovenske diplomacije dejansko dobijo državljani, podjetja in država.

Ko je diplomacija neposredno povezana z varnostjo državljanov

Eden bolj konkretnih projektov prvih 100 dni je nova spletna in mobilna aplikacija eLastovka, ki naj bi slovenskim državljanom olajšala dostop do informacij pred potovanjem in pomoč v kriznih razmerah.

Aplikacija omogoča dostop do podatkov o varnostnih razmerah v posameznih državah, stikov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev ter informacij o nujni pomoči. Posebej pomembna je možnost registracije potovanja. Če v državi pride do nemirov, naravne nesreče ali druge krizne situacije, lahko ministrstvo registrirane državljane hitreje doseže in jim posreduje potrebna navodila. V skrajnem primeru lahko pomaga tudi pri njihovem umiku.

To je primer diplomacije, katere rezultat lahko državljan občuti neposredno. Varnost Slovencev v tujini namreč ni več zgolj vprašanje konzularne pomoči, ko se težava že zgodi, temveč tudi pravočasnega obveščanja in preventivnega ukrepanja.

V ospredju odnosi z vsemi štirimi sosedami

Za Slovenijo imajo posebno težo odnosi z državami, s katerimi si deli mejo. Zato so bili v prvih 100 dneh med prednostnimi nalogami tudi odnosi z Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo.

Kajzer je okrepil neposredne stike z zunanjimi ministri sosednjih držav. V Rimu se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem, Slovenijo pa je po šestih letih ponovno obiskal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Madžarska zunanja ministrica Anita Orbán je Slovenijo v tem obdobju obiskala dvakrat.

Pomembno je, da pogovori niso ostali zgolj pri velikih zunanjepolitičnih temah. V ospredju so bila tudi vprašanja, ki neposredno zadevajo ljudi ob meji: čezmejno sodelovanje, prometne povezave, gospodarsko povezovanje ter položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.

Prav v tem se kaže ena od pomembnejših usmeritev novega pristopa: dobri diplomatski odnosi naj se pokažejo tudi v vsakdanjem življenju ljudi in gospodarstva na obeh straneh meje.

Slovenija krepi odnose z Nemčijo, ZDA in Izraelom

Ministrstvo je ob začetku mandata izvedlo tudi reorganizacijo, s katero želi doseči bolj odzivno in učinkovito zunanjepolitično delovanje. Med prednostna področja uvršča Srednjo Evropo, širitev Evropske unije in gospodarsko diplomacijo.

Ob tem je Slovenija v prvih 100 dneh po navedbah ministrstva okrepila odnose z nekaterimi ključnimi partnericami, predvsem z Nemčijo in Združenimi državami Amerike. Okrepili so se tudi diplomatski stiki z Izraelom.

V času velikih geopolitičnih sprememb je za majhno državo še posebej pomembno, da ohranja odprte diplomatske kanale. Na ministrstvu poudarjajo, da Slovenija tudi pri najzahtevnejših mednarodnih vprašanjih zagovarja dialog.

Kajzer je o vojni v Ukrajini, razmerah na Bližnjem vzhodu in migracijah govoril tudi med obiskom pri Svetem sedežu. K večji mednarodni prepoznavnosti Slovenije naj bi prispevala tudi 30. posvet slovenske diplomacije in 21. Blejski strateški forum.

Gospodarska diplomacija naj prinese konkretne rezultate

Eden najpomembnejših poudarkov Kajzerjevega pregleda prvih 100 dni je gospodarska diplomacija.

Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, zato so možnosti za nastop na tujih trgih pomembne za številna podjetja. Ministrstvo želi diplomatsko mrežo bolj neposredno vključiti v podporo podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev, vstopanju na nove trge in vključevanju v mednarodne projekte.

Zato krepi mrežo gospodarskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih. Njihova naloga naj bi bila podjetjem zagotavljati konkretne informacije in pomoč pri internacionalizaciji.

S tem gospodarska diplomacija ne bi bila več zgolj spremljevalni del zunanje politike, ampak ena njenih osrednjih nalog. Za podjetnika je namreč bistveno manj pomembno, koliko diplomatskih srečanj je bilo opravljenih, kot pa to, ali mu je diplomatska mreža pomagala najti partnerja, odpreti vrata na novem trgu ali pridobiti posel.

Tudi gospodarsko ministrstvo je ob pregledu prvih 100 dni poudarilo pomen odpiranja tujih trgov ter napovedalo milijardo evrov posojilnih sredstev in pomoč podjetjem pri vključevanju v evropske projekte.

Ukrajina: pomoč civilistom in priložnost za slovensko gospodarstvo

Pomemben del zunanje politike ostaja tudi podpora Ukrajini. Slovenija po navedbah ministrstva ne sodeluje zgolj pri humanitarni in varnostni pomoči, ampak tudi pri neposredni zaščiti civilnega prebivalstva.

V Harkovski regiji sofinancira gradnjo treh zaklonišč civilne zaščite, saj so prebivalci tega območja še vedno izpostavljeni vojaškim napadom.

Hkrati želi Slovenija pri prihodnji obnovi Ukrajine odpreti prostor tudi slovenskemu znanju in gospodarstvu. Ministrstvo spodbuja vključevanje slovenskih podjetij, tehnologij in rešitev v obnovitvene projekte.

To pomeni, da se pomoč Ukrajini poskuša povezati tudi z gospodarskimi priložnostmi za slovenska podjetja. Obnova države bo namreč zahtevala ogromne količine znanja, tehnologije, gradbenih storitev, infrastrukture in drugih rešitev.

Od diplomacije velikih besed k diplomaciji konkretnih rezultatov

Prvih 100 dni zunanjega ministrstva tako kaže več različnih plati novega pristopa. Na eni strani gre za klasično diplomacijo in krepitev političnih odnosov, na drugi pa za precej bolj neposredne naloge: zaščito slovenskih državljanov, pomoč gospodarstvu in uveljavljanje slovenskih interesov.

eLastovka je primer, kako lahko zunanja politika neposredno pomaga posamezniku. Okrepljeni odnosi s sosedami so pomembni za ljudi in podjetja ob meji. Gospodarska diplomacija naj bi podjetjem pomagala pri nastopu na tujih trgih, pri odnosih z večjimi partnericami pa želi Slovenija okrepiti svoj položaj v času vse bolj zapletenih mednarodnih razmer.

Kajzer zato prvo obdobje svojega mandata vidi predvsem kot premik k diplomaciji, ki mora biti bolj prisotna tam, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, in bolj usmerjena v rezultate.

Prvih 100 dni je tako šele začetek. Pravo merilo uspešnosti bo, ali se bodo napovedane usmeritve v nadaljevanju mandata prevedle v konkretne koristi za Slovence, več priložnosti za slovensko gospodarstvo in močnejši položaj Slovenije pri odločanju v Evropi in širšem svetu.