Slovenska inflacija znova pri treh odstotkih: storitve in stroški bivanja še naprej pritiskajo na denarnice

Slovenska inflacija se je avgusta znova približala oziroma po evropsko primerljivem merilu presegla triodstotno mejo. Po podatkih Statističnega urada RS so bile življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 3,0 odstotka, harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo med državami EU, pa je pokazal 3,4-odstotno rast cen.

Po julijski 2,9-odstotni nacionalni inflaciji so se cene avgusta na letni ravni zvišale za 3,0 odstotka. Na mesečni ravni so bile življenjske potrebščine dražje za 0,1 odstotka.

Slovenska inflacija se je avgusta znova približala oziroma po evropsko primerljivem merilu presegla triodstotno mejo.

Podatki kažejo, da inflacijski pritiski v Sloveniji še niso izginili. Posebej izstopajo stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene v enem letu zvišale za kar 8,1 odstotka. Ta skupina je k skupni inflaciji prispevala eno odstotno točko.

Pomemben vpliv so imele tudi cene v prometu. Te so bile medletno višje za 4,7 odstotka in so k inflaciji prispevale 0,7 odstotne točke. Rekreacija, šport in kultura so se podražili za 5,3 odstotka in k inflaciji dodali še 0,5 odstotne točke.

Storitve se dražijo hitreje kot blago

Eden pomembnejših signalov avgustovskih podatkov je razlika med rastjo cen storitev in blaga.

Storitve so bile avgusta v primerjavi z enakim mesecem lani dražje za 4,3 odstotka, medtem ko so se cene blaga zvišale za 2,3 odstotka.

To pomeni, da se inflacijski pritisk vse bolj kaže tudi v sektorjih, v katerih cene niso neposredno povezane samo z energenti ali surovinami. Za gospodinjstva je to pomembno, saj storitve predstavljajo velik del vsakodnevnih izdatkov – od prevozov in rekreacije do različnih drugih storitev.

Hrana se je avgusta nekoliko pocenila

Avgust je prinesel tudi nekaj pozitivnih podatkov. Na mesečni ravni se je hrana pocenila za 0,4 odstotka. Nižje so bile tudi cene obutve, oblačil in počitniških paketov.

Toda pri ocenjevanju življenjskih stroškov je pomembno pogledati širšo sliko. Čeprav se je določeno blago v posameznem mesecu pocenilo, so bile življenjske potrebščine kot celota še vedno dražje kot pred letom dni.

Na mesečni ravni so k rasti cen največ prispevale višje cene uporabe osebnih prevoznih sredstev, ki so se zvišale za 2,3 odstotka. Elektrika, plin in druga goriva so se podražili za 1,5 odstotka.

Čeprav se je določeno blago v posameznem mesecu pocenilo, so bile življenjske potrebščine kot celota še vedno dražje kot pred letom dni.

Evropsko primerljiv kazalnik kaže 3,4-odstotno inflacijo

Posebno pozornost zasluži harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin oziroma HICŽP. Gre za kazalnik, ki ga uporabljajo za primerjave inflacije med državami članicami EU.

Po tem merilu je bila slovenska inflacija avgusta 3,4-odstotna, julija pa je bila 3,0-odstotna. Na mesečni ravni je HICŽP zrasel za 0,3 odstotka.

Pri harmoniziranem indeksu so bile storitve prav tako dražje za 4,3 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka. Najizraziteje izstopajo stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer je bila medletna rast cen 9-odstotna.

Slovenija mora paziti na konkurenčnost

Podatki so pomembni tudi z vidika konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če cene storitev in drugih domačih stroškov rastejo hitreje, se lahko povečujejo stroški poslovanja podjetij, kar se lahko sčasoma prelije v višje cene izdelkov in storitev.

Evropska centralna banka sicer cilja na 2-odstotno inflacijo na srednji rok, harmonizirani indeks pa je prav standard, ki se uporablja za spremljanje cenovne stabilnosti v evrskem območju.

Slovenija je bila julija s 3,0-odstotno harmonizirano inflacijo že nad takratnim povprečjem evrskega območja, kjer je bila inflacija 2,9-odstotna. Podatki za celotno evrsko območje za avgust bodo objavljeni naknadno.

Cene še vedno pomembna tema za gospodinjstva

Avgustovski podatki tako prinašajo mešano sliko. Nacionalna inflacija se je zvišala na 3,0 odstotka, evropsko primerljiva pa na 3,4 odstotka. Hrana se je na mesečni ravni sicer pocenila, vendar ostajajo visoki pritiski pri stanovanjskih stroških, energiji, prometu in storitvah.

Nacionalna inflacija se je zvišala na 3,0 odstotka, evropsko primerljiva pa na 3,4 odstotka.

Za gospodinjstva to pomeni, da se občutek draginje ne umika tako hitro, kot bi lahko sklepali zgolj iz posameznih mesečnih gibanj cen.

Slovenija tako vstopa v jesen z inflacijo, ki ostaja občutno nad ciljnima dvema odstotkoma Evropske centralne banke. Vprašanje za prihodnje mesece bo predvsem, ali bodo pritiski na energente in storitve popustili, ali pa bo inflacija ostala vztrajno nad želeno ravnjo.