[Video] Jelko Kacin: Skupaj zmoremo več, skupaj zmoremo bolje, skupaj zmoremo tudi hitreje (Odmev tedna, 19. 6. 2026)

V oddaji Odmev tedna smo gostili osamosvojitelja in nekdanjega ministra za informiranje Jelka Kacina, ki je ob bližajoči se 35. obletnici slovenske državnosti spregovoril o zaključni fazi osamosvajanja Slovenije, pripravah na razglasitev samostojnosti ter dogodkih med desetdnevno vojno.

Opisuje priprave na slovesnost ob razglasitvi junija 1991, med drugim tudi ustvarjanje posnetkov slovenske narodne zastave na vrhu Triglava. Šlo naj bi za tajno operacijo, ki jo je izvedla skupina gorskih reševalcev in snemalcev, posnetki pa so postali eden najbolj prepoznavnih simbolov rojstva slovenske države. Izobesili so narodno zastavo, ki se od državne razlikuje po tem, da nima grba.

Slovesnost, ki se bo letos odvijala na Trgu republike, bo imela s slovesnostjo pred 35 leti veliko skupnega. Začela se bo ob isti uri, na gradu bodo gorski reševalci, tako kot takrat, izobesili narodno zastavo, namesto jugoslovanskih mig-ov pa bodo trg preletela naša letala in helikopterji.

Slovesnost, ki se bo letos odvijala na Trgu republike, bo imela s slovesnostjo pred 35 leti veliko skupnega.

Kacin se spominja vojne za Slovenijo in opisuje, kako je Jugoslovanska ljudska armada podcenila odločnost slovenskega vodstva in prebivalstva. Meni, da so vojaški načrtovalci pričakovali, da se bo slovenska oblast sesula sama od sebe in da večjega odpora ne bo. Zato so proti mejnim prehodom poslali oklepne kolone brez ustrezne pehotne podpore in logistične priprave. Slovenska stran je po njegovih besedah hitro vzpostavila nadzor nad razmerami, blokirala vojašnice, prekinila komunikacije ter vojski preprečila učinkovito delovanje. Posebej izpostavi vlogo slovenskega prebivalstva, ki je s cestnimi blokadami, gradbeno mehanizacijo in drugimi improviziranimi ovirami pomagalo zaustavljati premike JLA.

Podrobno predstavi tudi informacijsko vojno, ki je potekala vzporedno z vojaškimi spopadi. Ocenjuje, da je Slovenija na medijskem področju dosegla eno svojih največjih zmag. Slovenska sporočila so po njegovih besedah temeljila na preverljivih dejstvih in hitrem obveščanju mednarodne javnosti, medtem ko je komunikacija jugoslovanske strani pogosto delovala nepovezano, zastarelo in neverodostojno. Prav zaradi učinkovitega komuniciranja je Slovenija uspela pridobiti pomembno mednarodno razumevanje za svoje ravnanje.

Omeni marčevsko politično krizo leta 1991, ko je bil po njegovem mnenju Jugoslaviji najbližje vojaški udar. Pojasni, da je vodstvo JLA iskalo politično podporo za poseg proti demokratičnim procesom v republikah, vendar za takšno odločitev ni uspelo zagotoviti potrebnega soglasja.

Spomni na kampanjo staršev, ki so zahtevali vrnitev svojih sinov iz jugoslovanske vojske, ter poudari, da so podobne zahteve kasneje začeli izražati tudi starši v Srbiji. Meni, da je prav izguba podpore med lastnim prebivalstvom pomembno prispevala k spoznanju jugoslovanskega vojaškega vrha, da nadaljnje vztrajanje pri zadrževanju Slovenije v Jugoslaviji ni več realna možnost.

Poudari, da bo letošnja proslava namenjena povezovanju in enotnosti, zato bodo na slovesnost povabljene vse veteranske in domoljubne organizacije ne glede na njihovo ideološko usmeritev, ob pogoju, da nastopajo pod simboli Republike Slovenije.

Pozdravil je odločitev, da bosta na osrednji proslavi nastopila tako predsednica republike kot predsednik vlade. Prepričan je, da morajo državne institucije sodelovati in ljudem dajati občutek povezanosti ter zaupanja v delovanje države.

Komentira tudi aktualno dogajanje. Kacin meni, da mora Slovenija po obdobju napetosti ponovno okrepiti odnose z ZDA, sosednjimi državami in ključnimi partnerji v Evropski uniji. Prepričan je, da mora slovenska zunanja politika v ospredje postaviti gospodarske interese države, energetsko varnost ter razvoj infrastrukture. Pri tem izpostavlja pomen dobrih odnosov z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter krepitev sodelovanja na energetskem področju.

Ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih letih zaostala pri izpolnjevanju obrambnih zavez znotraj zveze NATO ter da bo nova vlada morala pospešeno vlagati v obrambne zmogljivosti. Prepričan je, da mora država najprej poskrbeti za lastno varnost, saj lahko le tako učinkovito sodeluje v sistemu kolektivne obrambe. Ob tem spomni, da obstajajo evropski finančni mehanizmi, ki bi omogočili hitrejšo modernizacijo obrambnih zmogljivosti brez neposrednega obremenjevanja državnega proračuna.

Slovenija je v zadnjih letih zaostala pri izpolnjevanju obrambnih zavez znotraj zveze NATO. 

Dotaknil se je tudi vprašanja odstranitve palestinske zastave na predsedniški palači, pri čemer opomni, da priznanje Palestine ni bilo preklicano in da izobešanje zastave ne prispeva k reševanju konkretnih problemov te države. Sam bi si želel, da bi se najvišji državni predstavniki bolj osredotočali na področja, kjer lahko skupaj ustvarijo večjo korist za državljane, saj so v njihovi službi.

Kritičen je do delovanja prejšnje vlade na področju migracij in izvajanja evropske zakonodaje. Meni, da Slovenija ni pravočasno pripravila potrebnih rešitev za izvajanje novih evropskih pravil glede vračanja migrantov, saj so bile politične prioritete usmerjene drugam. Nova vlada bo tako morala hitro odpraviti ta zaostanek in zagotoviti usklajenost z evropskimi politikami.

Kacin komentira sprejetje zakona o odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah nedržavljanom Slovenije, ki imajo pri nas stalno prebivališče: »sem državljan EU in imam vikend na Hrvaškem, pa me nihče ni povabil na lokalne volitve«.

Za konec dodaja še, da bomo lahko vojne »zločine« v Gazi obsojali šele, ko se bomo soočili s povojnim dogajanjem pri nas, kar bi nam kot narodu morala biti prioriteta.