Interventni radiologi vodstvu UKC Maribor zastavili vprašanja

13. 7. 2026 ob 13:33
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

»Če za določene prakse obstajajo zakonite podlage, jih je treba jasno predstaviti javnosti. Če obstajajo nepravilnosti, jih je treba raziskati ne glede na to, koga zadevajo,« so zapisali interventni radiologi iz UKC Maribor, ki so vodstvu te ustanove postavili nekaj vprašanj. Ob tem so se obregnili tudi ob nekatere medije, ki so zgodbo predstavljali na podlagi enostranskih izjav.

Na željo interventnih radiologov UKC Maribor je Zdravniška zbornica Slovenije v celoti objavila njihov zapis oz. vprašanja – dominantni mediji menda tega niso želeli. V zapisu so radiologi nekaterim medijem očitali, da je po njihovi oceni javna razprava o dogajanju v UKC Maribor doslej skoraj v celoti temeljila na enostranskih pojasnilih vodstva, medtem ko so številna ključna vprašanja ostala brez odgovorov. Ob tem so se vprašali, zakaj teh vprašanj doslej ni zastavil nihče in komu koristi, da odgovori nanje ostajajo neznani. Dodali so, da vloga novinarstva ni zgolj prenašanje izjav institucij, temveč kritično preverjanje dejstev, enakopravna obravnava vseh strani in zastavljanje vprašanj, ki so v javnem interesu.

Interventni radiologi so v vlogi novinarjev vodstvu UKC Maribor postavili nekaj vprašanj – tja smo jih posredovali tudi mi ter dodali vprašanje, ali drži sosledje dogodkov, ki so ga radiologi objavili na Facebooku. Interventni radiologi so vodstvo med drugim vprašali, ali je javna diskreditacija zaposlenih, ki zaradi delovnih razmer, odnosov ali drugih razlogov podajo odpoved, postala sprejemljiva praksa. Vodstvo so vprašali, ali enako ravna tudi v primerih odhodov drugih zaposlenih oziroma po katerih objektivnih kriterijih se odloča, kdaj posameznika javno izpostavi in kdaj ne. Ali gre za selektivno prakso?

Odgovore so želeli tudi glede višjih plačnih razredov. Zanimalo jih je, ali v UKC Maribor oz. v Sloveniji obstajajo zdravstveni delavci, ki so v skladu z zakonodajo prejeli višji plačni razred od izhodiščnega. Poleg tega so vprašali, koliko jih je, na kateri pravni podlagi so bili ti odobreni in zakaj v teh primerih ni bilo javnih polemik ali dvomov o zakonitosti njihovega položaja.

Zanimalo jih je tudi, ali so po opravljenih storitvah plačani tudi drugi zdravstveni delavci, za katere poklicne skupine gre, na kakšni pravni podlagi delujejo in zakaj takšna oblika plačila v njihovih primerih doslej ni bila deležna javnih očitkov oz. ni bila predstavljena kot sporna.

Domovina je o tej tematiki med drugim pisala v člankih Radiologi se počutijo izigrane, direktor Flis upa na kompromis; Mariborski radiologi skupinsko podpisali odpoved; Niso povedali, pod kakšnimi pogoji radiologi ostajajo in Ministrstvo zanika dodatne nagrade radiologom, odpira pa novo fronto v UKC Maribor.

Dotaknili so se tudi dvojnih oziroma kombiniranih zaposlitev. Vodstvo so vprašali, ali v UKC Maribor oz. v Sloveniji obstajajo zdravstveni delavci, ki so hkrati zaposleni v javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah ter imajo za to ustrezna soglasja. Zakaj v njihovih primerih ni bilo javnih razprav? Če zakon takšno obliko dela omogoča, so vprašali, zakaj se v njihovem primeru ustvarja vtis, da gre za nekaj neobičajnega ali spornega.

V zapisu so izpostavili tudi vprašanje organizacijske in strokovne avtonomije pri razporejanju pripravljenosti in dežurstev. »Če med zaposlenimi in vodstvom obstaja očitno porušeno zaupanje, zakaj je zahteva zaposlenih po večji organizacijski in strokovni avtonomiji pri razporejanju pripravljenosti in dežurstev predstavljena kot nekaj spornega,« so vprašali. Po njihovem mnenju bi transparenten, objektiven in strokovno utemeljen sistem razporejanja lahko preprečeval konflikte in očitke o neenaki obravnavi zaposlenih.

Nazadnje so odprli še vprašanje plačila pasivne pripravljenosti. Zanimalo jih je, zakaj UKC Maribor obračunava 20 odstotkov osnovne urne postavke, če naj bi veljavna ureditev določala 30 odstotkov – na kateri pravni podlagi temelji takšen obračun ter ali bodo zaposlenim izplačali morebitne razlike za pretekla leta.

»Imamo potrjeno s strani odvetnice, specializirane za delovno pravo, da nam pripada 30 odstotkov, sicer pa si lahko vsak prebere kolektivno pogodbo in relevanten člen,« so zapisali radiologi in dodali 69. člen Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS:

Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.

Ob koncu so radiologi še poudarili, da po njihovem mnenju ne gre za vprašanja posameznika, temveč za vprašanja javnega interesa. Po njihovem prepričanju bi odgovori omogočili objektivnejšo presojo dogajanja, prispevali k večjemu zaupanju javnosti v delovanje UKC Maribor ter zagotovili enaka merila za vse.

Kaj se je dogajalo na poti do današnjega stanja – časovnica

Ob objavi pisma so Mladi zdravniki Slovenije na družbenih omrežjih objavili sosledje dogodkov, ki je po njihovih navedbah pripeljalo do spora med interventnimi radiologi in vodstvom UKC Maribor. Zapisali so, da so radiologi več let opozarjali na potrebo po novih aparaturah. Poleg tega so leta 2025 vložili prošnje za zvišanje plačnih razredov v skladu z zakonom ter uvedbo plačila po opravljenih posegih – vendar naj bi njihove vloge skoraj leto dni ostale nerešene. Medtem naj bi UKC Maribor ukinil dodatni program ter začel plačevati le čas od prihoda zdravnika iz pripravljenosti, čeprav so radiologi opozarjali, da hitrejši poseg pomeni boljši izid za bolnika.

Sledili so številni sestanki z vodstvom, ki je tri mesece obljubljalo rešitve, do katerih ni prišlo. Podobno ni bilo rešitev niti po sestankih s celotno ekipo. Ko se je izkazalo, da si nekateri ogledujejo druge službe in da grozi razpad interventne službe, naj bi prišlo do zaostritve s kolektivno odpovedjo. Namesto da bi se pogajalo, je vodstvo UKC Maribor iskalo alternative po Sloveniji in bližnji tujini – a neuspešno.

Kasneje so končno sledila pogajanja s pomočjo mediatorjev, a ni prišlo niti tako daleč, da bi se obljube vodstva prenesle na papir. »Pogajanja, obljube, uro po pogajanjih pa spet klici in pritiski v nasprotno smer,« so opisali dogajanje. Konec junija so radiologi zaradi neuspelih pogajanj pozvali k odstopu direktorjev. Posledično se je tik pred iztekom odpovednega roka aktiviralo še ministrstvo za zdravje. Sledil je dogovor o srečanju, a brez vodstva UKC, ker naj mu po navedbah radiologov na podlagi neiskrenega pogajanja ni bilo možno zaupati.

Dva dneva pred iztekom odpovednega roka je vodstvo pripravilo pogodbe in pozvalo, da jih morajo radiologi podpisati do naslednjega dne (petek) oz. do 8. ure zjutraj. Po oceni radiologov je bila ta zahteva pravno sporna. Do takrat naj bi se jih že pet od osmih dogovorilo za nove službe oz. so podali odpoved. Mediji so poročali, da so interventni radiologi podpisali kolektivno odpoved.

Minister Tadej Ostrc je takoj zatem odšel v Maribor. Po besedah radiologov naj bi se dogovorili zgolj to, da radiologi še naprej zagotavljajo službo interventne radiologije in sprejmemo pogoje, ki so si jih izborili pri vodstvu UKC. Ministrstvo pa naj bi poskrbelo za ponovno vzpostavitev zaupanja v vodstvo – da bo možno ponovno normalno delati. Nazadnje je večina zdravnikov podpisala pogodbe. Ob tem so opozorili na hud udarec za stroko – oddelek je kljub vsemu izgubil 2,8 človeka. Za krajši delovni čas in odhode so se odločili mlajši, zaradi česar se po mnenju radiologov ustvarja precejšna generacijska vrzel.