Slepe poti katalonske krize

Predsednik katalonske regionalne vlade Quim Torra je v petek po odločitvi španske volilne komisije ostal brez mandata poslanca katalonskega parlamenta. Posledično bo ostal tudi brez funkcije predsednika regionalne vlade. Odločitev utegne še dodatno zaplesti že tako burne odnose med Madridom in Barcelono.

Toda zdi se, da je državna politika od celotne zadeve dvignila roke. Reševanje politične krize je prepustila pravnemu sistemu. Kar pa se v tem trenutku nikakor ne zdi pametna pot.

Torra je bil mandata poslanca razrešen na podlagi decembrske obsodbe zaradi neposlušnosti. Ta namreč med predvolilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Španiji ni poskrbel za odstranitev simbolov v podporo katalonski neodvisnosti z javnih zgradb. Posledično mu je sodišče v Barceloni za 18 mesecev prepovedalo opravljanje javnih funkcij.

Kot posebej problematičnega je sodišče opredelilo napis na poslopju katalonske vlade: "Svoboda za politične zapornike in izgnance." Z njim je bila izražena podpora devetim priprtim katalonskim politikom, ki od oktobra lani prestajajo dolgoletne zaporne kazni zaradi svoje vloge v neuspešnem poizkusu odcepitve Katalonije leta 2017.

Katalonska vlada bi morala napis in rumeno pentljo v skladu z volilno zakonodajo umakniti, za kar je volilna komisija vladi postavila dva roka. Toda to je storila šele tik pred policijskim posredovanjem. V obsodbi je sodišče tako ugotovilo, da je Torra izkazal močno, večkratno in trmasto upiranje navodilu volilne komisije, ki je bilo skladno z zakonom.

Ta se sicer brani, da volilna komisija po njegovem mnenju ni imela pravice ukazati odstranitve simbolov, saj je na hierarhični lestvici nižje kot predsednik Katalonije. Torra se je zoper odločitev pritožil na špansko vrhovno sodišče, zato sodba še ni pravnomočna, toda dvomiti gre, da bo odločitev na višji stopnji bistveno drugačna.

Volilna komisija ne spoštuje poslanske imunitete

Poleg razrešitve Torre je španska volilna komisija odločila tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ta je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije oktobra 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu. Sklep je v nasprotju z razsodbo Sodišča Evropske unije, ki je decembra odločilo, da je nekdanji katalonski podpredsednik upravičen do imunitete evropskega poslanca, zato mu sodišče ne bi smelo izreči zaporne kazni.

Katalonska kriza v tem trenutku traja že več kot dve leti in njeni glavni akterji so v izgnanstvu ali zaprti. Ne gre spregledati, da je država tudi sicer v precejšnji politični krizi. Politične sile so razdrobljene in nobena od večjih sil v parlamentu ne zmore zbrati spodobne večine. Španski parlament tako prav danes začenja razpravo pred nedeljskim krogom glasovanja o imenovanju vodje socialistov Pedra Sancheza za predsednika vlade.

Izvolitev mu naj bi s pomočjo vzdržanih glasov omogočila Katalonska republikanska levica (ERC). Ta namreč meni, da bi bi katerikoli drugi predsednik vlade najverjetneje ubral še mnogo tršo politiko do Katalonije, kar bi v tej pokrajini sprožilo še dodatne nemire in policijsko represijo.

Odziv slovenskih politikov

Tradicionalno je levi politični pol izrazil svoje ogorčenje nad situacijo. Najbolj podrobno očitno situacijo spremlja evropski poslanec Milan Brglez, ki je kmalu po javni objavi novice komentiral naslednje.

https://www.facebook.com/1874547136091318/posts/2452616294951063/