Slepe poti katalonske krize
Predsednik katalonske regionalne vlade Quim Torra je v petek po odločitvi španske volilne komisije ostal brez mandata poslanca katalonskega parlamenta. Posledično bo ostal tudi brez funkcije predsednika regionalne vlade. Odločitev utegne še dodatno zaplesti že tako burne odnose med Madridom in Barcelono.
Toda zdi se, da je državna politika od celotne zadeve dvignila roke. Reševanje politične krize je prepustila pravnemu sistemu. Kar pa se v tem trenutku nikakor ne zdi pametna pot.
Torra je bil mandata poslanca razrešen na podlagi decembrske obsodbe zaradi neposlušnosti. Ta namreč med predvolilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Španiji ni poskrbel za odstranitev simbolov v podporo katalonski neodvisnosti z javnih zgradb. Posledično mu je sodišče v Barceloni za 18 mesecev prepovedalo opravljanje javnih funkcij.
Kot posebej problematičnega je sodišče opredelilo napis na poslopju katalonske vlade: "Svoboda za politične zapornike in izgnance." Z njim je bila izražena podpora devetim priprtim katalonskim politikom, ki od oktobra lani prestajajo dolgoletne zaporne kazni zaradi svoje vloge v neuspešnem poizkusu odcepitve Katalonije leta 2017.
Katalonska vlada bi morala napis in rumeno pentljo v skladu z volilno zakonodajo umakniti, za kar je volilna komisija vladi postavila dva roka. Toda to je storila šele tik pred policijskim posredovanjem. V obsodbi je sodišče tako ugotovilo, da je Torra izkazal močno, večkratno in trmasto upiranje navodilu volilne komisije, ki je bilo skladno z zakonom.
Ta se sicer brani, da volilna komisija po njegovem mnenju ni imela pravice ukazati odstranitve simbolov, saj je na hierarhični lestvici nižje kot predsednik Katalonije. Torra se je zoper odločitev pritožil na špansko vrhovno sodišče, zato sodba še ni pravnomočna, toda dvomiti gre, da bo odločitev na višji stopnji bistveno drugačna.
Poleg razrešitve Torre je španska volilna komisija odločila tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ta je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije oktobra 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu. Sklep je v nasprotju z razsodbo Sodišča Evropske unije, ki je decembra odločilo, da je nekdanji katalonski podpredsednik upravičen do imunitete evropskega poslanca, zato mu sodišče ne bi smelo izreči zaporne kazni.
Katalonska kriza v tem trenutku traja že več kot dve leti in njeni glavni akterji so v izgnanstvu ali zaprti. Ne gre spregledati, da je država tudi sicer v precejšnji politični krizi. Politične sile so razdrobljene in nobena od večjih sil v parlamentu ne zmore zbrati spodobne večine. Španski parlament tako prav danes začenja razpravo pred nedeljskim krogom glasovanja o imenovanju vodje socialistov Pedra Sancheza za predsednika vlade.
Izvolitev mu naj bi s pomočjo vzdržanih glasov omogočila Katalonska republikanska levica (ERC). Ta namreč meni, da bi bi katerikoli drugi predsednik vlade najverjetneje ubral še mnogo tršo politiko do Katalonije, kar bi v tej pokrajini sprožilo še dodatne nemire in policijsko represijo.
Tradicionalno je levi politični pol izrazil svoje ogorčenje nad situacijo. Najbolj podrobno očitno situacijo spremlja evropski poslanec Milan Brglez, ki je kmalu po javni objavi novice komentiral naslednje.
https://www.facebook.com/1874547136091318/posts/2452616294951063/
Toda zdi se, da je državna politika od celotne zadeve dvignila roke. Reševanje politične krize je prepustila pravnemu sistemu. Kar pa se v tem trenutku nikakor ne zdi pametna pot.
Torra je bil mandata poslanca razrešen na podlagi decembrske obsodbe zaradi neposlušnosti. Ta namreč med predvolilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Španiji ni poskrbel za odstranitev simbolov v podporo katalonski neodvisnosti z javnih zgradb. Posledično mu je sodišče v Barceloni za 18 mesecev prepovedalo opravljanje javnih funkcij.
Kot posebej problematičnega je sodišče opredelilo napis na poslopju katalonske vlade: "Svoboda za politične zapornike in izgnance." Z njim je bila izražena podpora devetim priprtim katalonskim politikom, ki od oktobra lani prestajajo dolgoletne zaporne kazni zaradi svoje vloge v neuspešnem poizkusu odcepitve Katalonije leta 2017.
Katalonska vlada bi morala napis in rumeno pentljo v skladu z volilno zakonodajo umakniti, za kar je volilna komisija vladi postavila dva roka. Toda to je storila šele tik pred policijskim posredovanjem. V obsodbi je sodišče tako ugotovilo, da je Torra izkazal močno, večkratno in trmasto upiranje navodilu volilne komisije, ki je bilo skladno z zakonom.
Ta se sicer brani, da volilna komisija po njegovem mnenju ni imela pravice ukazati odstranitve simbolov, saj je na hierarhični lestvici nižje kot predsednik Katalonije. Torra se je zoper odločitev pritožil na špansko vrhovno sodišče, zato sodba še ni pravnomočna, toda dvomiti gre, da bo odločitev na višji stopnji bistveno drugačna.
Volilna komisija ne spoštuje poslanske imunitete
Poleg razrešitve Torre je španska volilna komisija odločila tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ta je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije oktobra 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu. Sklep je v nasprotju z razsodbo Sodišča Evropske unije, ki je decembra odločilo, da je nekdanji katalonski podpredsednik upravičen do imunitete evropskega poslanca, zato mu sodišče ne bi smelo izreči zaporne kazni.
Katalonska kriza v tem trenutku traja že več kot dve leti in njeni glavni akterji so v izgnanstvu ali zaprti. Ne gre spregledati, da je država tudi sicer v precejšnji politični krizi. Politične sile so razdrobljene in nobena od večjih sil v parlamentu ne zmore zbrati spodobne večine. Španski parlament tako prav danes začenja razpravo pred nedeljskim krogom glasovanja o imenovanju vodje socialistov Pedra Sancheza za predsednika vlade.
Izvolitev mu naj bi s pomočjo vzdržanih glasov omogočila Katalonska republikanska levica (ERC). Ta namreč meni, da bi bi katerikoli drugi predsednik vlade najverjetneje ubral še mnogo tršo politiko do Katalonije, kar bi v tej pokrajini sprožilo še dodatne nemire in policijsko represijo.
Odziv slovenskih politikov
Tradicionalno je levi politični pol izrazil svoje ogorčenje nad situacijo. Najbolj podrobno očitno situacijo spremlja evropski poslanec Milan Brglez, ki je kmalu po javni objavi novice komentiral naslednje.
https://www.facebook.com/1874547136091318/posts/2452616294951063/
Zadnje objave
Po 35 letih na slovenskem očaku spet zaplapolala slovenska zastava
13. 6. 2026 ob 13:35
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi
13. 6. 2026 ob 11:32
Digitalni evro prinaša nove možnosti
13. 6. 2026 ob 9:58
Pri breznu Zalesnika danes ob 16.00 spomin na okrutno pomorjene Goričane
13. 6. 2026 ob 9:57
Sveti Anton Padovanski – kladivo krivovercev in cerkveni učitelj
13. 6. 2026 ob 9:24
Ekskluzivno za naročnike
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Barka je varno pristala
13. 6. 2026 ob 6:00
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
edii
EU je uničila jugo, skorajda že Anglijo. Je sedaj na vrsti Španija ?
APMMB2
Drznil si bom izreči bogokletni stavek:
Franco je bil velik državnik!
Rešil je Španijo pred komunizmom.
Če bi takrat zmagali komunsti, bi bila Španja na slabšem, kot je danes Kuba in Katalonci bi uživali socializem podoben, kot ga danes uživajo v Venezueli.
Katalonija je bila zadnja pokrajina, ki se je upirala Francu. Prav Barcelona je doživela zadnji napad in hudo uničenje.
Franco se je tega zavedal zato je Barcelono po končani državljanski vojni obnovil, Kataloniji pa dodelil posebnen priviligirani status v Španiji.
Kljub temu, da so Katalonci priviligirani in privligirana je Barcelona, poraženi republikanci ne miruejo. Nenehno se puntajo in želijo Katalonce spraviti v socialistični raj.
Kljub krvavi državljanski vojni, v kateri so se izkazale tudi mednarodne brigade s Slovenci vred, ne Španci, ne Katalonci niso bili deležni grozot 2. svetovne vojne, niti kasnejše sovjetske okupacije, kakršno so doživeli narodi znotrja železne zavese, zato ne vedo, čemu so se izognili. Takrat, ko se je v ognju pogrezala okupirana Evropa in z njo vred nacizem, je Franco pridno obnavljal Španijo in seveda Katalonijo z porušeno Barcelono vred.Barcelona je eno najlepših in urejenih mest na svetu.
Kljub temu levčarji ne mirujejo. Na vsak način želijo Katalonijo spremeniti v Kubo, ali Vanezulelo, zato podpihujejo odcepitev, saj bi se na ta način lahko zavihteli na oblast in uresničili dolgoletni san. Kakatlonija naj postane socailaitična sovjetska republika.
Slovenski španski borci jo pri tem podpirajo. Četica salonskih je pripravljena: Milan Kučan, Milan Brgez, Ivo Vajgli, Tanja Fajon in polovico FDV.
jeremias
APMMB2: Hvala! Končno nekdo, ki gleda na dogajanje v Španiji z razsodnostjo in ne kot "zatiranje svobodoljubnih kataloncev" (ki je mimogrede odlična scenska produkcija, a zato nič manj lažnjiva).
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.