Slepe poti katalonske krize
Predsednik katalonske regionalne vlade Quim Torra je v petek po odločitvi španske volilne komisije ostal brez mandata poslanca katalonskega parlamenta. Posledično bo ostal tudi brez funkcije predsednika regionalne vlade. Odločitev utegne še dodatno zaplesti že tako burne odnose med Madridom in Barcelono.
Toda zdi se, da je državna politika od celotne zadeve dvignila roke. Reševanje politične krize je prepustila pravnemu sistemu. Kar pa se v tem trenutku nikakor ne zdi pametna pot.
Torra je bil mandata poslanca razrešen na podlagi decembrske obsodbe zaradi neposlušnosti. Ta namreč med predvolilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Španiji ni poskrbel za odstranitev simbolov v podporo katalonski neodvisnosti z javnih zgradb. Posledično mu je sodišče v Barceloni za 18 mesecev prepovedalo opravljanje javnih funkcij.
Kot posebej problematičnega je sodišče opredelilo napis na poslopju katalonske vlade: "Svoboda za politične zapornike in izgnance." Z njim je bila izražena podpora devetim priprtim katalonskim politikom, ki od oktobra lani prestajajo dolgoletne zaporne kazni zaradi svoje vloge v neuspešnem poizkusu odcepitve Katalonije leta 2017.
Katalonska vlada bi morala napis in rumeno pentljo v skladu z volilno zakonodajo umakniti, za kar je volilna komisija vladi postavila dva roka. Toda to je storila šele tik pred policijskim posredovanjem. V obsodbi je sodišče tako ugotovilo, da je Torra izkazal močno, večkratno in trmasto upiranje navodilu volilne komisije, ki je bilo skladno z zakonom.
Ta se sicer brani, da volilna komisija po njegovem mnenju ni imela pravice ukazati odstranitve simbolov, saj je na hierarhični lestvici nižje kot predsednik Katalonije. Torra se je zoper odločitev pritožil na špansko vrhovno sodišče, zato sodba še ni pravnomočna, toda dvomiti gre, da bo odločitev na višji stopnji bistveno drugačna.
Poleg razrešitve Torre je španska volilna komisija odločila tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ta je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije oktobra 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu. Sklep je v nasprotju z razsodbo Sodišča Evropske unije, ki je decembra odločilo, da je nekdanji katalonski podpredsednik upravičen do imunitete evropskega poslanca, zato mu sodišče ne bi smelo izreči zaporne kazni.
Katalonska kriza v tem trenutku traja že več kot dve leti in njeni glavni akterji so v izgnanstvu ali zaprti. Ne gre spregledati, da je država tudi sicer v precejšnji politični krizi. Politične sile so razdrobljene in nobena od večjih sil v parlamentu ne zmore zbrati spodobne večine. Španski parlament tako prav danes začenja razpravo pred nedeljskim krogom glasovanja o imenovanju vodje socialistov Pedra Sancheza za predsednika vlade.
Izvolitev mu naj bi s pomočjo vzdržanih glasov omogočila Katalonska republikanska levica (ERC). Ta namreč meni, da bi bi katerikoli drugi predsednik vlade najverjetneje ubral še mnogo tršo politiko do Katalonije, kar bi v tej pokrajini sprožilo še dodatne nemire in policijsko represijo.
Tradicionalno je levi politični pol izrazil svoje ogorčenje nad situacijo. Najbolj podrobno očitno situacijo spremlja evropski poslanec Milan Brglez, ki je kmalu po javni objavi novice komentiral naslednje.
https://www.facebook.com/1874547136091318/posts/2452616294951063/
Toda zdi se, da je državna politika od celotne zadeve dvignila roke. Reševanje politične krize je prepustila pravnemu sistemu. Kar pa se v tem trenutku nikakor ne zdi pametna pot.
Torra je bil mandata poslanca razrešen na podlagi decembrske obsodbe zaradi neposlušnosti. Ta namreč med predvolilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v Španiji ni poskrbel za odstranitev simbolov v podporo katalonski neodvisnosti z javnih zgradb. Posledično mu je sodišče v Barceloni za 18 mesecev prepovedalo opravljanje javnih funkcij.
Kot posebej problematičnega je sodišče opredelilo napis na poslopju katalonske vlade: "Svoboda za politične zapornike in izgnance." Z njim je bila izražena podpora devetim priprtim katalonskim politikom, ki od oktobra lani prestajajo dolgoletne zaporne kazni zaradi svoje vloge v neuspešnem poizkusu odcepitve Katalonije leta 2017.
Katalonska vlada bi morala napis in rumeno pentljo v skladu z volilno zakonodajo umakniti, za kar je volilna komisija vladi postavila dva roka. Toda to je storila šele tik pred policijskim posredovanjem. V obsodbi je sodišče tako ugotovilo, da je Torra izkazal močno, večkratno in trmasto upiranje navodilu volilne komisije, ki je bilo skladno z zakonom.
Ta se sicer brani, da volilna komisija po njegovem mnenju ni imela pravice ukazati odstranitve simbolov, saj je na hierarhični lestvici nižje kot predsednik Katalonije. Torra se je zoper odločitev pritožil na špansko vrhovno sodišče, zato sodba še ni pravnomočna, toda dvomiti gre, da bo odločitev na višji stopnji bistveno drugačna.
Volilna komisija ne spoštuje poslanske imunitete
Poleg razrešitve Torre je španska volilna komisija odločila tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ta je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije oktobra 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu. Sklep je v nasprotju z razsodbo Sodišča Evropske unije, ki je decembra odločilo, da je nekdanji katalonski podpredsednik upravičen do imunitete evropskega poslanca, zato mu sodišče ne bi smelo izreči zaporne kazni.
Katalonska kriza v tem trenutku traja že več kot dve leti in njeni glavni akterji so v izgnanstvu ali zaprti. Ne gre spregledati, da je država tudi sicer v precejšnji politični krizi. Politične sile so razdrobljene in nobena od večjih sil v parlamentu ne zmore zbrati spodobne večine. Španski parlament tako prav danes začenja razpravo pred nedeljskim krogom glasovanja o imenovanju vodje socialistov Pedra Sancheza za predsednika vlade.
Izvolitev mu naj bi s pomočjo vzdržanih glasov omogočila Katalonska republikanska levica (ERC). Ta namreč meni, da bi bi katerikoli drugi predsednik vlade najverjetneje ubral še mnogo tršo politiko do Katalonije, kar bi v tej pokrajini sprožilo še dodatne nemire in policijsko represijo.
Odziv slovenskih politikov
Tradicionalno je levi politični pol izrazil svoje ogorčenje nad situacijo. Najbolj podrobno očitno situacijo spremlja evropski poslanec Milan Brglez, ki je kmalu po javni objavi novice komentiral naslednje.
https://www.facebook.com/1874547136091318/posts/2452616294951063/
Zadnje objave
Ameriška blokada Irana in igra vzdržljivosti – Iran prosi za preklic blokade
28. 4. 2026 ob 20:01
Združeni arabski emirati zapuščajo OPEC
28. 4. 2026 ob 18:16
Janković meni, da dve stranki na predčasnih volitvah ne bi več prišli v parlament
28. 4. 2026 ob 17:44
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
28. 4. 2026 ob 16:10
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
28. 4. 2026 ob 12:23
Marsičesa ste nas 'osvobodili'
28. 4. 2026 ob 12:09
Ganljiva skrb za spomenike Titu in socializmu
28. 4. 2026 ob 10:41
Ekskluzivno za naročnike
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
edii
EU je uničila jugo, skorajda že Anglijo. Je sedaj na vrsti Španija ?
APMMB2
Drznil si bom izreči bogokletni stavek:
Franco je bil velik državnik!
Rešil je Španijo pred komunizmom.
Če bi takrat zmagali komunsti, bi bila Španja na slabšem, kot je danes Kuba in Katalonci bi uživali socializem podoben, kot ga danes uživajo v Venezueli.
Katalonija je bila zadnja pokrajina, ki se je upirala Francu. Prav Barcelona je doživela zadnji napad in hudo uničenje.
Franco se je tega zavedal zato je Barcelono po končani državljanski vojni obnovil, Kataloniji pa dodelil posebnen priviligirani status v Španiji.
Kljub temu, da so Katalonci priviligirani in privligirana je Barcelona, poraženi republikanci ne miruejo. Nenehno se puntajo in želijo Katalonce spraviti v socialistični raj.
Kljub krvavi državljanski vojni, v kateri so se izkazale tudi mednarodne brigade s Slovenci vred, ne Španci, ne Katalonci niso bili deležni grozot 2. svetovne vojne, niti kasnejše sovjetske okupacije, kakršno so doživeli narodi znotrja železne zavese, zato ne vedo, čemu so se izognili. Takrat, ko se je v ognju pogrezala okupirana Evropa in z njo vred nacizem, je Franco pridno obnavljal Španijo in seveda Katalonijo z porušeno Barcelono vred.Barcelona je eno najlepših in urejenih mest na svetu.
Kljub temu levčarji ne mirujejo. Na vsak način želijo Katalonijo spremeniti v Kubo, ali Vanezulelo, zato podpihujejo odcepitev, saj bi se na ta način lahko zavihteli na oblast in uresničili dolgoletni san. Kakatlonija naj postane socailaitična sovjetska republika.
Slovenski španski borci jo pri tem podpirajo. Četica salonskih je pripravljena: Milan Kučan, Milan Brgez, Ivo Vajgli, Tanja Fajon in polovico FDV.
jeremias
APMMB2: Hvala! Končno nekdo, ki gleda na dogajanje v Španiji z razsodnostjo in ne kot "zatiranje svobodoljubnih kataloncev" (ki je mimogrede odlična scenska produkcija, a zato nič manj lažnjiva).
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.