Slovenci se moramo vrniti k skupnemu izviru, ključna sta svoboda in dostojanstvo

Praznovanje 30. obletnice slovenske osamosvojitve že tradicionalno spremljata molitev in post za domovino, letos že 11. leto zapored. Za letošnji dan molitve in posta so si organizatorji izbrali naslov K skupnemu izviru, h kateremu se vračamo in iz katerega črpamo lahko vsi Slovenci. Osrednjih 24 ur molitve in posta za domovino se začenja danes ob 18. uri, končuje pa jutri s slovesno mašo v ljubljanski stolnici ob 18. uri.

V organizaciji časnika Družina pa je potekala tudi okrogla miza, kjer so gostje s petih različnih področij družbenega življenja pogledali na stanje v Sloveniji danes in v zadnjih 30 letih. Ključna, tako za preteklost kot za prihodnost, je svoboda in dostojanstvo, ki nam ju daje samostojna država in ki ju je treba tudi ohraniti in se zanju boriti, so povedali. Poleg osvetlitve nekaterih problemov smo lahko slišali tudi veliko vzpodbud in pozitivnih vidikov samostojnosti, ki se jih pogosto premalo zavedamo.

Za ceno varnosti žrtvujemo svobodo in kreativnost mladih

Vidik zdravstva je zastopala dr. Tina Bregant, ki je opozorila, da epidemije človeštvo spremljajo skozi vso zgodovino. Pri tokratni so jo predvsem presenetile razlike med posamezniki, ko so nekateri v bolnišnicah garali, drugi pa so se delali, da virusa ni in se upirali ukrepom zoper njegovo širjenje.

Pohvalila je napredek, ki smo ga Slovenci doživeli v preteklih desetletjih, ko se nam je povprečna življenjska doba povečala za 6 let, a hkrati opozorila na tihe epidemije raka, demence in druga kronična obolenja, ki jih lahko v 80 odstotkih preprečimo z zdravim življenjskim slogom, za katerega imamo v Sloveniji več kot dovolj možnosti.

Kot nevropediatrinja ugotavlja tudi, da se je konec 20. stoletja ustavilo tudi povečevanje inteligenčnega kvocienta, ki je z vsako generacijo naraščalo vse od druge svetovne vojne, upada pa tudi kreativnost. To pripisuje pomanjkanju svobode, ki smo jo žrtvovali za ceno varnosti. Dodaja, da otroci potrebujejo svobodo za ustvarjalnost, da bodo lahko poleteli v nebo, hkrati pa tudi korenine, da se lahko nanje uprejo v času viharjev. Tukaj vidi vlogo starejših, ki so steber modrosti.

Zavedati se moramo duhovnega boja med kulturo življenja in kulturo smrti

Na problem samooskrbe opozarja dr. Aleš Štrancar, direktor podjetja Bia Separations. Kot meni, bi se morala Slovenija bolj orientirati v lastno pridelavo hrane, izdelkov in surovin, ki jih danes manjka na svetovnih trgih, mi pa bi jih lahko pridelovali doma.

Izpostavil je pomen ekonomske svobode, ki nam jo je dala samostojna in demokratična Slovenija, ter opozoril na problematiko navezanosti na državo v gospodarstvu, ki je še vedno preveč prisotna in vodi v koruptivne odnose, posledično pa v nesvobodo.

Opozoril je tudi na ideologije velekapitala, ki stoji za radikalno levičarsko ideologijo. Na ljudi, ki bi radi živeli od dela drugih ljudi. Na kulturo smrti, ki skuša ljudi narediti nesvobodne, robote, sužnje, kot se je to v preteklosti že dogajalo. Zavedati se moramo, da je duhovni boj vselej prisoten, le barva je enkrat rdeča, drugič mavrična, tretjič še kakšna drugačna, veliki centri moči pa so vir satanizma.

Slovenščini še nikoli ni šlo tako dobro kot zdaj

O kulturi in jeziku je spregovoril dr. Kozma Ahačič. Čeprav je kultura utrpela veliko škodo v času epidemije, vidi tudi veliko priložnosti. Tudi pred nastopom Shakespeara so bila gledališča zaradi kuge zaprta. Omejena telesna komunikacija je v zadnjem letu omogočila tudi razcvet jezika, saj je postal osnovno orodje komunikacije.

S slovensko osamosvojitvijo je dokončno »odrasla« tudi slovenščina. Danes glede jezika živimo sanje prednikov in imamo jezik, ki zmore vse. Kvalitetnega slovenskega jezika je več kot nekdaj, več pa je tudi nekvalitetne rabe jezika, denimo fenomen zapisa pogovornega jezika na družbenih omrežjih, ki ga ne smemo menjati s knjižnim.

Kljub temu vsakršnega mladinskega slenga ni smiselno preganjati, saj le ta izkazuje upor mladih. A ti isti mladi bodo, če bodo ostali znotraj slovenščine, kasneje tudi branili lep jezik, zato jih nikakor ne gre odrivati od slovenščine. Opozoril je tudi na pomen kulture, tako ljudske kot bolj abstraktne, saj kot narod potrebujemo vse njene pole, omalovaževanje katerega od njih pa ne koristi nikomur.

Prej je bilo pravo podrejeno marksistični ideologiji, danes pa temelji na človekovem dostojanstvu

Nekdanji ustavni sodnik dr. Miroslav Mozetič je opozoril na pomen kreiranja jasnih predpisov znotraj zakonske in ustavne ureditve, a dodal, da pravne praznine niso nič posebnega. Ni potrebno, da se predpiše tudi tisto, kar je samo po sebi umevno. Nekaj takega so v času epidemije pričakovale nekatere družbene skupine, denimo šolniki. Kot dodaja, bi epidemijo lahko obvladali skoraj brez predpisov, če bi le sledili vrednotam.

Pomen osamosvojitve na področju prava se je pokazal s spremembo osnove, na kateri je delovalo pravo, je dejal. Prej je bilo le to podrejeno marksistični ideologiji, danes pa naj bi temeljilo na človekovem dostojanstvu in svobodi. A tudi danes nismo imuni na skrajne agende, ki bi lahko to svobodo v primeru ustavne večine tudi odpravile. Opozoril je tudi na to, da je danes žal utopija pričakovati od Evropske unije, da nam bo pomagala pri demokratizaciji in liberalizaciji, vendar kljub temu ostaja optimist.

Na situacijo mladih v času epidemije je opozoril Blaž Podobnik, ki je opozoril na pomanjkanje druženja, dotika in spoznavanja novih ljudi in študentskega življenja na eni strani ter možnosti odkrivanja novih talentov in dodatnega časa, ki nam ga je epidemija prinesla, na drugi. Kot je dejal, to ni bil čas, ko nisi imel časa. Verjame pa v prihodnost, ki jo bomo današnji mladi znali graditi in voditi.