Slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. Dan, ki se ga še vedno spominjajo le nekateri?

Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Praznik je pred desetletjem z resolucijo določil Evropski parlament.

Na današnji dan pred 80timi leti se je zgodil podpis pakta Molotov-Ribbentrop  med nacistično Nemčijo, ki je razdelil Evropo na dve interesni sferi - nacistično in komunistično ter zagotovil zavezništvo med nacional-socializmom in komunizmom. 23. avgust je kot poseben dan spomina žrtev stalinizma in nacizma obeležen v desetih državah Evropske zveze, ZDA, Kanadi in Gruziji. 

Največje slovesnosti ob tem prazniku bodo na Poljskem. Praznik pa je bil z mašo in spominsko slovesnostjo obeležen tudi pri nas. Od leta 2012 velja 23. avgust tudi za slovenski dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Praznik v Sloveniji sicer navadno ni deležen večje pozornosti. Največkrat se konča s simbolnim polaganjem vencev. A prazni stoli v ozadju so zgovorni, koliko nam te žrtve zares pomenijo. Zlasti, če se ne skladajo z uradno interpretacijo zgodovine.Ob prazniku tako vsako leto pripravi slovesnost Študijski center za narodno spravo, letos sta se mu pri organizaciji dogodka pridružila Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja in nekateri posamezniki.

Včeraj popoldne so predstavniki študijskega centra položili cvetje pri spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom in spomenikom vseh vojn na Kongresnem trgu. Praznik je obeležil tudi predsednik republike.

PRS je na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov položil venec k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega in ideološkega nasilja v času po drugi svetovni vojni v Lendavi in njeni okolici. pic.twitter.com/PglSBgkhrx

— Borut Pahor (@BorutPahor) August 22, 2019

Trije režimi, trije načini ponižanja človeka

Slovenski narod je občutil vse tri največje evropske totalitarne režime 20. stoletja fašizma, nacionalsocilalizma in komunizma. To je v evropski zgodovini prej izjema kot pravilo. Vsak od njih se je po svoje izživljal nad prebivalstvom in ga s svojim nasiljem zelo globoko prizadel. O posledicah je na slovesnosti govorila tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver.

Po njenem mnenju nam v Sloveniji še ni uspelo doseči "temeljnega političnega konsenza o tem, da so vsi totalitarni režimi nekaj slabega in da jih je zato treba na načelni ravni odločno zavreči."

Kajti prav vsi totalitarni režimi so grobo poteptali temeljne človekove pravice in svoboščine in jih spremenili v prah. Človek v njih pa je bil, po besedah Borisa Pahorja, slednji je dobro izkusil grobost vseh treh režimov, namesto enkratnega bitja, ponižan na raven kosti.

Pred tridesetimi leti je padel še zadnji izmed trojice totalitarizmov, pri čemer smo sodelovali tudi Slovenke in Slovenci. Toda njihova dediščina ostaja in se vidi še danes:

"Tako npr. strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posledicami totalitarizmov, med drugim govorijo o še naprej trajajočem strahu in nezmožnosti pravilne presoje družbene stvarnosti. Dediščina prejšnjega režima je tudi žalosten pojav, ko ljudje namesto, da bi se postavili na lastne noge, še vedno razmišljajo, da mora zanje poskrbeti država. Da o tem, da se mnogokrat na določenih proslavah morilce slavi kot junake, niti ne govorim," poudarja Andreja Valič Zver.

Te posledice nam lahko pomaga premagati le širok družbeni konsenz. Ta bo še posebej težaven, ker za zločine zadnjega, nihče izmed odgovornih še ni odgovarjal.

Tako še vedno velja ugotovitev nekega nemškega časopisa iz devetdesetih, in sicer, da je Komunizem v Sloveniji je mrtev, a nihče še ni videl njegovega trupla.

Škof Šuštar: Presegati sovraštvo

Pred slovesno akademijo je v ljubljanski stolnici potekala sveta maša, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Ta je v pridigi poudaril, da je kljub zločinom, ki so jih povzročili totalitarizmi, potrebno presegati sovraštvo in se zavzemati za ljubezen.