Sodba še ni izrečena, suverenost in jasni argumenti dr. Možine neprepričljivo Makarovičevo stisnili v kot

Z zagovori in zaslišanjem se je danes nadaljevalo, ne pa tudi še končalo sojenje v tožbi novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine proti pesnici Svetlani Makarovič zaradi verbalnega napada na dr. Možino, ki si ga je ta januarja 2022 privoščila na enem od kolesarskih protestov.

Na današnji obravnavi sta bila zaslišana tako tožnik kot tožena stranka. Prisotni so prisluhnili Utripu dr. Možine, ki ga je TV Slovenija predvajala 15. januarja 2022 in v katerem je komentiral tudi dražgoško bitko, ter tudi posnetek sramotenja Svetlane Makarovič.

Ponavljanje žalitev kot dokaz šibkosti argumentov

Če je Možinov Utrip mogoče oceniti kot vrhunski primer televizijskega komentarja, kjer izvemo zanimiva ozadja, tudi s strani domačinov, brez sovražnega govora, pa je tekst Makarovičeve, kjer novinarja nacionalke napade kot hlapca oblasti, poklicnega lažnivca, svinjo in koncentracijo sovraštva, nerazumen napad na novinarski komentar.

Možinov odvetnik Žiga Podobnik je v obravnavi opozoril, da tožena stranka še nadaljuje z žaljenjem dr. Možine, nazadnje se je to zgodilo v govoru na kongresu stranke Mihe Kordiša (Mi, socialisti), kjer je polna dvorana izvajanje nagradila z aplavzom.

Dr. Možina je v svojem nastopu med drugim pojasnil, da zaradi svojega novinarskega dela nikoli ni bil tožen, je bil pa na RTV Slovenija vajen ostrih kritik, tudi satire. Povedal je, da s tem ni nič narobe, a v primeru Makarovičeve so žalitve prešle vse meje dopustnega.

Izvajanje odvetnika Sluge je ocenil kot demagoško, njegovo ponavljanje žaljivih oznak na račun tožnika pa je dr. Možina opredelil kot znak šibkosti argumentov obrambe in nedopustno ravnanje, ki je v nasprotju z odvetniško etiko.

Poudaril je, da je tekst o Dražgošah precizen, da mu nihče strokovno ne oporeka, pač pa ekstremiste moti, da sploh obstaja. Izpostavil je, da je v Utripu prvič, ob tistih, ki tja hodijo enkrat na leto na politični shod, dal besedo tudi domačinom, torej tistim, ki so trpeli, ki so izgubili skupaj 41 svojcev. Odvetnik Sluga ga je skušal etiketirati in zmesti, a mu je Možina suvereno odgovarjal. Ob tem se je Sluga prepiral s sodnico.

»Ali obsodba ali popoln kaos«

A Makarovičeva je pri sramotilnem besedilu tudi danes vztrajala, v zagovoru pa se je sklicevala na to, da Možina v njenem izvajanju nastopa »simbolično« – čeprav ga je poimensko nagovorila. Njen odvetnik je izpostavljal tudi prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, češ da ta svobodo izražanja interpretira zelo široko.

Toda po besedah dr. Jožeta Možine niti v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice ni primera, ko bi nekdo tako sramotilno, vulgarno in žaljivo napadal kogar koli. Dr. Možina je v svojem nastopu tudi podrobneje osvetlil zgodovinska dejstva, povezana z dražgoško tragedijo, in jih podkrepil s pričevanji domačinov in pisanjem priznanih zgodovinarjev, sodišču pa predlagal obsodilno sodbo. Če se to ne bi zgodilo in bi bilo dopuščeno, da bi bili nekateri nad zakonom, kar očitno tožnica misli, da je, potem je to očitno uvod v hudo verbalno in v fizično nasilje, opozarja. »Kot družba se bomo znašli v popolnem kaosu,« je dodal.

Če bi bilo dopuščeno, da bi bili nekateri nad zakonom, kar očitno tožnica misli, da je, potem je to očitno uvod v hudo verbalno in v fizično nasilje.

O sramotilnem izvajanju Makarovičeve proti njemu je še dodal: »V primeru, da bi takšni izrazi sovraštva in žalitev dostojanstva posameznika ostali nesankcionirani, se bodo podobni izpadi na tega ali onega posameznika, ki nekomu ni všeč, brez dvoma okrepili, kar bi imelo katastrofalne posledice. Potrebno je postaviti meje v javnem govoru, da vulgarni, ponižujoči, žaljivi napadi na kogarkoli ne postanejo družbeno sprejemljivi,« je še poudaril.

Izpostavil je strokovne analize, ki dokazujejo, da besedila ni mogoče obravnavati kot satiro, obenem pa opozoril, da se »po vulgarnem in hujskaškem napadu« še vedno nadaljujejo pavšalni napadi na oddajo Utrip, v kateri naj bi bila zgodovinska dejstva predstavljena nestrokovno. Toda Makarovičeva po njegovih besedah ni navedla niti enega dokaza za takšno trditev.

Oddaja Utrip je izrazit avtorski komentar, ki med drugim omogoča tudi subjektivne sodbe. V primeru oddaje, ki jo je pripravil tožnik, pa prav vse navedena zgodovinska dejstva držijo in avtorju nihče ni dokazal, da je kar koli sporno. »Toženo stranko je zmotila zgodovinska osvetlitev Dražgoš z druge plati,« je poudaril Možina in dodal, da to, da ji Utrip ni všeč, pač ni argument.

To, da Makarovičevi Utrip ni všeč, pač ni argument.

Sodišču pa je predstavil tudi nastop mladeniča, ki je na Graški gori septembra letos posnemal Makarovičevo s citiranjem istega besedila.

⚠️‼️ In tole je organizirala MINISTRICA @vladaRS Katičeva?

Ministrica za PRAVOSODJE @Mpravosodje in pozivi k SMRTI?

Na vabilu in na odru pa napis, ki neposredno žali državo 🇸🇮.

Ker pod zvezdo so lahko nekaznovano lagali, žalili, kradli in pobijali. Sedaj javno kričijo, da bi… pic.twitter.com/j0QosFqIpI

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 14, 2025

Satira je ostra in duhovita, ne surova in žaljiva

Ponovno je omenil tudi strokovno stališče doktorja literarnih ved dr. Matije Ogrina, ki je o obravnavanem besedilu navedel, da ne izpolnjuje kriterijev literarne satire. Satira je namreč po opredelitvi »umetniška forma boja zoper individualne ali socialne napake«, česar pa za tekst Makarovičeve ni mogoče trditi. Celo če bi navedbe iz besedila držale, zaradi niza žaljivk ne bi moglo predstavljati satire. Ta je namreč »ostra in duhovita, nikakor pa ne surova in žaljiva«.

Dr. Možina je omenil tudi stališče dr. Urške Perenič, redne profesorice na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tekst Makarovičeve uvrstile med paskvile, torej sramotilna besedila.

Zadrega za zadrego

Makarovičeva je na drugi strani besedilo med drugim utemeljevala z domnevno politično pristranskostjo dr. Možine. Njen zagovornik David Sluga je med drugim navajal, da je direktor TVS postal, ko je vlado vodila SDS pod vodstvom Janeza Janše. Očital mu je celo, da povzdiguje domobranstvo in ponižuje partizanski boj, spraševal ga je o poznanstvu z Janezom Janšo in med drugim tudi o tem, ali je kdaj ustanovil kakšno združenje. Je morda želel sporočiti, da to opravičuje grobe verbalne napade nanj in pozive k utišanju?

Z oddajo Utrip to seveda nima nobene povezave, tudi ne z izvajanjem Makarovičeve. V oddaji Utrip je šlo zgolj za predstavitev zgodovinskih dejstev, pri čemer je dr. Možina upor proti okupatorju označi kot visoko etično dejanje – za razliko od žrtvovanja nedolžnih domačinov.

V zaslišanju se je Makarovičeva večkrat znašla v zadregi, ko je morala pojasnjevati posamezne navedbe iz spornega besedila. Trdila je sicer, da je sramotilno besedilo (kar ona imenuje »pesem«) nastala iz ogorčenja, saj da se je vedno zavzemala za spoštovanje partizanskega boja, dr. Možina pa da je skušal potvarjati zgodovino.

A na pričakovanja po pojasnilu, kaj v besedilu komentarja vsebinsko ne drži, ni znala odgovoriti. Izpostavila je le, da brani partizanstvo in ponavljala sovražne oznake, med drugim, da je zgodovinar in novinar javne TVS poklicni lažnivec. Večkrat se je znašla v protislovju, med drugim tudi, ko je zatrjevala, da dr. Možine sploh ni poznala, pa da se pred objavo spornega teksta ni pravno posvetovala, čeprav je prej zatrjevala drugače. Trdila je tudi, da v svojem besedilu ne napada dr. Možine osebno, kar je neprepričljivo, saj ga v žaljivem tekstu napiše z veliko začetnico.

Na pričakovanja po pojasnilu, kaj v besedilu komentarja vsebinsko ne drži, Makarovičeva ni znala odgovoriti.

Besedo »svinja« v besedilu je skušala upravičevati s tem, da je šlo za simbolično rabo. Navedla je kontekst rekla »svinja pri koritu«, ki da označuje nekoga, ki ima od vlade korist, torej njegov položaj na javni radioteleviziji. A tožniki so jo soočili s tem, da je dr. Možina na javno televizijo prišel že leta 1996, v času vlade LDS. Tudi dejstvo, da v besedilu dr. Možino dvakrat neposredno omeni, je zagovarjala na podoben način, češ, da je šlo le za simboliziranje tistih, ki podpirajo prejšnjo vlado.

Potrebovala je nikotin

Makarovičeva je po sojenju povedala, da je bilo »luštno« in da se ji Možina ni nič zasmilil. Odgovoru na vprašanje, ali stoji za tistim, kar je izrekla v spornem besedilu, se je izognila. »Tisto, kar je bilo neprijetno, je to, da sem čutila, da mi nikotin pada. Zdaj moram hitro noter prinesti,« je dejala s cigareto v roki.

Naslednja obravnava je predvidena za 20. marec, pred tem bo še posebno zaslišanje Svetlane Makarovič, saj ima po besedah njenega odvetnika težave s sluhom in ni mogla sodelovati v razpravi.