Sprva evtanazija na smrt bolnih, nato invalidov, duševno bolnih in celo bolnih otrok?

Sprva je evtanazija dovoljena bolnikom na smrtni postelji, nato se krog primernih kandidatov širi. Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Veste, kaj je fenomen spolzkega klanca, pred katerim nas opozarjajo zdravniki? Gre za fenomen, ki se je pojavil v državah, kjer je evtanazija dovoljena. Sprva je ta dovoljena bolnikom na smrtni postelji, nato pa krog primernih kandidatov postaja vse večji. Usmrtitev je nato na voljo tudi duševno bolnim, vdovelim starostnikom, invalidom in celo bolnim otrokom. »Mislite, da se to pri nas ne more zgoditi?« so nas pred kratkim vprašali Mladi zdravniki Slovenije.

 

»Podpirate evtanazijo duševnih bolnikov? Bolnih otrok? Vdovelih starostnikov? Verjetno ne. A ravno to se je sčasoma zgodilo v državah, ki so uzakonile evtanazijo – sprva so evtanizirali bolnike na smrtni postelji, nato je krog primernih kandidatov postajal vse večji,« so pred referendumom, ko bomo glasovali o uzakonitvi evtanazije, opozorili Mladi zdravniki Slovenije. Kanada je evtanazijo in pomoč pri samomoru legalizirala leta 2016. Prvotni kanadski zakon o medicinski pomoči pri končanju življenja je vključeval določilo, kjer so bili do evtanazije upravičeni le bolniki, ki bi se bodo kmalu morali soočiti s smrtjo. Vendar je vlada kmalu za tem, po le eni sami sodni odločitvi, takšno ureditev razglasila za diskriminatorno in črtala pogoj za to, da mora biti bolnik razumno blizu smrti, je za N1 povedal dr. Timothy Strainton, profesor na fakulteti za socialno delo Univerze Britanske Kolumbije v Vancouvru. »Zelo kmalu smo po sprejetju zakona začeli polzeti po spolzki strmini,« je povedal. Eden od senatorjev je nato predlagal amandma k zakonu, ki je predvideval, da bi bili do pomoči pri končanju življenja upravičeni tudi tisti z duševnimi motnjami. »Amandma so kar sprejeli in vse skupaj je skrenilo v popolnoma neobvladljivo smer.« Smer, ki je bila usodna za številne najbolj ranljive skupine v državi, med njimi invalide, ki so za evtanazijo začeli zaprošati tudi, ker si zaradi revščine niso mogli privoščiti primerne nastanitve. »Več ljudi z invalidnostjo, ki so zaprosili za pomoč pri končanju življenja, je jasno povedalo, da so to možnost izbrali, ker bi bili sicer obsojeni na življenje v ustanovi,« je za N1 povedal dr. Stainton. Izbrali so jo torej, ker invalidi živijo v družbi v tako slabih razmerah, da so se raje odločili za evtanazijo, kot da bi v državi poskrbeli za več pomoči invalidom.

Slovenski predlagatelji zakona so natančno izračunali, da bi bila evtanazija dva do trikrat cenejša od paliativne oskrbe. Vir: Pixabay

 

Na to družbeno izprijenost, ki smo ji vse bolj priča s prihodom neoliberalizma, je v svojem tekstu Evtanazija, dostojanstvo in prevrednotenje vrednot opozoril tudi dr. Borut Ošlaj Filozofske fakultete v Ljubljani: »Legalizacija evtanazije in pomoči pri samousmrtitvi je najenostavnejši, najučinkovitejši, najhitrejši in hkrati najcenejši način za končanje trpljenja neozdravljivo bolnih, invalidov in vseh tistih, ki iz različnih razlogov ne vidijo več smisla življenja. Takšno stanje predvidljivo zelo ustreza neoliberalnemu trgu, ki temelji na kalkulaciji koristi, zniževanju stroškov in povečevanju dobičkov. V Kanadi so že po prvem letu izvajanja obeh oblik pomoči pri umirjanju uradno objavili, koliko milijonov dolarjev so prihranili.« Tudi slovenski predlagatelji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so natančno izračunali, da bi bila evtanazija dva do trikrat cenejša od paliativne oskrbe. Dr. Ošlaj pravi, da je pri tem izjemno problematično tudi sporočilo, ki ga pošilja država svojim državljanom. Če ima naše življenje ceno, kot ta cena pade, postane življenje nesmiselno. Vrednost človeškega življenja tedaj pride na neoliberalno borzo in postane delnica, katere ceno postavlja trg. To se danes že dogaja, še večje obrise pa bi dobili z legalizacijo evtanazije: »Če na primer uspešni atlet izgubi nogo v prometni nesreči, je povpraševanje po njegovih storitvah, s katerimi je utemeljeval svojo vrednost, svoj smisel življenja, čez noč postalo ničelno. Na žalost danes že večina ljudi gleda natanko tako, vendar dokler to misli posamezna oseba, ki sama sebi ne pripisuje več vrednosti, je to eno, ko to postane pravna norma, je to nekaj povsem drugega.« Tedaj pridemo do popolnega prevrednotenja vrednosti človeškega življenja. Klasični koncept humanizma nima nikakršne povezave s konceptom humanizma, kjer vrednost človeškega življenja vstopi na »cenovni trg«, prav zato je prepričan, da evtanazija ne prinaša več pravic in večjega dostojanstva, ampak ravno obratno kratenje vseh pravic, ki smo si jih pridobili prav zaradi vrednosti človekovega življenja – pravice do zdravstvenega varstva, izobraževanja, verske in spolne svobode, svobode govora. Vse te pravice so osnovane na zaščiti in krepitvi vsakega človeškega življenja posebej. Pravica do smrti pa uniči prav tisti temelj, na katerem vse te pravice slonijo, zaradi česar vodi do ukinitve teh pravic, pojasnjuje.

Ljudje v najtežjih trenutkih obupa potrebujejo sočutje, empatijo, ljubezen, razumevanje, vzpodbudno besedno, objem, nekoga ob sebi, za katerega vedo, da mu ni vseeno zanj. Vir: Pixabay

Obup ljudi ni le njihov osebni, ampak družbeni problem

Kako poskrbimo za ranljive skupine v družbi in koliko obupanih ljudi imamo v državi, je tudi odraz tega, kako je za ljudi v državi poskrbljeno. Ljudi v stiski je v Sloveniji veliko. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Slovenija uvršča na tretje mesto v Evropski uniji po številu samomorov. Države z visoko stopnjo samomorilnosti so običajno tiste, kjer se ljudje spopadajo z ekonomskimi težavami, imajo omejen dostop do psihiatrične in psihološke pomoči in tam, kjer obstaja veliko stigmatizacije, povezane z duševnim zdravjem. Namesto, da bi vlada reševala težave ljudi in njihovo trpljenje z ukrepi za boljše življenje, denimo s krepitvijo paliativne oskrbe, z izboljševanjem položaja invalidov, boljšo zdravstveno oskrbo, dostopnejšo psihološko pomočjo, želi uvesti evtanazijo, ki popolnoma razvrednoti človekovo življenje in odpira vrata številnim novim težavam in zlorabam. »Ta vlada in ta koalicija sta omogočili, da gresta na referendum vprašanji evtanazije in legalizacije še ene droge za narod, ki se že sedaj uvršča v sam evropski vrh glede samomorilnosti in zasvojenosti. Glede na to, da vlada ni sposobna urediti preprostejših področij, se sprašujemo, ali ji je pametno zaupati uzakonitev usmrtitve, pri čemer vemo, da celo Kanadi in Nizozemski ni uspelo napisati zakonov, ki bi preprečili strašljive zlorabe in fenomen spolzkega klanca,« so jasni Mladi zdravniki Slovenije, ki so popolnoma razočarani nad tem, kako vlada rešuje težave v zdravstvu.

Prepričani so, da obstaja veliko možnosti, da bi prišlo do fenomena spolzkega klanca tudi pri nas. »Mislite, da se to v Sloveniji ne more zgoditi? Teren se že pripravlja. Kandidatka Levice za Evropski parlament Svetlana Slapšak je pred kratkim dejala: 'Če vdova ali vdovec v visoki starosti želi oditi po smrti partnerja, je treba imeti možnost evtanazije. Enako bi veljalo za starejši par, ki želi oditi skupaj.'« Namesto psihološke podpore, podpore svojcev ob izgubi partnerja in podpore družbe, ki bi žalujočim stala ob strani, bi Levica tako krepila evtanazijo in tistim, ki žalujejo za umirajočim svojcem, v najtežjih trenutkih žalovanja ponujala evtanazijo. Življenje je resda včasih nevzdržno težko in velikokrat zelo boleče, a prav najhujše preizkušnje nam dajejo tudi možnost za ponovno rojstvo, za prebujanje moči v sebi, ki je do tedaj nismo poznali. Ljudje v najtežjih trenutkih obupa potrebujejo sočutje, empatijo, ljubezen, razumevanje, vzpodbudno besedno, objem, nekoga ob sebi, za katerega vedo, da mu ni vseeno zanj, paliativno oskrbo, dostop do psihološke podpore, ne pa evtanazije.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
16
JUL
16
Urejanje okolice - HSDM
10:00 - 13:00
JUL
18
Sekiromet, prvenstvo
12:00 - 19:00