Sveti Štefan – prvi mučenec
Danes, 26. decembra, goduje sveti Štefan. Sveti Štefan je prvi mučenec katoliške Cerkve. Je eden izmed prvih sedmih diakonov, ki so jih posvetili apostoli. Na njegov god se tradicionalno blagoslavlja konje.
Sveti Štefan se je rodil okoli leta 1 v Grčiji in umrl mučeniške smrti okoli leta 36 v Jeruzalemu.
Smrt s kamenjanjem
Sveti Luka, pisatelj Apostolskih del, nam je zapustil eno najbolj pretresljivih zgodb o smrti prvega krščanskega mučenca, svetega Štefana. Sveti Štefan je bil mož »na dobrem glasu, poln vere in Svetega Duha«. Bolj kot ostali diakoni se je odlikoval po modrosti in duhu, ki se mu nasprotniki niso mogli ustavljati. Bil je tudi sijajen govornik. Po eni njegovih gorečih pridig so ga, podobno kot Jezusa, odvedli pred sodnika in veliki zbor, kjer so ga krive priče nenehno obtoževale. Sveti Štefan se je tako dobro zagovarjal, da je njegov obraz kar zažarel. Sodnik pogleda nanj ni prenesel in ga je obsodil na smrt s kamenjanjem. Podivjana množica je svetega Štefana po obsodbi gnala po jeruzalemskih ulicah do predmestja in ga tam kamenjala do smrti. To naj bi se po izročilu dogajalo blizu Damaščanskih vrat. Pri kamenjanju je bil navzoč tudi Savel (pozneje sveti Pavel), ki je tedaj to dejanje še odobraval, pozneje pa je zelo verjetno tudi ta dogodek pripomogel k njegovemu spreobrnjenju.
Ti dogodki so lepo opisani v 6. in 7. poglavju Apostolskih del (Apd 6-7).
Kamni in palma
Ime Štefan izhaja iz latinskega imena »Stephanus«, kar pomeni krona, venec, predvsem kot zmagovalni, častni venec.
Sveti Štefan je zavetnik konj, kočijažev in konjarjev, krojačev, zidarjev, tkalcev, kamnosekov, sodarjev, tesarjev, kletarjev; je priprošnjik proti glavobolu in bolečinam zaradi ledvičnih in želodčnih kamnov, obsedenosti in zbadanju ter za srečno zadnjo uro.
Najpogosteje je upodobljen v trenutku, ko ga kamenjajo. Oblečen je v albo, amikt (platnen prtič, ki pokriva duhovnikov vrat in ramena) in dalmatiko (plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov), v eni roki drži kamne, v drugi pa palmo.
Sveti Štefan je že od nekdaj priljubljen ljudski svetnik, zato so se ob njegovem godu razvili številni običaji. Cerkev na ta dan blagoslavlja vodo, sol in konje. V Prekmurju hodijo na god svetega Štefana po hišah koledniki.
Ali ste vedeli?
- S svetim Štefanom je povezanih tudi več pregovorov; npr.: »Dež na štefanje obeta le malo žita prihodnjega leta.« in: »Če na štefanje burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi.«
- Po svetem Štefanu se imenuje znamenita katedrala svetega Štefana, tako imenovani 'Stephansdom', ki je eden najbolj znanih simbolov Dunaja.
- Po svetem Štefanu se imenuje francosko mesto Saint-Étienne, ki ima okoli 170.000 prebivalcev, kar ga uvršča na 14. najbolj naseljeno mesto v Franciji.
- Svetemu Štefanu je v Sloveniji posvečenih kar 37 cerkva.
- Pri nas so izpeljanke imena po mučencu sv. Štefanu: Štefan, Štef, Štefanija, Štefka, Štefi, Štefana, Štefica, Štef.
- V Sloveniji je ime Štefan na 135. mestu, med moškimi imeni pa na 68. mestu. Moških s tem imenom je 4.061. Ime Štefko se uradno pojavi 16-krat, Štef pa le sedemkrat.
- Ime Štefanija v Sloveniji nosi 2.573 žensk, po pogostosti je to žensko ime na 109. mestu, med vsemi imeni pa na 203. mestu. Ime Štefica ima 191 žensk, Štefka pa 1.163.
3 komentarjev
Igor Ferluga
Med sv. Štefanom, prvim mučencem in Štefanom l., ogrskim kraljem, sicer tudi svetnikom je sicer casovno 1000 let in ne vidim smisla prvega predstavljati s kiparskimi upodobitvami in čaščenjem ( na Madžarskem) drugega. Dunajska katedrala je seveda druga zgodba, gre za pravega Štefana.
stanko
Igor, mislim, da si svoj zapis namenil tistim, ki ne poznajo razlike med Sv. Štefanom mučencem in Sv. Štefanom I. kraljem Ogrske, kar se mi zdi od tebe prav prav, saj sem opazil, da neverniki oz. slabo-verniki zamenjujejo tudi praznik vstajenja Jezusa Kristusa Velike noči s polnočnico, ki je maša ob Božiču.
Igor Ferluga
Stanko, ne bi tega pisal, ce ne bi bil sv. Štefan mučenec tu slikovno predstavljen z drugim Štefanom, a je potem to korigirano. Glede drugega pa: tudi jaz sem v preteklih dneh od birmanega cloveka dobil vprasanje, kdaj v letu so razen Božiča še polnočnice in ali ni bozični vecer vedno ob petkih. Sibko versko izobrazen narod smo. Odsotnost verskega pouka v solah, ki ga ima skoraj vsa Evropa, daje primerne rezultate.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.