Tekma med Rusijo in Ukrajino pri iskanju podpore med neuvrščenimi se stopnjuje

Odkar se je 24. februarja 2022 začela ruska agresija nad Ukrajino, tako Rusija kot Ukrajina iščeta mednarodno podporo pri različnih mednarodnih igralcih. Ukrajina je seveda takoj prejela odločno podporo Zahoda, medtem ko se je Rusija kmalu znašla v težavah zaradi poslabšanja odnosov z nekaterimi do takrat bližnjimi zavezniki, npr. Kazahstanom. Dolgoročno gledano sta seveda obe državi iskali realno mednarodno podporo in ne samo kratkoročne pomoči, zlasti diplomatsko podporo za začetek morebitnih mirovnih pogajanj za zaustavitev vojne v Ukrajini.
Od takrat Ukrajina in Rusija nadaljujeta diplomatsko tekmo, ki se je nazadnje pokazala na konferenci v mestu Jeddah v Saudski Arabiji, na kateri je sodelovalo 42 držav. Tam je Ukrajina predstavila in zagovarjala svoja stališča do morebitnih mirovnih pogajanj z Rusijo. Večina sodelujočih držav je prišla iz različnih regij t. i. svetovnega Juga. Med njimi velja omeniti tri pomembne igralce: Kitajsko, Saudsko Arabijo in nekatere afriške države.
Ukrajina je v mestu Jeddah zbrala številne pomembne igralce
Ukrajina je od lanskega novembra usmerila vse svoje diplomatske napore v realizacijo 10-stopenjskega mirovnega načrta predsednika Zelenskega, ki ga je predstavil na zadnjem vrhu držav G-20. Pogovori v Jeddi so potekali prav o tem načrtu. Glavni uspeh, ki sta ga dosegli Ukrajina in Saudska Arabija (zlasti po zaslugi saudskega kronskega princa Mohameda bin Salmana, znanega pod kratico MSB) kot gostiteljica te konference je bil prihod kitajske delegacije, saj je Kitajska nekoliko sprejela saudsko vabilo in se dejansko udeležila dogodka. To je dejansko nov element, ki je v nasprotju z dosedanjo kitajsko politiko, zaradi katere se Kitajska ni udeležila junijskih pogovorov, ki so potekali na Danskem.
Zato je ravno prihod Kitajske v Jeddo za nekatere analitike dokaz, da se je kitajski voditelj Xi Jinping začel premikati v smer vloge mirovnega posrednika. Če se bo ta premik Kitajske v resnici zgodil, bo imel številne mednarodne posledice.
Poleg Kitajske je Ukrajina z aktivno pomočjo Saudske Arabije uspela prepričati k udeležbi na konferenci v Jeddi tudi nekatere druge pomembne države svetovnega Juga, med katerimi lahko omenimo Indijo, Brazilijo, Egipt in še nekatere druge države. To je uspeh tako Ukrajine kot Saudske Arabije, ki se bori za izhod iz mednarodne osamitve po nekaterih političnih umorih, za katere je bil odgovoren prav princ MSB.
Ukrajina je na konferenci lahko računala na podporo ZDA in nekaterih članic EU, med katerimi pa razumljivo ni bilo Slovenije. Končni rezultat konference je sicer vprašljiv, kar potrjuje dejstvo, da se pogledi mednarodnih medijev in analitikov na njeno uspešnost razhajajo. Večina pozdravlja dogovor o nadaljevanju pogovorov oz. zavezi, da se bodo udeleženke ponovno sestajale tudi v prihodnje, medtem ko nekateri poudarjajo, da do pravih in konkretnih rezultatov v Jeddi ni prišlo.
Kje je skorajšnja članica VS OZN ????????? https://t.co/DUzgzTD2bm
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 7, 2023
Afriška ušesa vedno manj poslušajo Rusijo
Teden dni pred konferenco v Jeddi je Rusija s svojim predsednikom Vladimirjem Putinom tudi poskusila odigrati diplomatski trik z drugim vrhom med Rusijo in afriškimi državami. Visoka pričakovanja Kremlja so doživela hladen tuš, saj se je vrha udeležilo le 17 afriških držav, kar je manj kot polovica od 43 držav, ki so se udeležile prvega vrha leta 2019.
Slabe novice se tam niso končale, saj so nekatere od udeleženih držav izrazile svoje skrbi pred rusko blokado dostave ukrajinskega žita preko Črnega morja. Večina afriških držav je umik ruskega soglasja za izvedbo programa Grain from Ukraine označilo kot spremembo ruske politike o dostavi ukrajinskega žita do mednarodnih trgov sprejelo kot slabo novico. Tako so ob boku Rusije ostale le še nekatere afriške avtokracije, ki od Rusije dobivajo minimalno finančno pomoč in vojaško pomoč v obliki skupine Wagner (kot npr. Mali, Srednjeafriška republika, Mozambik, Zimbabve in sedaj Niger).
Tako so ob boku Rusije ostale le še nekatere afriške avtokracije, ki od Rusije dobiva minimalno finančno pomoč in vojaško pomoč v obliki skupine Wagner
Kljub temu je treba razumeti, da afriške države še niso povsem na strani Ukrajine, saj jih je njihov odločen pragmatičen odnos postavil pred odločitev – ali izberejo partnerko, ki je na strani mednarodnega prava in ki upošteva svoje obljube, ali pa državo, ki krši mednarodno pravo in zaporedoma prekinja obljube ter s tem ogroža ves kontinent z grožnjo lakote.
Se bodo ZDA pod Trumpom pridružile neuvrščenim?
Medtem ko se diplomatske bitke še naprej bijejo po Afriki in Aziji, se dobršen del Zahoda že obrača proti ameriškim predsedniškim volitvam novembra prihodnjega leta (2024). Če so ZDA pod demokratsko vlado Joeja Bidna postale glavna zaveznica in podpornica Ukrajine, se v ameriških opozicijskih krogih širijo zaskrbljujoče govorice o možnem umiku pomoči ZDA v primeru republikanske zmage. Republikanska stranka je sicer tradicionalno velika zagovornica angažirane ameriške zunanje politike, a odkar je padla v roke nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, se je usmerila na pot k izolacionizmu, ki so ga ZDA prakticirale v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Velika večina republikanskih politikov v obeh domovih ameriškega kongresa je še vedno trdnih podpornikov Ukrajine, a vzdušje je popolnoma drugačno pri trenutnih republikanskih predsedniških kandidatih. Najmočnejša med njimi, Donald Trump in floridski guverner Ron de Santis, trdita, da ZDA pošilja preveč finančne in vojaške pomoči Ukrajini. De Santis je pred kratkim začel zagovarjati idejo premirja, medtem ko Trump populistično obljublja, da bo takoj po svoji izvolitvi poklical Volodimirja in Putina in v trenutku ustavil vojno.
Trump je sicer tudi že znan po kontroverznih zunanjepolitičnih odločitvah, saj je v svojem prvem mandatu dovolil turško invazijo v severno Sirijo in s tem zabodel nož v hrbet Kurdom, ki so bili glavni zavezniki Zahoda pri bojih proti Islamski državi (ISIS). Poleg te napake je Trump tudi že nekajkrat, predvsem na začetku svojega predsedniškega mandata, grozil z umikom podpore severnoatlantskemu zavezništvu (NATO), kar je že takrat zaskrbelo voditelje Evrope.
Naj torej povzamemo: Ukrajina zelo počasi oziroma postopoma uspeva pri prepričevanju afriških in azijskih držav za podporo svojim geopolitičnim ciljem, medtem ko Rusija počasi izgublja tla v mednarodnem okolju, čeprav še vedno uspeva najti poslušna ušesa pri nekaterih državah. Kljub temu se ta geopolitični šah lahko v trenutku preobrne, če se konec naslednjega leta v Beli hiši v Washingtonu znajde napačna oseba. Do tja pa je vendarle še daleč in do takrat se lahko še marsikaj zgodi.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Italijani (znova) pozabili na slovenščino
6. 2. 2025 ob 18:30

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
6. 2. 2025 ob 15:24

Vsi smo blago
6. 2. 2025 ob 9:04
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
07
FEB
07
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
19:00 - 22:00
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
Izbor urednika

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00

Diktatura visokoizobraženih idiotov
1. 2. 2025 ob 6:00
9 komentarjev
baubau
neuvrščenih ni
Friderik
Baubau, to je pa res. So samo tisti, ki se delajo neuvrščene, da malo lepše izpadejo in se hkrati po možnosti izognejo ameriškim pritiskom ali celo gospodarskim sankcijam.
debela_berta
Daaaaajmo še milijone Ukrajini, Slovenec naj pa trpi...
Friderik
Glede ukrajinskega žita imamo več ali manj samo enostranske informacije, ki so bolj propagandni članki, kot pa informacije. Kot razlog za prekinitev pogodbe oz. zavrnitev podaljšanja te, je Rusija navedla, da so sami svoj del pogodbe izpolnili, medtem, ko Zahod svojih zavez ni. Za nov sporazum so postavili pogoje, ki jih Zahod zlahka izpolni, če mu je res kaj do tega, da nasiti lačne. Pa mu ni, saj je velika večina ukrajinskega žita končala v hlevih evropskih rejcev živine. Poleg tega je Ukrajinsko žito strupeno, saj ne upoštevajo standardov , ki jih zahteva Evropa glede pesticidov in drugih kemikalij. Pošteno bi bilo, da bi Slovenija zahtevala, da pekarska podjetja objavijo ali uporabljajo cenejše ukrajinsko žito.
stanko
Tudi Rusi pretirano ne slovijo po eko-pšenici kot mi je znano.
Friderik
Stanko, verjetno res.
Friderik
To vojno lahko konča samo tisti, ki jo je izzval. To so ZDA. Evropa ni faktor. Evropa je v tem konfliktu zavozila vse, kar se zavoziti da in je tako med poraženimi Kitajska pa je med zmagovalci vojne. Saj ji je povsem po godu, da imajo ZDA veliko opraviti s tem konfliktom in nimajo niti časa, niti resursov za intenzivnejše hujskanje Taiwana in gospodarsko pariranje. Ši je bil v Moskvi toplo sprejet in to mu je bilo všeč.
Friderik
Najprej: Rusko afriškega foruma se je udeležilo 42 držav, ne 17. 17 udeležencev je bilo zastopanih na predsedniški ravni. Glede na leta trajajočo anti rusko propagandno mašinerijo , je to kar velik uspeh. Saj se še spominjamo za kaj vse so Rusijo obtožili. Med drugim tudi, da je zmagal Trump. Poražena gospa se nikakor ni mogla sprijazniti, da je volivci niso marali in za to so bili seveda krivi Rusi.
Peter Klepec
Morda bomo docakali dan, ko vas bodo dali v zapor.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.