Tudi slovenske reke in jezera so vedno toplejše

Nekaj minut od avtoceste, tik pod sencami dreves ali med prodniki kraške reke, Slovenci vsako poletje iščejo isto stvar – osvežitev ob hladni vodi. A kar se pod gladino Blejskega, Bohinjskega jezera ali Kolpe dogaja, je vse prej kot idilično. Naše reke in jezera se hitro segrevajo, na njihovih površinah se vse pogosteje pojavlja nenavadna zelena gošča, ribe pa se umikajo v bolj hladne dele. 

Rekorden junij v Podnanosu in negotov julij

Letošnje poletje se je začelo z eno najbolj izstopajočih vročinskih epizod v zgodovini meritev. 29. junija je Agencija RS za okolje (ARSO) izmerila nov državni junijski rekord – temperaturo 38,7°C v Podnanosu. Prejšnji junijski rekord, postavljen v Dobličah pri Črnomlju, je bil star komaj eno leto (38,4°C, junij 2025). Slovenija je torej v samo dvanajstih mesecih dvakrat prestavila mejo tistega, kaj je »normalno« za slovenski junij.

Evropa pod toplotno kupolo

Slovenija pri tem ni bila izjema, temveč del širšega evropskega vzorca. Junij 2026 se uvršča med najbolj izjemne vročinske dogodke v zgodovini evropskega opazovanja: Francija je zabeležila 44,3°C, Nemčija je presegla 41°C, Slovaška je dosegla nacionalni rekord 40,5°C, Češka pa je prvič presegla 40-stopinjsko mejo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od 21. junija zaradi vročine v Evropi umrlo že več kot 1300 ljudi, prizadetih pa je bilo več kot 150 milijonov prebivalcev celine.

Vodja oddelka za podnebne informacije pri Svetovni meteorološki organizaciji John Kennedy je opozoril, da so takšni vročinski valovi pričakovana posledica podnebnih sprememb, evropsko povprečje se je v zadnjih petdesetih letih dvignilo za približno dve stopinji Celzija. Meteorologi ARSO napovedujejo tri do pet vročinskih valov letos, poletje naj bi bilo znova med najtoplejšimi v zgodovini meritev, vročina pa vse pogosteje sega tudi v september.

Kje se danes Slovenci najraje hladijo

Po podatkih ARSO z začetka julija so bile jutranje temperature večine slovenskih rek med 9 in 23°C, najtoplejši sta bili Krka v spodnjem toku in Sava pri iztoku iz države, obe sta imeli že zjutraj okoli 26°C.

Bohinjsko jezero je imelo okoli 21°C, Blejsko okoli 24°C, morje pa okoli 26°C.

Blejsko jezero naj bi po dolgoletnem povprečju doseglo najvišjo letno temperaturo, okoli 25°C, šele sredi julija, letos jo je doseglo že v prvih dneh tega meseca.

Ptujsko jezero, največje umetno jezero v Sloveniji, se poleti segreje na 23 do 26°C.

Kamniška Bistrica ostaja ena najbolj mrzlih hudourniških rek, tudi sredi poletja komaj da preseže 12 do 14°C. Iški vintgar, soteska reke Iške na robu Ljubljanskega barja, ponuja podobno osvežitev v ozkih, hladnih tolmunih med apnenčastimi stenami.

Manj znana in vabljiva jezera in reke 

Ob Bledu, Bohinju, Ptuju, Soči, Savi, Kamniški Bistrici in Iškem vintgarju pa obstaja vrsta manj znanih, a med domačini vse bolj priljubljenih lokacij, kjer je poleti bistveno manj gneče. Bloško jezero pri Volčjem na Bloški planoti je največje stalno naravno jezero v Sloveniji in velja za manj obljudeno alternativo bližnjemu Cerkniškemu jezeru. Plitvo, zajezeno jezero se poleti hitro ogreje, hladnejše podnebje planote pa poskrbi, da tudi v vročinskih valovih ne postane neznosno.

Črno jezero na Pohorju, največje pohorsko jezero, je umetnega nastanka, a zaradi edinstvenega barjanskega ekosistema danes zaščiteno območje. Ime je dobilo po temno obarvani vodi, posledici debele plasti šotnega mulja na dnu, sicer pa je voda izjemno čista.

Kolpa, mejna reka s Hrvaško, velja za najtoplejšo slovensko reko, na kopališčih Sodevci, Krasinec, Podzemelj ali Metlika poleti temperatura pogosto doseže 26 do 28°C, ponekod tudi do 30°C. Zaradi počasnega toka in kamnitih jezov ob nekdanjih mlinih je priljubljena med družinami z majhnimi otroki.

Nadiža v Posočju, znana po turkizni vodi, je letos zaradi suše in nizkega vodostaja mestoma skrčena v plitve, gosto obiskane tolmune.

Dodatne manj znane točke so še Zbiljsko in Trbojsko jezero na Savi med Medvodami in Kranjem, Šmartinsko in Velenjsko jezero na Štajerskem, Podpeško jezero na robu Ljubljanskega barja, Bukovniško jezero na Goričkem in Gradiško jezero pri Lukovici.

V Sloveniji je po novi Uredbi o kakovosti kopalnih voda iz junija 2025 uradno določenih 49 kopalnih voda, kjer ARSO vsakih štirinajst dni v sezoni preverja kakovost vode.

Ko vročina vodo obarva zeleno 

Prvi vročinski val in suša sta že v prvem tednu julija 2026 pustila sledi.

Raziskovalci Ciano SLO so v Bohinjskem jezeru, pri zalivu Naklova glava blizu izliva Savice, znova odkrili gošče potencialno strupenih cianobakterij; območje sicer ni uradna kopalna voda, a strokovnjaki svetujejo previdnost predvsem lastnikom psov, saj je lani na tem območju zaradi zastrupitve s cianotoksini poginilo več živali. Vzorci z uradnih kopalnih območij jezera so bili sicer skladni s smernicami NIJZ.

Podoben pojav, razrast zelenih alg zaradi vročine in slabega pretoka so opazili tudi v bližnjem Šobčevem bajerju.

Suša stiska tudi reke

Pri Nadiži so zaradi nizkega vodostaja nastali plitki, izolirani tolmuni, ki so hkrati najbolj priljubljeni med kopalci, kar vodo dodatno obremenjuje.

Podobne razmere so opazili na spodnji Savi pri Brežicah, kjer člani Društva za preučevanje rib Slovenije dokumentirajo povečano število poginulih rib v zajezitvi pred hidroelektrarno; upravljavec elektrarne pojav pripisuje suši in visokim temperaturam. Mehanizem je v obeh primerih isti: nižji pretok pomeni počasnejšo, toplejšo vodo z manj raztopljenega kisika, idealno okolje za razrast alg in cianobakterij.

Meritve od leta 1954 dalje

Analiza, ki jo je za Ribiško zvezo Slovenije pripravil hidrolog Gorazd Valič, kaže dvige najvišjih poletnih temperatur štirih rek – Vipave, Savinje, Sore in Save – od leta 1954 do danes. Ugotovitve so bile dovolj alarmantne, da so predstavniki 64 ribiških družin, Zavod za ribištvo, ministrstvo za kmetijstvo in Zavod za varstvo narave dobili posebno predstavitev z enim samim sporočilom: časa za ukrepanje ni več veliko.

V dobrih šestdesetih letih se je ozračje v Sloveniji v povprečju segrelo za eno do poldrugo stopinjo, po podatkih ARSO pa se je od leta 1960 dvignilo za približno 2°C. Skupaj s spremenjenim padavinskim režimom in odvzemom vode iz strug so se najvišje temperature omenjenih rek dvignile do točke, ko so za salmonide, sulca, potočno postrv in lipana postale smrtno nevarne. Te vrste se danes umikajo v ozke pasove tik ob izvirih, kjer je voda še dovolj hladna.

Jezera in reke danes

Znanstveni podatki in analize državnega hidrološkega monitoringa potrjujejo, da so se slovenske reke v zadnjih treh desetletjih opazno in stabilno segrele. Za natančno oceno teh sprememb se v hidrologiji in klimatologiji uporablja uradno 30-letno primerjalno (referenčno) obdobje med letoma 1991 in 2020. Meritve kažejo naslednjo sliko segrevanja:

• Srednja letna temperatura slovenskih rek je leta 2021 znašala 10,9°C, kar je predstavljalo odklon za +0,5°C nad 30-letnim povprečjem.
• V toplejšem letu 2023 se je to povprečje še povišalo in doseglo srednjo letno vrednost 11,0°C.
• Trend ogrevanja se odraža čez vse leto, ne le poleti. Največje mesečne temperaturne odklone rek na državni ravni so na primer zabeležili februarja 2021, ko je povprečni odklon dosegel +1,6°C nad dolgoletnim povprečjem za ta mesec

Za slovenska jezera ne obstaja sistematična, desetletja neprekinjena vrsta vodnih meritev, zato spodnji tabeli ne ponujata natančnih meritev izpred štirih desetletij. Prikazujeta izmerjeno trenutno stanje in dokumentiran dolgoročni trend segrevanja zraka in vode, ki ga za posamezno območje potrjujejo ARSO oziroma objavljene hidrološke analize.

Opomba: podatki za Savo, Vipavo, Soro in Savinjo izhajajo iz analize hidrologa Gorazda Valiča za Ribiško zvezo Slovenije, ki od leta 1954 dokumentira rast najvišjih poletnih temperatur teh rek, ne pa natančnih letnih vrednosti za vsako desetletje. Splošni dvig povprečne temperature zraka v Sloveniji za približno 2°C od leta 1960 je uradni podatek ARSO. Za jezera in preostale reke primerljivo dolge, neprekinjene vrste meritev vodne temperature ne obstajajo, zato v tabeli ni navedenih izmišljenih zgodovinskih vrednosti.

Jezera se dušijo od znotraj

Segrevanje ne prizadene le rib, ki potrebujejo mrzlo vodo – spremeni tudi samo kemijo jezer. Znanstvena raziskava, objavljena v reviji Nature, ki je zajela vzorce iz 400 jezer po svetu (najstarejši sega v leto 1941, večina vzorčenj pa se je začela okoli leta 1980), je pokazala, da raven kisika v jezerih po vsem svetu pada tri- do devetkrat hitreje kot v preteklosti.

V globljih plasteh vode je kisika v povprečju za petino manj kot pred štiridesetimi leti, na površini pa za približno pet odstotkov manj. Razlog je preprost: toplejša voda preprosto ne more raztopiti tolikšne količine kisika kot hladna, kar je isti mehanizem, ki na Bledu in v Bohinju letos znova hrani cianobakterije in alge.

Čeprav gre za naravni pojav cvetenja cianobakterije (Planktothrix rubescens), je njegov sprožilec človeški. Ugledni limnolog in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, prof. dr. Mihael J. Toman, opozarja, da so vsa naša jezera zaradi neprimernega upravljanja preobremenjena s hranili.

Blejsko jezero je »žrtev« klasičnega onesnaževanja z odpadnimi vodami, vplivov kmetijstva v zaledju ter turističnih aktivnosti. Svoje dodajo tudi obiskovalci s hranjenjem rac in ribiči z vnašanjem krme za ribe, kar vse povečuje nalaganje fosforja na dnu jezera. Topla voda, pomanjkanje kisika in bogastvo hranil so tako ustvarili idealen recept za to, da Blejsko jezero cveti in opozarja na svojo ekološko krizo.

Blejsko jezero je »žrtev« klasičnega onesnaževanja z odpadnimi vodami, vplivov kmetijstva v zaledju ter turističnih aktivnosti. 

Dokler ne bomo drastično omejili vnosa hranil iz zaledja, prepovedali hranjenja živali in rešili kanalizacijskih izzivov, nam noben državni monitoring ne bo pomagal očistiti vode.

Vprašanje, ki ostaja odprto

Vročinski valovi in »cianobakterijske« gošče, ki jih letos znova doživljamo na Bohinjskem jezeru, ob Nadiži ali na spodnji Savi so del vzorca, ki ga hidrologi merijo že sedemdeset let. Vprašanje je, koliko časa imajo še vrste, vezane na hladno, s kisikom bogato vodo, da se umaknejo v zavetje ob izvirih.

Za kopalce je nasvet enak: pred skokom v vodo preverite aktualne objave ARSO in Ciano SLO, še posebej po daljših vročinskih valovih.