V Franciji napadi na krščanstvo ne pojenjajo: po božičnih skrunitvah demolirana še ena cerkev (foto, video)

Uredništvo
Nič novega v Franciji, bi lahko rekli. V tej zahodnoevropski državi se namreč že dolgo vrstijo napadi na sakralne objekte, med katerimi prednjačijo predvsem krščanski.

Vse te žalostne zgodbe, ki prihajajo iz francoskih mest, kažejo na to, da je Francija problem dolgo potiskala pod preprogo in se z njim ni želela ukvarjati. Če bo tokrat drugače, bo pokazal čas, a dejstvo je, da število francoskih vernikov upada, s čimer sovpada povečana aktivnost skruniteljev sakralnih objektov.

Zadnja takšna zgodba se je zgodila prejšnji teden v cerkvi Sainte-Madeleine v Angersu v pokrajini Maine-et-Loire. "Cerkev svete Magdalene je bila danes divje vandalizirana," je v izjavi napad obsodil župan Angersa Jean-Marc Verchère, pri čemer je pojasnil, da so "bili obglavljeni številni kipi, zlomljeni križi in oskrunjen glavni oltar v cerkvi".



Župan je napovedal vložitev tožbe proti neznanemu storilcu in dodal, da najostreje obsoja to okrutno dejanje, ki je prizadelo pomembno versko in kulturno zgradbo v našem mestu. "Izražam svojo podporo župljanom in katoliški skupnosti, ki so zelo prizadeti zaradi teh napadov, ki so se zgodili dan po velikonočnih praznikih."

Vandalizem nad katoliško cerkvijo je sprožil odziv notranjega ministra Géralda Darmanina na Twitterju: "Nesprejemljivo obglavljenje kipov v cerkvi svete Magdalene v Angersu. Izražam vso svojo podporo angevinskemu in francoskemu katoliškemu prebivalstvu. Vse bomo storili, da bomo prijeli storilce tega posega v versko dediščino."

Na Twitterju je napad obsodila tudi Rima Abdul Malak, francoska ministrica za kulturo. "Napad na kulturno dediščino je napad na to, kar tvori našo skupno zgodovino. Vsi smo prizadeti, pa če smo verniki ali ne."

Pred božičem val skrunitev cerkva v Franciji


Napadi na katoliške sakralne objekte v zadnjih letih niso redkost. Tik pred božičem, 22. decembra, je bila na udaru cerkev Sainte-Anne d'Arvor v Lorientu, ki je utrpela resne posledice vandalizma. Po poročanju Ouest-France so bile kipci Device Marije, svete Ivane Orleanske in svete Terezije Deteta Jezusa zlomljeni na tleh, božične jaslice uničene in sveče pometane po tleh. Skrunitve so se zgodile čez dan, ko je bila cerkev prazna.

V cerkvi Saint-Roch v Parizu so bili 19. decembra na fasado napisani grafiti  "Lažni plemiči ...", "Nacisti, Francozi proč", "Svojo knjigo berete v napačno smer". Zelo podobni grafiti so bili le nekoliko dni pred tem napisani na nekaterih stenah in vratih Louvra. 

V Rouenu (Seine-Maritime) sta se pred božičem dva močno pijana 18-letna dijaka povzpela na streho cerkve Saint-Maclou, zgrajene v 15. in 16. stoletju. Kamnito strukturo na vrhu cerkve, ki je bila stara več sto let, sta zlomila, kos je padel v globino in na srečo pri tem ni nikogar poškodoval.

Dolgo ignoriranje problema napadov na kristjane in sakralne objekte


Francija ima sedaj že dolgo zgodovino napadov na cerkvene objekte ter tudi kristjane, naj si bo duhovnike ali vernike. Samo leta 2018 je bilo po poročilu Liberté politique v Franciji kar 80 % vseh oskrunjenih sakralnih objektov krščanskih. O tem smo več pisali tukaj.

V zadnjih treh letih se vrstijo tudi napadi na krščanske vernike. Francoska policija je oktobra 2020 sporočila, da je neznani napadalec v mestu Lyon s šibrenico ustrelil pravoslavnega duhovnika. Moški je po napadu pobegnil, pravoslavni duhovnik je utrpel hude rane.

Napad se je zgodil tri dni po tem, ko je v cerkvi v Nici napadalec ubil tri ljudi. Sredi oktobra istega leta pa je 18-letni čečenski državljan obglavil profesorja zgodovine in geografije, ker je dijakom med predavanjem o svobodi govora pokazal v islamski veri prepovedane karikature Mohameda.

Avgusta 2021 je bil na zahodu Francije umorjen katoliški duhovnik. Rabelj je bil 40-letnik iz Ruande, ta je bil v času zločina pod sodnim nadzorom zaradi požiga katedrale v Nantesu, v katerem so zgorele cerkvene orgle iz 17. stoletja, nepopravljivo pa so bili poškodovani tudi znameniti vitraži.

Aprila 2022 je bil v Nici na jugu Francije v napadu z nožem, ki ga je zagrešil moški, hudo ranjen duhovnik, so sporočile oblasti. Napad se je zgodil med jutranjo mašo, storilec je uporabil nož s sedemcentimetrskim rezilom.

O tem, da Francija še zdaleč ni edina evropska država, ki se sooča z vandalizmom katoliških cerkva, smo pisali tudi v prispevku Ne samo v Franciji, katoliške cerkve napadajo tudi drugod po Evropi. Kar 8 nemških cerkva je že doživelo napade, na te pa niso imuni niti na Škotskem, v Angliji, Franciji, Španiji, Italiji in na Poljskem.

Napadi sovpadajo s padanjem števila vernih


Po poročanju Dunajskega observatorija za nestrpnost in diskriminacijo do kristjanov v Evropi je bilo samo leta 2018 v Evropi dokumentiranih več kot 325 sovražnih dejanj proti kristjanom, kar vključuje tako uničevanje cerkvenih zgradb, kot nesprejemljive posege v versko svobodo.

Med kritičnimi državami je Observatorij posebej izpostavil Francijo, kjer so v zadnjih desetih letih zaznali kar 285-odstotno povečanje “protikrščanskih incidentov”. Tiskovna predstavnica observatorija Ellen Fantini je ob tem novinarjem povedala, da so med odgovornimi za napade v Franciji najpogosteje radikalni levičarji, radikalizirani islamisti in radikalne feministke.

Zagotovo je vse skupaj povezano tudi s hudim padcem števila vernikov v Franciji ter tudi tem, koliko ljudi se identificira z neko religijo. Na Primeru krščanstva je takšnih samo še 47 % vseh v Franciji, medtem ko jih je leta 1986 bilo še 82 %, leta 2010 pa 67 %.

vir statista


 

Izbrano za naročnike: Krivda Janeza Pavla II.: ali je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Miro Pačnik: »Kako sem Titu odrezal glavo« (Vroča tema, 11. 12. 2025)
  • 11. 12. 2025
Ko država ne ukrepa, škodo plačujemo državljani
  • 19. 02. 2026
Ostre obsodbe mazaške akcije v Železni Kapli, Pliberku in Koprivni
  • 19. 10. 2025