Veliki petek - dan kontemplacije in tišine

Veliki petek, ki obeležuje trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, je eden izmed najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. To je edini dan v katoliškem letu brez svete maše. Namesto svete maše se verniki ob 15.00 zberejo v cerkvah za križev, ki služi kot kontemplacija Jezusovega trpljenja, zvečer pa k obredom velikega petka.

Dan kontemplacije in tišine

Slovenska škofovska konferenca za opravila velikega petka navede začetek v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva. Med obredom velikega petka glavni mašnik pred oltarjem leže na obraz, verniki pa kleče molijo v tišini. Temu sledi Božja beseda. Zadnji del je poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti.

Na veliki petek v Katoliški cerkvi velja strogi post, kar pomeni, da se lahko verniki samo enkrat na dan do sitega najejo, sicer pa lahko imajo še dva manjša obroka. Smisel tega ni v tem, da kristjan preprosto ne je, ampak da se zaveda, da njegove potrebe niso najbolj pomembne in da opazi potrebe drugih. Ta dan se priporoča, da vsaj nekaj časa verniki preživijo v tišini in kontemplaciji.

Križev pot v Koloseju

V Rimu je križev pot v Koloseju, ki ima močno simboliko, ker so v njem umrli eni izmed prvih krščanskih mučenikov, ki so umrli zaradi svoje vere v času rimskega cesarstva. Ta običaj je okrepil papež Janez Pavel II., ki je pogosto tudi sam nosil križ mimo 14 postaj Jezusovega pasijona. Kasneje, ko mu pa to starost ni več dovolila, so križ nosili drugi.

Meditacije ob križevem potu v Koloseju napišejo vsako leto različni avtorji in lahko pomagajo pri zdravljenju ran v svetu in Cerkvi. Tako je na primer bilo tudi lani, ko sta sodelovanje ene izmed postaj organizirali Ukrajinka in Rusinja, kar je močan simbol svetovne sprave.

Ta dan daje pomembno priložnost kristjanom, da okrepijo svojo vero, nekristjanom pa, da se odmaknejo od hrupa vsakdana v dan kontemplacije in tišine.