[Video] Aleksander Ostan: Urbicid Ljubljanske tržnice (Vroča tema, 3. 11. 2025)

V tokratni Vroči temi je z bil z nami arhitekt Aleksander Ostan, član civilne iniciative Tržnice ne damo in tudi izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V zvezi z gradnjo podzemne garaže pod Tržnico v Ljubljani uporabi izraz urbicid, ki označuje namerno uničevanje ali ubijanje mesta in mestnega okolja na področju kulturne, zgodovinske, infrastrukturne dediščine. Meni namreč, da je tržnica v Ljubljani najbolj vitalen in živahen del mesta in ta projekt podzemne garaže bi načel, pravi Ostan, dušo mesta. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

»Če začneš uničevati prostor brez razumevanja, brez odnosa, brez srca – uničuješ tudi samega sebe. Prostor gradi človeka, tako kot človek gradi prostor.«

G. Ostan meni, da so politiki, ki si prizadevajo za takšne uničevalne projekte, kulturno nezreli ali pa so talci političnih interesov iz ozadja. Obsodi ministrstvo za kulturo in prostor, da ni odločno nasprotovalo temu projektu. 

Tržnica z arkadami je delo arhitekta Jožeta Plečnika in je del Unescove svetovne kulturne dediščine. Gradnja garaže bi po mnenju Ostana ogrozila avtentičnost in integriteto tega območja in neposreden poseg v zaščiteno dediščino. Pod tržnico in okoli Vodnikovega trga se nahajajo tudi ostanki srednjeveškega obzidja, jarkov in bastionov, ki so pomemben del zgodovinske plasti Ljubljane. Opozori, da bi gradnja večnivojske garaže (štiri do šest podzemnih etaž) po mnenju strokovnjakov uničila ali močno poškodovala te arheološke ostanke, ki so že bili delno odkriti in dokumentirani. Poseg bi bil zato v popolnem nasprotju z varovanjem kulturne dediščine.

Treba je upoštevati tudi pritisk vode in nepredvidljivo obnašanje podtalnice. Podzemna garaža bi delovala kot betonska pregrada oziroma jez, ki bi spremenila naravni tok podzemnih voda, dodaja Ostan. To bi lahko povzročilo poškodbe temeljev okoliških stavb, vključno s stolnico, Semeniško knjižnico in Plečnikovimi objekti. 

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je izdal dovoljenje za gradnjo, čeprav Ostan opozarja, da naj bi bili pogoji nejasni in pridobljeni pod političnimi pritiski. Strokovnjaki znotraj zavoda naj bi opozarjali na tveganja, a so bili njihovi argumenti omejeni le na tehnične parametre, kot je recimo oddaljenost od Semeniške knjižnice, brez upoštevanja širšega vpliva na dediščino.

Arhitekt Aleksander Ostan namesto gradnje podzemne garaže pod tržnico predlaga alternativno podzemno garažo pod grajskim gričem, po vzoru Salzburga. Projekt bi omogočil več kot 2000 parkirnih mest, ne da bi posegal v staro mestno jedro ali ogrožal kulturno dediščino, dostopna pa bi lahko bila iz več smeri. 

Meni, da bi bili stroški gradnje projekta pod Tržnico zaradi gradnje v zahtevnih pogojih zelo visoki, vse skupaj pa bi prineslo tudi visoke vzdrževalne stroške. Projekt bi bil tako nesorazmeren glede na število parkirnih mest, katerih naj bi bilo le okoli 260. Prvotna ocenjena vrednost, ki je znašala okoli 6 milijonov, se je povzpela na več kot 80 milijonov evrov. Posamezno parkirno mesto bi po teh izračunih stalo okoli 100.000 evrov, kar Ostan označuje za absurdno.

Prvotna ocenjena vrednost, ki je znašala okoli 6 milijonov, se je povzpela na več kot 80 milijonov evrov. 

Pojavlja se tudi vprašanje pietetnega odnosa do zgodovine. Na tem območju se namreč nahaja tudi najstarejše ljubljansko pokopališče, kjer so pokopani pripadniki plemiških družin. Ostan poudarja, da je ravno odnos do pokojnih eden izmed ključnih pokazateljev zrelosti kulture. Prekopavanje grobov zaradi garaže označuje kot poseg v najgloblje kulturne in duhovne vrednote naroda. Tak odnos do prostora in preteklosti naj bi kazal na izgubo občutka za skupno kulturno identiteto in spomin.

Spomni, da so bili Civilna iniciativa, društvo arhitektov in številni strokovnjaki iz postopka izključeni ali močno omejeni pri odločanju o njem. Kritizira, da so o vplivih na kulturno dediščino presojali neustrezno usposobljeni kadri, kot so biologi, fiziki in strojniki namesto strokovnjakov za kulturno dediščino. Meni, da je bil postopek namenoma izpeljan brez vključitve javnosti in da so bile pravne luknje zlorabljene v prid investitorjem.

Opozarja še, da je gradnja garaže v nasprotju z načelom trajnostne mobilnosti, ki ga Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope tako promovira. Projekt bi povečal promet v središču mestnega jedra in s tem povečal hrup, onesnaženje in toploto. Promet je po mnenju sogovornika potrebno preusmeriti na zunanji mestni obroč, ne pa ga privabljati v center.

Opozarja na številne druge napačno umeščene projekte, kot so prenova kopališča Ilirija, stadion in drugi primeri, kjer je arhitektura izgubila stik s prostorom in merilom mesta. Ljubljana, pravi, postaja balkansko mesto, kjer se kulturne vrednote sistematično spodkopavajo. 

»Ljubljana bi morala spoštovati svojo zgodovino, svoj urbani spomin in človeško merilo prostora. To, kar se zdaj dogaja, pomeni odmik od teh vrednot in ponazarja, kako izgubljamo kulturno zavest kot družba.«

Če vas podrobneje zanima pogovor s strokovnjakom Aleksandrom Ostanom, si ga poglejte v tokratni Vroči temi.