[Video] O socialistično partijski mitologiji in pravljičnem svetu, ki z realnostjo nima nobene zveze (Vroča tema, 10. 6. 2025)

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne smo se spet naposlušali socialistično partijske mitologije. O tem se je voditeljica Vida Petrovčič v Vroči temi pogovarjala z dvema zgodovinarjema – s Tamaro Griesser Pečar in Jožetom Dežmanom. Skupaj so razbijali nekatere mite, ki so trdovratno prisotni v našem prostoru.

Voditeljico Vido Petrovčič je zanimalo, kaj sploh je socialistično partijska mitologija. Zgodovinar dr. Jože Dežman je spomnil, da k tej 80. obletnici konca druge svetovne vojne sodi tudi komunistični prevzem oblasti. »In to je ta drugi del spominjanja, ki je za naš oblastni krog popolnoma odpadel,« je dejal Dežman in dodal, da se mu zdi neverjetno, da v vsej »civilni religiji«, ki nam jo skušajo v preoblečeni in spet preoblečeni formi prodajati, ni več pojma revolucija. Celo Tito nekako odpade – s tem pa je hkrati spregledan tudi komunističen poraz. S tem je Dežman med drugim ciljal tudi na proslavo ob »dnevu upora proti okupatorju« in govor predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Milan Kučan je sedel v prvi vrsti in molčal kot grob. »To pomeni, da ni več komunizma in komunistične partije, ni več temeljnega cilja tega projekta – Jugoslavije, ni več samoupravljanja in ni več neuvrščenosti,« je Dežman naštel in komentiral, da se kompleten bankrot pravzaprav spregleda, hkrati pa se prodaja nekaj, kar je najbližje pojmu osvobodilna fronta. »Ampak to je tako, kot bi prodajal Sneguljčico in sedem palčkov. Prestopili smo v pravljični svet, ki z realnostjo nima nobene zveze,« je dejal Dežman ponovno izrazil začudenje, da Milan Kučan, ki je bil vodja te slavne komunistične partije oz. zveze komunistov, ob tem ne protestira. Prav tako ne protestira nekoč najbolj paradna Zveza združenj borcev, ki je še danes organizacija komunističnih veteranov. Vsi se priklanjajo novi laži – so za to, da se ohranijo pri koritu, pripravljeni pozabiti na revolucijo, samoupravljanje, Jugoslavijo in neuvrščenost? Po Dežmanovi oceni to pomeni, da smo spet kot v starih časih – če boste ubogali, bo vse v redu.

Civilizacijski razcep med kulturo kolektivistične laži in med kulturo spomina

Nasproti temu se po Dežmanovih besedah le vzpostavlja 30-letna tradicija odkrivanja resnice. 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico in čez 100 umorjenih Romov še čaka na pogreb, ob tem pa raste zavest, da je mrtve treba pokopati. Nastopa zahteva, da je vsak umorjen tudi oseba, da ima svoje ime, spomin in grob. »Ta tabor laži in sprenevedanja ne priznava smrti. Svojih mrtvih se niti spomnili niso ob 80. obletnici,« je zgodovinar opisal temeljni civilizacijski razcep med kulturo kolektivistične laži, kjer posameznik ni nič vreden, kjer resnica ni nič vredna in med kulturo spomina, ki zahteva dialog, preverjanje, raziskovanje in pa tudi spoštovanje slehernika ter spoštovanje smrti in mrtvih.

Sogovorniki v Vroči temi so se med drugim lotili mita, da ni bilo revolucije – pa čeprav vsi vemo, da se jo je nekoč na proslavah ves čas omenjalo. »Imamo tudi kip revolucije,« je spomnila zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar in ob tem spomnila tudi na Kardeljeve besede, ko je oktobra leta 1940 dejal, da bodo šli v upor samo, če bodo lahko izpeljali revolucijo. »Izpeljali so revolucijo, ker so hoteli prevzeti oblast, potem pa so iz taktičnih razlogov – ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo – postavili v ospredje osvoboditev,« je pojasnila zgodovinarka. Tako sedaj nastaja nov mit, da so se borili za osvoboditev Slovenije, kar je po njenih besedah popolna neumnost. Ponovno je opomnila, da se pri nas ves čas pozablja, da so bili komunisti do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo zavezniki Nemčije. »Obstajal je Pakt Hitler – Stalin in pa mejna in prijateljska pogodba,« je Griesser Pečar dejala, da se ji zdi poimenovanje pakta Hitler – Stalin bolj primerno kot pa Pakt Ribbentrop-Molotov. Nemčija in Sovjetska zveza sta začeli drugo svetovno vojno skupaj, kar se je spremenilo šele leta 1941 z napadom na Sovjetsko zvezo. S tem so sogovorniki razbili še en mit – da so bili komunisti vedno na pravi strani.

Resnično prelomnemu dogodku se pozornosti ne namenja

Dežman je načel pogovor o tem, da se kaže tu še druga igra. Aprila 1990 smo imeli volitve, kar pomeni, da smo imeli lepo okroglo obletnico prelomnega dogodka, ko smo s prvimi demokratičnimi volitvami vstopili v okolje, da se o vseh teh stvareh sploh lahko pogovarjamo. Vendar pa okrogli obletnici prvih demokratičnih volitev po Dežmanovih besedah niso namenili nobene pozornosti. Prehoda iz enopartijskih, represivnih, totalitarnih časov v demokracijo ne zaznamujejo. »Šlo pa se je v ta rom – pom – pom, kjer naj bi pokazali, da se je demokratična Slovenija konstituirala že s komunistično partijo,« je Dežman izpostavil še drug problem, da komunistični projekt ne prinese osvoboditve. »Če nam komunistična zmaga pridobi teh 4406 kvadratnih kilometrov ozemlja, je to v redu, ampak velika zmaga Slovencev je, da smo se znebili komunistov – to je bilo aprila 1990,« je Dežman opozoril, da se dejstvo, da osamosvojitev pomeni prelomni dogodek, v miselnem obzorju te oblasti zanika.

Tudi Griesser Pečar se je strinjala, da se o osvoboditvi lahko govori le v primeru, če gre za dejansko osvoboditev. Ne pa, če en totalitaren sistem zamenja drugega. Dežman je pripomnil, da se lahko le čudimo tem ljudem na oblasti, ki so razmeroma mladi, da poskušajo reševati poražen projekt. »To je sicer značilno za večne vernike socializma,« je ocenil in dodal, da realna dejstva pa le kažejo, da pravzaprav niti sami ne vedo, kaj bi nam prodajali. To, da nam totalitazrni režim skušajo prodati kot svobodo, je Dežman označil za grozljive manipulacije, ki se jim je treba samo smejati. »Jih je pa treba tudi resno jemati – saj oni na tem gradijo svojo obrambo oblasti in nov pohod na oblast. To so smrtno resne zadeve,« je opozoril.

Sogovorniki so se v Vroči temi dotaknili še mnogo zanimivih tem in mitov. Od skritih zločinov, iz katerih so kasneje skušali narediti vrlino, do nekoč praznovanega dneva ustaje slovenskega naroda proti okupatorju – kjer ni bilo ne ustaje, ne okupatorja. V resnici je julija 1941 pod Šmarno goro komunist Miha Novak ustrelil slovenca Franca Žnidaršiča. O tem, da državljanska vojna, ki so jo sprovocirali komunisti, traja še do danes. In o tem, ali so se glede vračanja vojakov dogovorili že na jaltski konferenci. Nenazadnje tudi o pokopih ter o tem, da imajo mrtvi čas in delajo.

Bo čez 80 let zgodovina očiščena mitov?

O čem se bodo pogovarjali čez 80 let, je za konec vprašala voditeljica. Griesser Pečarjeva je izrazila upanje, da bodo prišli do tega, da bo Slovenija pravna država – kar danes ni. In da bodo sprejeli dejstva ter da bodo zgodovino očistili mitov. Podobno je dejal Dežman, da bi si želel, da bi se takrat pogovarjali o nekih sprejetih dejstvih – čeprav že to, da se o tem danes lahko pogovarjamo, tudi nekaj pomeni. »Upam, da bo ta teža zgodovine prišla med nas, da se bomo o tem lahko pogovarjali,« je povedal zgodovinar in že večkrat opisal, da ob ogledu polurnega filma Bratomor pod Macesnovo gorico – 3450 v dvorani vlada tišina. Gre za veliko breme, o katerem se je še vedno težko pogovarjati. »Upam, da bomo imeli sposobnost dialoga tudi med drugače mislečimi,« je dejal zgodovinar.