Vlada ne pove, da bo povprečna gospodarska rast nižja od ravni EU

»Vlada si zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva. Če se bo v teh panogah ta trend nadaljeval, ne bo niti prepotrebne gospodarske rasti niti pozitivnih bonitetnih ocen za Slovenijo,« je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki je vlado pozval, naj preide k takojšnji aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa v dejavnostih, ki so trenutno v najslabšem položaju. 

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že nekaj mesecev opozarjajo vlado na zaostrene gospodarske razmere – a očitno so bila potrebna opozorila na resne razmere tudi s strani mednarodnih institucij. »Na GZS pozivamo vlado, da od razprave preide k takojšnji aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa v dejavnostih, ki so trenutno v najslabšem položaju. Sedanje okoliščine so nepredvidljive. Nepredvidljivost je eden od ključnih pogojev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa,« je bil jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Letošnja povprečna gospodarska rast nižja od ravni EU

Gorenšček je na današnji izjavi za medije spomnil, da so tako Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) kot Evropska komisija (EK) in Mednarodni denarni sklad (IMF) v zadnjih dneh in tednih močno znižali svoje ocene gospodarske rasti za Slovenijo za leto 2025. Dinamika gospodarske rasti se je v tretjem četrtletju 2025 sicer nekoliko izboljšala, predvsem zaradi rasti v gradbeništvu, medtem ko je bil izvoz blaga na medletni ravni še vedno realno nižji (-1,7 %), rast potrošnje gospodinjstev se je upočasnila. »Letošnja povprečna gospodarska rast pa bo zgolj blizu enega odstotka, kar je manj kot na ravni EU (1,4 %) – tega vam vlada ne komunicira,« je sporočil Gorenšček.

Kljub rahlemu okrevanju dela gospodarstva, GZS opozarja, da industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, v nasprotju z EU-27, ne kaže pomembnih znakov okrevanja. V prvih devetih mesecih je bila tako medletno nižja za en odstotek v primerjavi z 1,5 odstotno rastjo industrijske proizvodnje v EU-27. Visoki padci so bili v Sloveniji predvsem pri srednje visoko (-3,2 %) in srednje nizko (-2,4 %) tehnološko zahtevnih proizvodih, kamor sodijo avtomobilska, strojna, pohištvena, kovinska in druge podobne dejavnosti. Gorenšček je izpostavil, da je bila v preteklosti rast industrijske proizvodnje v Sloveniji praviloma višja za 2 o.dstotni točki glede na EU-27 - zato lahko te okoliščine označimo kot nepredvidljive. »Prav ta nepredvidljivost je eden od ključnih pogojev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa,« je poudaril

Že večkrat pozvali k aktivaciji mehanizma skrajšanega delovnega časa

Na podlagi resnosti razmer v številnih skupinah dejavnosti je GZS danes ponovno pozvala vlado, da nemudoma aktivira mehanizem skrajšanega delovnega časa. Posamezna podjetja so že – ob lastnem kritju vseh stroškov – pri delu zaposlenih prešla na skrajšan delovni čas (primeri: Domel, SIJ, Orodjarstvo Gorjak …).

Zaskrbljujoče informacije prihajajo tudi od podjetij v tuji lasti. Opozarjajo na možne selitve proizvodnje – med njimi tudi največja podjetja – njihov morebitni odhod bi lahko pomembno vplival na dobaviteljske verige slovenskih podjetij. GZS je že 14. julija na ministrstvo za delo naslovila poziv, da v skladu z veljavnim zakonom o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas začne postopek aktivacije tega ukrepa. Znova je k aktivaciji pozvala 14. oktobra.

Gorenšček je navedel tudi okvirne dejavnosti, v katerih naj bi lahko podjetja zaprosila za skrajšani delovni čas: proizvodnja motornih vozil (prikolic in polprikolic), drugih vozil in plovil, tiskarstvo, proizvodnja oblačil, usnjenih in sorodnih izdelkov, papirja in papirnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas, nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, popravila in montaže strojev in naprav ter arhitekturno in tehnično projektiranje.

Vlada je namesto razbremenitve plač dodatno obremenila državni proračun in podjetja 

Gorenšček je bil ogorčen nad nedavnimi izjavami finančnega ministrstva, da je predvolilno obdobje pač bolj obremenjujoče za proračun. »Ta vlada je namesto razbremenitve plač zaposlenih dodatno obremenila državni proračun in podjetja ne samo za eno leto, ampak za vse nadaljnje proračune in leta. Se državljanke in državljani zavedamo, da to pomeni, da bomo morali za to plačati iz naših denarnic in proračunov podjetij,« je Gorenšček opozoril na božičnico in spomnil, da je vlada v tem primeru tudi kršila socialni dialog, zato so delodajalci zapustili pogajanja.