Vladni apetiti po desetmilijardni popoplavni obnovi bodo za državljane pomenili več davkov in nižji standard

Poplavljena Škofja Loka. Vir foto: Slovenska vojska

Nova Slovenija očita vladi, da je bila pri sanaciji škode prepočasna in neučinkovita, poleg tega pa je konstantno spreminjala izračune stroškov, potrebnih za obnovo.Ti naj bi sedaj znašali že skoraj 10 milijard.

Na seji Komisije za nadzor javnih financ je bilo slišati ocene, da so na seznamu obnove potrebne infrastrukture tudi projekti, ki jih poplave sploh niso prizadele. Na Vladi se sicer branijo, da metodologija Evropske unije omogoča tudi vključitev ukrepov, ki odgovarjajo na izzive podnebnih sprememb, zavračajo pa tudi očitke o počasni in neučinkoviti pomoči.

Vlada je v seznam obnove potrebne infrastrukture vključila tudi projekte, ki jih poplave niso prizadele

Na Komisiji za nadzor javnih financ so danes med drugim razpravljali tudi o oceni stroškov odprave posledic avgustovskih poplav. Kmalu za tem je bilo sicer govora še o drugi tematiki, in sicer o porabi javnih sredstev ministrstva za obrambo za resničnostni šov o slovenski vojski, za katerega naj bi namenili skoraj 2 milijona evrov.

Po mnenju Nove Slovenije je vlada pri sanaciji škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave, prepočasna in neučinkovita, a hkrati tudi zelo hitra pri izračunih stroškov obnove. Kot je že v najavi današnje seje pred kakim tednom povedal Jernej Vrtovec, poslanec Nove Slovenije, se je kljub temu, da so na vladi govorili o tem, kako hitra in učinkovita bo popoplavna sanacija, izkazalo ravno nasprotno.

Kot je takrat povedal Vrtovec, so občine po njegovih besedah čakale, da so dobile sredstva za samo intervencijo, nekatera podjetja pa so bila zaradi prepočasne pomoči na robu likvidnosti. Vrtovec je opozoril tudi na nenehno spreminjanje ocenjene višine stroškov. V prvih odzivih je predsednik vlade Golob govoril o 500 milijonih evrov, sedaj pa je govora že o 10 milijardah. Glede na podatke, ki so jih v Novi Sloveniji pridobili od direkcije za infrastrukturo, so na seznamu obnove potrebne infrastrukture tudi projekti, ki jih poplave v bistvu sploh niso prizadele, trdi Vrtovec.

Namen seje je sicer bil, kot je v uvodu povedal Vrtovec, da se razblinijo vsi dvomi o tem, kakšna je bila metodologija za izračun škode, kakšne so bile pri tem predpostavke in ali je oceno škode kdo revidiral. »Ne samo meni, tudi drugim državljankam in državljanom je zelo čudno, da imamo škodo v tolikšni vrednosti, zlasti po tem, ko vidimo, kaj vse se je popisovalo,« je povedal Vrtovec in vladi očital, da je bilo veliko izračuna malce na palec.

Preveliki apetiti vlade pomenijo zviševanje davkov in nižanje standarda državljanom

Problem je v tem, ker bodo račun ocenjene škode, sedaj v višini 9,9 milijarde evrov, pospremili številni ukrepi. Davčno se s tem obremenjuje gospodarstvo, zatiskajo se pasovi pri fizičnih osebah, zamrznjeno je usklajevanje plač, zamrznjen pa je tudi za časa prejšnje vlade sprejet ukrep o brezplačnem vrtcu za drugega otroka, veliko vprašanje pa je tudi, kako se bodo usklajevali socialni transferji, je bil kritičen Vrtovec.

Po njegovih besedah v stranki ne želijo, da bi prišlo do ponovitve zgodbe sanacije bančnega sistema zaradi napačnih metodologij. Potrebni so oprijemljivi podatki, saj bi, če bi se izkazalo, da gre zgolj in samo za napihovanje vrednosti, da se izognemo spoštovanju fiskalnih pravil za naslednje leto, naskral celoten narod in država, je opozoril Vrtovec.

V svoji razpravi je poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek spregovoril tudi o težavah, s katerimi se soočajo krajani Strug v občini Luče, ki so zaradi prepočasne sanacije napovedali zaporo glavne ceste. Kot je povedal, si krajani Strug želijo od vlade slišati, ali se bodo morali iz svojih domovanj izseliti in ali bodo namesto svojih sedanjih domov dobili nove obljubljene hiše. Po Reberškovem mnenju je nujno potrebno sanirati nastalo škodo, ne želimo pa si je preplačati, saj bomo obnovo financirali davkoplačevalci.

Zaselek je sicer danes obiskal tudi Boštjan Šefic, vodja službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih. Usoda naselja zaenkrat še ni znana, po neuradnih informacijah naj bi krajanom danes sporočili, kakšna naj bi bila dokončna odločitev, in sicer tudi, ali bo potrebna selitev.

Alenka Bratušek: Nihče, ki je bil do sedaj deležen denarne pomoči s strani države, je ni dobil tako hitro kot sedaj

Komisija za nadzor javnih financ je sicer vlado pozvala, naj ji v sedmih dneh pošlje gradivo ocene škode poplav 4. avgusta, računskemu sodišču pa predlagala, naj opravi revizijo te ocene.

Kot je sicer povedal Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, je vlada oceno 9,9 milijarde evrov sprejela za potrebe priprave vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po avgustovski ujmi, ki jo je Slovenija poslala Evropski komisiji. Država lahko na podlagi te ocene, ki vključuje tudi oceno neposredne škode in oceno stroškov poplavne sanacije ter obnove, od EU prejme največ 400 milijonov evrov.

Na vprašanje Vrtovca, zakaj je v oceno škode vključena tudi infrastruktura, ki ni bila prizadeta, npr. obvoznica v Lučah, ki je pred poplavami sploh še ni bilo, je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek odgovorila, da so po metodologiji PDNA (Post-disaster needs assessment oz. ocena potreb po katastrofi), ki jo uporablja Evropska unija v primeru naravnih nesreč, na vladi v oceno poleg škode vključili tudi ukrepe, ki bodo odgovorili na izzive podnebnih sprememb, se pravi za sanacijo in zagotavljanje varnosti.

Podobno sicer velja tudi za most v Solčavi, ki neposredno z ujmo ni bil prizadet, a ga bo potrebno nadomestiti z drugim, da kraj v naslednji ujmi ne bo spet pod vodo. Kaj sodi v oceno in kaj ne, so na Vladi usklajevali s snovalci metodologije in z Evropsko komisijo.

Za vsak denar, ki ga bo Slovenija dobila s strani Evropske unije, bo treba posredovati natančna dokazila. Denar pa ne bo nakazan za posamezni projekt, temveč ga bo prejel proračun. Ta denar pa bo nato potrebno porabiti v 18 mesecih.

Ministrica Alenka Bratušek je sicer zavrnila očitke, da je pomoč prepočasna in neučinkovita. Po njenih besedah nihče, ki je bil do sedaj deležen denarne pomoči v državi, do nje ni prišel tako hitro. Po najnovejših podatkih je bilo do 19. oktobra iz državnega proračuna izplačanih 254,7 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav.

Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča sicer natančnih podatkov, koliko sredstev za sanacijo bo po posameznih letih potrebno, še nimajo. V proračunu za prihodnje leto je približno 30 odstotkov denarja predvidenega za infrastrukturne projekte, ostalo pa je na proračunski rezervi ministrstva. Sredstva bodo po njegovih besedah prerazporejena na posamezne resorje in konkretne projekte, ko bodo zneski na posameznih projektih znani. Kot cilj so si sicer zadali tudi nadzor nad porabo teh sredstev.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike