Vojna v Izraelu ima lahko posledice tudi za ukrajinsko bojišče. Kaj si obeta Putin?

Evropski uradniki in strokovnjaki so zaskrbljeni, da bi lahko Rusija izkoristila zmedo, ki je nastala ob napadu Hamasa na Izrael, in s tem Kremelj še bolj približala Iranu, ki je zaveznik te palestinske militantne skupine.

Po tednu dni zmedenih in nasprotujočih si sporočil o stališču bloka do potekajoče vojne med Izraelom in Hamasom naj bi voditelji EU danes sprejeli jasno stališče. Na današnjem virtualnem vrhu voditeljev EU, ki bo potekal ob 17.30 po srednjeevropskem času in mu bo predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, bodo skušali odpraviti večdnevno zmedo v komuniciranju predstavnikov Evropske unije.

Ruska pomoč Palestini

Nič ne kaže na to, da bi Rusija nudila materialno podporo – ali bila celo vnaprej obveščena – pred nepričakovanim sobotnim napadom. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je v nedeljo zjutraj na območju Gaze in na Zahodnem bregu umrlo 2.383 Palestincev, 10.814 pa je bilo ranjenih. V Gazi se je število smrtnih žrtev povzpelo na 2.329 mrtvih in 9.714 ranjenih Palestincev, medtem ko so na Zahodnem bregu zabeležili 54 mrtvih in 1.100 ranjenih od začetka spopada med Hamasom in Izraelom 7. oktobra, poroča Reuters.

Vendar pa Hamas pomembno podpira Iran, vse tesnejši zaveznik Kremlja, ki je zagotovil na tisoče samomorilskih brezpilotnih letal za rusko invazijo na Ukrajino. Napad na Izrael, enega od najtesnejših ameriških zaveznikov, ni le ustvaril možnosti za vojno na dveh frontah na Bližnjem vzhodu, ampak je tudi raztegnil ameriško in evropsko oborožitev ter politično voljo. Kriza se je zgodila v času, ko je Zahod že imel težave z zbiranjem več streliva in denarja za podporo ukrajinski protiofenzivi.

Odnosi med Izraelom in Rusijo

Rusija bo zaradi dolgotrajnih zgodovinskih in diplomatskih povezav z Izraelom verjetno ravnala previdno. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ruski predsednik Vladimir Putin sta v preteklih letih navezala tesne stike, Kremelj pa je podprl izraelsko zaskrbljenost zaradi predorov Hezbolaha, izkopanih iz Libanona pod izraelsko mejo, in celo oblikoval skupno delovno skupino za razpravo o umiku vseh tujih vojakov iz Sirije. 

Kremelj ni obsodil napada Hamasa. Izrael se je prav tako ustavil pri popolni obsodbi ruske vojne v Ukrajini in zavzel nevtralno stališče glede ruske nezakonite priključitve Krimskega polotoka leta 2014, preden je štiri leta pozneje to potezo obsodil. 

V Izraelu živi več sto tisoč ruskih državljanov, približno 1,5 milijona Izraelcev pa govori rusko. Izrael je Ukrajino diplomatsko podprl, vendar kljub svoji 12 milijard dolarjev vredni orožarski industriji ni zagotovil orožja. Rusija upa, da bo Izrael še naprej ostal zunaj spopadov v tej vojni. Če pa bo Rusija v Ukrajini vedno bolj v brezizhodnem položaju, bo Iran lahko zahteval več, na primer zaprosil Rusijo za sisteme zračne obrambe zase ali za svoje posrednike, za napredna bojna letala ali celo za pomoč pri zapolnjevanju vrzeli v jedrskem programu.

ZDA in Izrael

Čeprav so Združene države Amerike že obljubile večjo podporo Izraelu, odziv Evrope ni bil takoj jasen. Evropske države naj bi se posvetovale tudi o možnosti zagotavljanja vojaške pomoči Izraelu, vendar se mnogi bojijo, da so njihove vlade že izčrpane zaradi Ukrajine.

Evropski uradniki upajo, da bo izraelska napoved vojne za celino pomenila opozorilo glede grožnje terorizma, ki prihaja s palestinskih ozemelj, saj se je Evropa osredotočila na zagotavljanje pomoči in osredotočila svojo protiteroristično držo na Afriko. Evropske vlade bodo verjetno pomagale Izraelu oceniti obveščevalne napake države v času pred napadom Hamasa in ugotoviti, katere države so pomagale podpirati militantno skupino. Časopis Wall Street Journal je v nedeljo poročal, da je Iran pomagal Hamasu pri pripravah na napad in da je pred tednom dni dal zeleno luč za napad. Iran je v zadnjem desetletju eksponentno izboljšal svoje konvencionalne kopenske vaje. 

Iranske sile Quds, posebna enota Islamske revolucionarne garde, ki je Teheranu pomagala zgraditi bojno pripravljene enote na Bližnjem vzhodu, naj bi pomagale Hamasu izboljšati taktične sposobnosti. Hamasu je uspelo prebiti ograjo v Gazi in napasti izraelske vasi, pri čemer je uporabil jadralna letala in doma izdelane rakete proti eni od tehnološko najnaprednejših vojsk na svetu.

Overnight, IDF fighter jets struck:
❌ A Hamas military headquarters and neutralized a Hamas military operative.

❌ A bank utilized to fund Hamas terrorist activity in Gaza. pic.twitter.com/fBC76MZa4P

— Israel Defense Forces (@IDF) October 17, 2023

Ameriški predsednik Joe Biden bo v sredo obiskal Izrael, da bi izkazal podporo vojni proti Hamasu, potem ko je Washington sporočil, da je premier Benjamin Netanjahu privolil, da humanitarna pomoč pride do obleganih prebivalcev Gaze. Tovornjaki z življenjsko pomembnimi zalogami za Gazo so se odpravili proti mejnemu prehodu Rafa v Egiptu, edini dostopni točki do enklave zunaj nadzora Izraela, čeprav ni bilo gotovo, ali bodo lahko prečkali mejo. Priča je za Reuters povedala, da se je približno 160 tovornjakov odpravilo proti meji iz bližnjega egiptovskega mesta Al-Ariš, kjer so se ustavili in čakali, medtem ko so si diplomati že več dni prizadevali odpreti pot.

Izrael bo moral za prihajajočo kopensko invazijo napolniti svoje orožje na fronti, hkrati pa bo potreboval zalogo natančno vodenega streliva, da bi skušal izločiti Hamas v Gazi in se hkrati spoprijeti s tveganjem prijateljskega ognja, saj so izraelski državljani in tuji talci na enem najgosteje poseljenih območij na svetu. 

Ker v tem trenutku ni predsednika predstavniškega doma, ki bi v kongresu zagotovil več orožja za Izrael, saj je bil prejšnji teden odstavljen poslanec Kevin McCarthy, Združene države Amerike usmerjajo pomoč, ki jo lahko zagotovijo iz Bele hiše. Kot je v nedeljo poročal časnik Washington Post, je Izrael pred verjetnim kopenskim napadom na Gazo zaprosil za več raketnih prestreznikov Iron Dome, streliva, bomb majhnega premera in tesnejše obveščevalno sodelovanje.

Združene države Amerike so Izraelu že odobrile uporabo vnaprej pripravljenih zalog natančno vodenega streliva ameriške izdelave v regiji in v nedeljo napovedale, da bodo v vzhodno Sredozemlje poslale letalonosilko USS Gerald R. Ford, štiri rušilce z vodenimi raketami in križarko z vodenimi raketami. Obrambno ministrstvo bo napotilo tudi eskadrilje letal F-35, F-15, F-16 in napadalnih letal A-10.

Evropa ostaja neenotna

Predstavniki EU so povedali, da bodo na virtualnem vrhu danes razpravljali tudi o posledicah za države članice EU, v katerih so se zaradi polarizacije zaradi konflikta razkrile javne razlike, ter o učinkih migrantov in beguncev, ki z območij spopadov prihajajo v bližnje države in Evropo. Dodali so, da je treba razpravljati tudi o perspektivah širše vojne na Bližnjem vzhodu. Uradniki in diplomati EU se bojijo, da bi Izrael lahko začel krvavo kopensko invazijo na Gazo, ki bi lahko povzročila še več civilnih žrtev in se potencialno končala s širšim regionalnim konfliktom, če bi z Iranom podprta in močno oborožena milica Hezbolah iz Libanona napadla Izrael.

Obenem pa vojaški strokovnjaki opozarjajo, da podpora Izraelu upade tudi po tem, ko je bila konec tedna na londonski Buckinghamski palači in berlinskih Brandenburških vratih izobešena izraelska zastava, saj se Izrael sooča z vprašanji o stanju človekovih pravic na palestinskih ozemljih. Ta operacija v Gazi bo trajala nekaj časa in Hamas povečuje pritisk. V evropskih prestolnicah se vrstijo shodi za Palestino in videoposnetki iz Gaze, na katerih evropski talci prosijo, da bi se vrnili domov, če bi le Izrael ustavil svoje vojaške operacije.

From Ireland to South Africa and from the U.S. to Pakistan, tens of thousands of people all around the world are taking to the streets to demand an end to Israel's attacks on occupied Gaza. pic.twitter.com/VTkeMLWkUW

— AJ+ (@ajplus) October 17, 2023

Von der Leyenova je prejšnji petek sicer letela v Izrael in predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju povedala, da Evropa podpira pravico Izraela do samoobrambe. Vendar je bilo to sporočilo posredovano brez previdnosti, ki so jo izrazili drugi evropski voditelji ali glavni diplomat EU Josep Borrell, ki je podprl pravico Izraela do samoobrambe, vendar opozoril, da morajo izraelski ukrepi upoštevati mednarodno humanitarno pravo.

Ob začetku napadov Hamasa je komisar za sosedstvo Oliver Varhelyi sporočil, da je bilo zaradi napada Hamasa zamrznjeno celotno izplačevanje razvojne pomoči EU Palestincem, kar je Evropska komisija potem spremenila v svojih izjavah rekoč, da humanitarna pomoč ni bila prizadeta. Mnogi v Bruslju menijo, da bi moralo srečanje zunanjih ministrov EU dati ton javnemu stališču EU, zlasti poudarek na sklicevanju na mednarodno humanitarno pravo, ki je odražalo tudi stališče ZN.