Vojna z zdravniki že kaže posledice. Odpovedi zdravnikov se vrstijo

Da bo vojna z zdravniki, ki jo izvaja premier Robert Golob po navodilih aktivista Jaše Janulla in Dušana Kebra, privedla do uničenja javnega zdravstva, mnogi opozarjajo že več kot pol leta, od kar traja zdravniška stavka. Zdravnikom nenaklonjeni premier se je namesto reševanja težav v zdravstvu in izboljševanja pogojev dela zdravstvenih delavcev, odločil dodajati restrikcije za zdravnike in jim še dodatno oteževati delo. Motivacija za nadaljevanje dela najbolj obremenjenih zdravnikov, je zato vse manjša in pravi nič ni nenavadno, da zdravniki v javnem zdravstvu pospešeno dajejo odpovedi.

Po zadnjem odhodu treh radiologov iz Splošne bolnišnice Celje je postalo jasno, kaj je glavni razlog za odhod zdravnikov. Če premier Robert Golob ves čas poudarja, da so zdravniki zaslužkarji in jih zanima le denar, je zdravnikom tokrat v bran stopil tudi direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić in je poudaril, da radiologi, ki so bili ključnega pomena za zagotavljanje nujnega zdravstvenega varstva, niso dali odpovedi zaradi denarja, ampak zaradi preobremenitev in neurejenih razmer.

»Bili so izrazito preobremenjeni. Vsak od njih je opravil približno sedem do osem dežurstev mesečno, kar je dvakratnik povprečne obremenitve zdravnika specialista v bolnišnici. Po dežurstvih so ostajali še v službi in odčitavali izvide,« je povedal za N1. V Odmevih pa je pojasnil, da je šlo za izrazito požrtvovalne radiologe, ki so se izjemno trudili, da bi ljudem lahko zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo v Splošni bolnišnici Celje, a so preprosto pregoreli.

Na njihovo odpoved se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Zapisali so, da z zaskrbljenostjo spremljajo odhode zdravnikov iz javnega zdravstva.

»Skrb vzbujajoč je podatek, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično prekomernih obremenitev, o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete ZZS (iz leta 2022) razmišlja polovica zdravnikov, ki si želijo predvsem boljšo organizacijo dela, omejitev dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko in več spoštovanja ter razumevanja nadrejenih,« so zapisali in dodali:

»Zato na zbornici ves čas opozarjamo in pozivamo odločevalce, da uredijo in izboljšajo pogoje dela ter dajo poslovodstvu več možnosti nagrajevanja, s katerimi bi lahko zaposlene lažje zadržali v javnih zdravstvenih zavodih.«

Pred kratkim je namreč odpoved podal tudi ginekolog in porodničar Sašo Rakić iz UKC Maribor. Na družbenem omrežju je zapisal, da je po 22-ih letih dela v UKC dal odpoved. Za to se je odločil, ker je od vodstva prejel prepoved dela pri zasebnikih in zdravstveno inšpekcijo.

Predsednica Zdravstvene zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je tedaj za časopis Domovina povedala, da bi Ministrstvo za zdravje moralo izboljševati pogoje dela za zdravnike, če jih želi obdržati v javnem zdravstvu, ne pa jih dodatno omejevati z močnim deljenjem javnega in zasebnega zdravstva. »Države, ki imajo uspešno in učinkovito zdravstvo po Evropi, kot so Avstrija, Nemčija, Malta, znajo združevati tako zasebno kot državno dejavnost v javnem zdravstvenem sistemu. Mislim, da bi se morali v Sloveniji zgledovati po teh državah in iti v smer sodelovanja med obema sistemoma, ne pa nasprotovanja in konkurence. To lahko dosežemo z realnim načinom plačevanja storitev na eni strani in z zagotavljanjem dobrih pogojev dela zaposlenim v zdravstvu tako glede plač kot glede ostalih stvari.

Da bo odločitev o tem, kje bo zdravnik delal ali kje bo delala medicinska sestra, izviralo iz njegovih strokovnih, kariernih preferenc, ne pa toliko iz razlike recimo v dohodku in pogojih dela z aparaturami, opremo in podobno. In to se da regulirati. Večina teh omenjenih držav torej ima sistem, kjer ljudje v državnem zdravstvu do neke mere delajo tudi v zasebnem sektorju, saj na ta način več naredijo. Seveda smo pa imeli v preteklosti posamezne anomalije, da je nekdo beležil prisotnost na delovnem mestu v državni bolnišnici, v resnici pa delal kje drugje. Ampak to je anomalija, ki jo seveda moramo sankcionirati, ne pa postavljati celega sistema zdravstva na preprečevanju. Potrebno je regulirati in ne preprečevati interes zaposlenih v zdravstvu, da delajo.«

Po odpovedi treh radiologov je Splošna bolnišnica Celje ostala s komaj 2,9 redno zaposlenih radiologov, sodelujejo pa še z zunanjimi sodelavci. A to je premalo, da bi lahko zagotovili normalno delovanje radiološkega oddelka in ljudem zagotovili vsaj minimalno zdravstveno varstvo.

»Bolj kot to, kdaj bodo ljudje prišli do radioloških izvidov, je problem v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. To je točka, ki je ne smemo prestopiti, saj gre za življenjsko pomembno ločnico in tu se bomo morali dogovoriti, kako naprej,« je v Odmevih dejal  direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić in podaril, da imajo do 1. oktobra, ko se izteče odpovedni rok treh radiologov, še nekaj časa, da preprečijo najhujše.

Kako naprej?

Zdravniki, ki so dali odpoved, so v Splošni bolnišnici Celje še pripravljeni delati, vendar ne več pod takimi pogoji kot do sedaj. Kovačić je za STA povedal, da se z njimi še pogovarja o možnostih nadaljnjega sodelovanja, a je pogodbeno sodelovanje dražje od rednih zaposlitev, in sicer zaradi drugačne obdavčitve dela po pogodbah civilnega prava.

Pomanjkanje specialistov radilogoije bodo skušali rešiti še z zunanjimi sodelavci, nove sodelavce pa že iščejo, med njimi tudi radiologe iz tujine. Vendar to ne bo rešilo težav. Potrebne so sistemske spremembe, je povedal za N1. Najprej je treba spremeniti način plačevanja storitev in več denarja nameniti javnim zavodom, saj so to bolnišnice, ki zagotavljajo nujno zdravstveno varstvo in obravnavajo tudi bolnike z najtežjimi zdravstvenimi stanji.

Predlaga tudi, da bi javni zdravstveni zavodi lahko sklepali pogodbe za popoldansko delo z lastnimi zaposlenimi, vendar bi te pogodbe morale biti manj obdavčene, kot so trenutno. Svoje predloge za spremembe in reševanje težav so že podali Ministrstvu za zdravje, to pa je za 27. avgusta napovedalo sestanek z vsemi bolnišnicami, kjer bodo razpravljali o predlogih. Skupen sestanek z Ministrstvom za zdravje so predlagali tudi na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer upajo, da bodo lahko poiskali rešitve, ki bi izboljšale trenutno stanje.

A časa ni več dovolj. Posledice vojne z zdravniki, ki jo vodi premier Golob, vsak dan dobivajo novo podobo. Če Ministrstvo za zdravje ne bo aktivno reševalo težav, prisluhnilo zdravnikom in zdravstvenim zavodom ter iskalo skupne rešitve, bomo septembra zagotovo priča novim odhodom zdravnikov iz javnega sistema.