Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
Kmalu bodo minili štirje meseci od največje naravne katastrofe v samostojni Sloveniji. Kako je na prizadetih območjih, česa se bojijo, kako je s pomočjo in tudi ali so na terenu prevaranti, smo v tokratni Vroči temi vprašali županjo občine Rečica ob Savinji dr. Majdo Potočnik in generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča. Slednji je opozoril, da smo šele na tretjini sanacije po poplavah, dr. Potočnikova pa je spomnila na solidarnost, ki se je rodila, danes pa opaža, da obnova za prizadete poteka prepočasi. Ker smo v Tednu Karitas, je Tomažič pohvalil sodelavce na terenu ter spomnil na številne duševne stiske, ki jih doživljajo prizadeti v poplavah.
»Prevaranti so se pojavili. So namreč ljudje, ki ponujajo svoje storitve, tisti, ki so naivni, pa to plačajo vnaprej. Plača se, ko so zadeve narejene, ali pa se poravna majhen del na začetku, če je to plačilo povezano z materialom. Realnost na terenu je težka, ker izvajalcev ni,« je uvodoma dejal Tomažič.
Županja občine Rečica ob Savinji dr. Majda Potočnik, ki je bila med tistimi, ki so iz kampa Menina reševali približno tisoč ljudi, na koncu pa zaradi prehitro narasle vode sama potrebovala reševanje s helikopterjem, je danes ponosna na vse, ki so pomagali. Predstavila je, kako prizadeta je bila njihova občina in kako je na terenu. »Mislim, da je za prizadete vse prepočasi. Sami trpijo, tudi na občini smo vsaj prve dni mislili, da smo prepuščeni sami sebi. Dejansko smo se uprli na lastne sile, ko smo reševali 1000 ljudi iz kampa. Morali smo se znajti, kakor smo vedeli in znali,« je dejala. Dodala je, da imajo vzdolž levega brega Savinje ogroženih pet naselij: Grušovlje, Šentjanž, Varpolje, Nizko in Spodnjo Rečico. Kaj to pomeni? »To pomeni, da je grožnja sedaj enako huda in ne da je potrebna poplava, ampak vsak večji dež nas spravi na obrate. Tudi po odredbi poveljnika štaba civilne zaščite smo naredili zaščitni nasip, sicer bi Spodnjo Rečico ponovno poplavilo v naslednjih poplavah.«
»S to zgodbo še nismo končali, smo šele na dobri tretjini poti, še celo prihodnje leto nas čaka težko delo okrog poplav in če bi se lahko bolje koordiniralo in bi bili povezani na lokalni ravni, bi to gotovo prispevalo k mnogim rešitvam,« je dejal Tomažič, ki ga veseli angažiranost sodelavcev in prostovoljcev Karitas na terenu. Opažajo namreč vse več duševnih stisk med prizadetimi.
»Z vidika financiranja občine moram reči, da smo bili malo slabe volje, ker smo precej dolgo čakali na interventni denar medtem, ko je pa sanacijski denar prišel zelo hitro. Kjer vidim težavo pa je, da bomo ta sanacijski denar težje porabili v enem letu zaradi potrebnih postopkov, ker smo kot občina vseeno podvrženi vsem postopkom, sicer so omiljeni, ampak projektno dokumentacijo je treba izdelati recimo za plazove ali pa druge večje infrastrukturne sanacije, kot so mostovi in ceste. Tudi javno naročilo moramo izvesti, vse to pa terja kar veliko časa, po drugi strani pa je na razpolago malo izvajalcev, oziroma so tako zasedeni, da bomo gotovo težko prišli na vrsto ali pa bo včasih zardi tega trpela kakovost posameznega projekta oziroma izvedbe,« je opozorila županja.
7 komentarjev
Sprehajalec
Če še ne veste, je prof. Turk prof. na FAG, kjer imate program izobraževanje hidrologov.
In če si aktiven državljan, najprej doma, v domači hiši pospraviš neumnosti.
Pobasati pri neki stroki vsako leto okoli 25 mio samo za plače, in okoli 250 mio za navidezno stroko, ki NAMERNO dela tako dokumentacijo, da so poplavna področja narisana tam kjer jim paše, drugje pa so zgrajeni nasipi.
Primer drugorazrednih državljanov je SNEBERJE (Nasip 4 m), in Medvode ( nalašč) poplavljanje zato, da imajo gasilci delo.
APMMB2
Odpravo posledic katastrofalnih poplav lahko razdelimo v dvoje obdobij. Prvo obdobje je obsegalo reševanje ljudi in materialnih dobrin ob samih poplavah in neposredno po njih,kjer so sodelovali občani, gasilci in civilna zaščita,ter prostovoljci. Ta del je več kot uspešno končan. Pomembno je, da v tej fazi država ni praktično ni storila nič, saj so za takšne primere urejeni zakoni in protokoli, ki se skoraj samodejno sprožijo.
Sedaj smo v drugi fazi, ko je potrebno odpravljati škodo. Tukaj pa se zatika, saj bi morala vajeti prevzeti država, pa je očitno prepočasna in neučinkovita.
Štiri mesece po poplavah bi morali biti podani vzroki za povzročeno škodo. Niso samo ogromne količine vode in narasli vodotoki edini vzrok za poplave in škodo.
Govori se, da je precej objektov zgrajenih na poplavnem območju in jih bo potrebno preseliti. Nikjer ni zaslediti, da je večino škode nastalo zaradi neurejenih vodotokov. V kolkor bi bili vodotki urejeni, bi bila škoda mnogo manjša, zato ocena, o preselitvi objektov v glavnem ne drži.
Ponovno se vračam v Struge, kjer nameravajo zaselek preseliti, ker da so podori tako hudi, da se jih ne da sanirati. Iz slik je videti, da to ni res in da bo potrebno izvesti sanacijo podorov ter urediti strugo Savinje. Takšnih primerov je najverjetneje več.
Naslednja ugotovitev je ta, da se je država lotila sanacije na birokratski način in želi s poenostavljanjem biroracije olajšati sanacijo.
Velika večina objektov lahko ostane. Vsi ti so bili zgrajeni z dovoljenji in ni nobene potrebe, da bi za sanacijo potrebovali ponovno pridobivanje dovoljenj. Potrebna je strokovna pomoč, ta pa kot je razvidno, bo zelo omejena, ali pa je ne bo. Objekte s spodjedenimi temelji, z delno podrtimi konstrukcijami in drugimi poškodbami se da sanirati brez lokacijskih in gradenih dovoljenj. Potrebni so tehnični nasveti, kako varno in uspešno sanirati škodo. Kako se ne sme sanirati, nam lahko povedo prebivalci v Posočju, ko so leta in leta čakali na dokumentacijo in na strokovnjake, ki so sanacijo samo podražili, plačati pa so jo morali prizadeti občani sami.
Potrebna je finačna pomoč. Ta je očitno obvladljiva, saj znaski ocenjene škode kažejo,da je denarja , oziroma, bo denarja dovolj.
Država se še ni odločila, ali bo škodo v celoti poravnala, ali samo delež. kakorkoli, potrebno bi bilo sprejeti odločitev in ljudem povedatil,kolikšen del škode bo poravnan in pod kakšnimi pogoji. S tem bi bili okvirno podani ppgoji za sklepanje pogodb in izvedena prva nakazila. O tem se širijo le govorice, da so že nakazani prvi zneski, nič pa o pogojih,ki so nujno potrebni in nič o pogodbah.
Za sanacijo je potreben pred vsem denar in čim manj birokracije.
Tega ni videti in zato sanacija zamuja.
Drugi del sanacije pa so vodotoki.
Za te vzdrževalci in pred vsem uprava za vode pozna osnovne karakteristike:pretok, prečni profil, in ostale posebnosti strug. Zato ni ovir, da bi se pristopilo h grobim delom in zagotovilo pretok voda. S tem bi se preprečila dodatna škoda ob morebitnih visokih pretokih. Malo se je v tem času naredilo.Čaka se na projekte. Zanesljivo se da marsikaj narediti brez dokumentacije, vednar morajo biti določeni nekateri pogoji,pred vsem pa sklenene pogodbe za izvedbo del. O teh se skoraj ne govori. Podjetja, ki so sanirala vodotoke , izjavljajo, da niso dobila plačila. Omenjajo, da nimajo pogodob in podobno.Če je to res, potem se ve, da država ni storila tistega, kar bi morala.
Vsi vodotoki imajo svojega upravljalca. Ta je dolžan , da priskrbi ustrezne kapacitete za sanacijo vdotokov in izvaja najnujnejša dela. Seveda pa za to mora imeti ustrezne pogoje. Pred vsem pogodbe za izvajanje del. Ali so pogodbe sklenjene?
Iz navedenega sledi, da ni ustezne operativne iniciative, zato poteka sanacija prepočasi.
Sanacija je namreč prešla iz prostovoljstva v strokovne posege, tukaj pa je na potezi država, ki pa očitno zamuja,ker se ne loteva sanacije na pravilni način.
Kraševka
Dobro ste, na široko obrazložili, da je sedaj na potezi DRŽAVA, ki ima za izdelati načtr za urejanje VODOTOKOV in pristopiti k SANACIJI - POPRAVILU poškodovanih hiš in izdelati načrte novogradenj. DRŽAVA - je vlada, ki je to dolžna storiti. Problem pa je, ker je SEDANJA vlada TOTALNO NESPOSOBNA, ki zna le vrteti jezik in kolesa ter vpiti: "Mi imamo v planu DE-Janšizacijo". Nikoli pa ta vlada ni imela v planu, da bi pomagala kmetom (celo govedu kmetom krade in dovoli, da jim zveriad dela škodo) na podeželju. Sedaj je najbolj potrebno pomoči po poplavah, prav PODEŽELJE! Ta vlada dejansko daje možnost, da vladajo NE-vladniki, ki so zrušili zakon, ki bi urejeval več vodotokov in saniral brežine. Kje je sedaj Nika Kovač?
Ljubljana
Kaos na vseh podrocjih!
A RTV laznivo omamlja folk in drzi golobe na respiratorju...
Namala.kao ministre, ene anonimuse...
Nic o covidu, nic o pljucnici otrok!
V ZD LJUBLJANA sistem za narocanje NE DELUJE, oni pa o spopadu s tezavami !!
In VABIJO DA SE BOLNIKI OSEBNO OGLASIJO, TUD TELEFONI ZANIC!!
SMO PA PRED COVID IN GRIPA EPIDEMIJO !!
da o poplavah sploh.ne govorim !!
Golob pa o DAVCNI REFORMI????
GOTOVO NIZJI DAVKI.
Norci so jih pa volili...sebi enake psihice.
V 2024 pricakujem nove komunisticne napade na zasebne.medije , kriticno besedo in na VSE ZASEBNO.
Sprehajalec
Ko država zaposli 500 navideznih vodarjev strokovnjakov ki letno porabijo za plače okoli 25 milijonov EUR in zraven ne poznajo osnovnih enačb za pretoke rek, potem je taka stroka čisti blef, vključno z profesorji iz Gradbene fakultete.
Kenede Žiga Turk!!!!!
To da vodar ne razume kakšen prerez za pretok teke je potreben pri kateri hitrosti in zraven ima polovico zaposlenih gozdarskih inženirjev, naj se pokakajo vsi profesorji in znanstveniki iz Hidravličnega inštituta vred.
SRAMOTA ZA RAZVITO SLOVENIJO.
NA cesto z vsemi bleferji tipa ILC, CEZAR in KODRE.
DOVOLJ JE BLEFIRANJA:
Ne poznate osnovnih principov urejanja prostora in zraven najemate nepotešene ženske med 40 do 50 let ki pravijo da skrbijo za naravo, pa ne razumejo kaj je osnovni DARWIN.
To je glavni problem, ostalo pa je ena sama lenoba in glavni problem kako preživeti dopust na Jadranu vsako leto 30 dni.
To je prekletstvo Slovenije!!!!!
Ljubljana
A zdaj ste pa dr. Turka nasli.. Neverjetno !!
Kraševka
Sprehajalec, dobro ste nakazali probleme.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.