V ospredje stopa osrednji spopad mandata: koalicija dobila bitko z absolutno večino 46 glasov

Ne STA in vojna medijev z Janšo, ne imenovanje delegiranih tožilcev, niti referendum o Zakonu o vodah niti kaj tretjega. Poznavalci slovenske scene vedo, da je osrednji spopad tega mandata, ki ga levo interesno zaledje pod nobenim pogojem ne sme izgubiti, Zakon o nacionalnem demografskem skladu.

Z njim namreč vlada posredno izkazuje ambicijo razbitja interesnih omrežij, ki v ozadju držijo v rokah državni kapital. In ta omrežja so za lastno preživetje pripravljena narediti prav vse - uporabiti vse razpoložljive vzvode, ki jih dopušča parlamentarna demokracija. Nekateri pa menijo, da tudi kakšnega izven tega.

Danes so izgubila pomembno bitko. A nikakor še ne vojne. 

Državni zbor je s 43 za in 46 glasovi proti zavrnil predlog posvetovalnega referenduma glede Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Ta je že prestal 2 branji v državnem zboru, pred sprejetjem pa ga je ustavil referendumski predlog.

Referendum so predlagale Levica, LMŠ, SD in SAB. V imenu predlagateljice je vodja Levice Luka Mesec dejal, da gre za »verjetno najpomembnejši zakon«, obravnavan v tem mandatu. Po zatrjevanju predlagateljic ta prinaša korupcijska tveganja, plenjenje državnega premoženja s strani trenutne vlade oz. stranke SDS ter ne rešuje pokojninske blagajne.

Če bo predlog referenduma zavrnjen, v strankah leve opozicije napovedujejo zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Slednjega so danes podprli tudi v sindikatih, ki so podprli udeležbo na protestih pretekli teden.

V vladi in koaliciji so očitke zavrnili ter opozorili, da izpolnjujejo tisto, česar niso bile sposobne pretekle vlade, ter da gre pri predlogu za manever zavlačevanja ter strahu pred prekinitvijo uveljavljenih poslovno-političnih in kadrovskih povezav.

Predlagatelji referenduma: Zakon povečuje korupcijska tveganja in razprodaje državnega premoženja

Kot je dejal Mesec in so opozarjali v strankah leve opozicije, kjer zakonu nasprotujejo, bo zakon določil, »kako se bo upravljalo in ravnalo s približno 8,4 milijarde državnega premoženja, kako se bo kadrovalo v državna podjetja in kaj bomo na dolgi rok počeli z dobički državnih podjetij«. V levi opoziciji so opozarjali, da bo sklad politiki omogočil večjo kontrolo nad državnim premoženjem, opozarjali so, da zakon ne rešuje pokojninske blagajne, ne prinaša akumulacije državnega premoženja za pokojnine prihodnjih generacij ter povečanja virov za pokojnine, ampak povečuje korupcijska tveganja, možnost privatizacije oz. »razprodaje« državnega premoženja.

Prav tako so predlogu očitali, da je bil predlagan brez poglobljene javne razprave in neusklajen s socialnimi partnerji, da se bo iz sklada deloma financirala tekoča poraba, predlagali pa so tudi polnjenje pokojninske malhe iz virov vode in lesa ter dvig prispevka delodajalcev za pokojninsko blagajno.

Zakonodajno-pravna služba opozorila na nejasno in zavajajoče referendumsko vprašanje

Predlog razpisa posvetovalnega referenduma je preučila tudi zakonodajno-pravna služba, ki je opozorila na v drugem delu nejasno in zavajajoče referendumsko vprašanje. To se glasi: »Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo.«

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik je te očitke predlagateljice referenduma zavrnil in dejal, da pravne podlage za sprejem zakona in javna razprava obstajajo že od leta 2014, predlog zakona pa je bil dvakrat predstavljen članom ekonomsko socialnega sveta in obravnavan na petih sestankih njegove pogajalske skupine. Kot je dejal, je vlada predlog dopolnila tudi s predlogom Komisije za preprečevanje korupcije in Združenja nadzornikov Slovenije.

Pred privatizacijo in razprodajo državnega premoženja svarijo stranke, ki so prodale naložbe države v številnih družbah

Med drugim je opozoril, da so bile pod vladami predlagateljic referenduma prodane kapitalske naložbe države »v kar 45 družbah«, poleg tega pa tudi naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, pa prevzem Gorenja. Med drugim so bile tako prodane naložbe države v NLB, NKBM, A Banki, Gorenjski banki, Heilosu, Fotoni, Aerodromu Ljubljana, Žitu, Elanu, Adria Airways tehniki, Adrii Airways, Palomi, Cimosu in drugih.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da državni zbor še ni sprejel strategije upravljanja Nacionalnega demografskega sklada, v katerem bodo bistvene določbe, kako bo vodstvo Nacionalnega demografskega sklada upravljalo s premoženjem. Čeprav demografski sklad po njegovih besedah ni bil prioriteta NSi, pa ocenjujejo, da je predlog dober in je potrebna modernizacija ter posodobitev pokojninskega sistema.

Gre za politični manever zavlačevanja in strahu pred prekinitvijo obstoječih »poslovno-političnih in kadrovskih povezav«

Monika Gregorčič (SMC) je dejala, da gre predlog referenduma razumeti kot »politični manever zavlačevanja s strani opozicije«. Po oceni SMC predlog prinaša zagotovitev preglednega, varnega in donosnega upravljanja naložb v lasti sklada. Kot je dejala, se imenovanje članov nadzornega sveta ne bo bistveno razlikovalo od trenutnega procesa imenovanja v SDH. Zvrnila je tudi očitke o novem vzvodu privatizacije državnega premoženja, saj predlog zakona predvideva, da bodo vsi kriteriji in merila ter smer ravnanja z državnim premoženjem zapisani v strategiji upravljanja naložb sklada, ki jo bo potrdil državni zbor.

»Zanimivo je, da so najbolj glasni očitki o netransparentni oziroma kar prikriti privatizaciji, ki prihajajo prav iz tistega dela opozicije, ki je v času mandatov svojih vlad s kapitalskimi naložbami države ravnala nekonsistentno, nestrukturirano in brez kakršnekoli dolgoročne strategije izključno na nivoju nekih ad hoc intervencij,« je opozorila poslanka. Izpostavila je tudi možnost, da v opoziciji predlogu nasprotujejo zaradi strahu pred prekinitvijo »nekaterih ustaljenih, poslovno-političnih in kadrovskih povezav, do katerih bi prišlo z novim modelom upravljanja državnega premoženja«. V SMC demografski sklad vidijo kot temelj za nadaljnjo pokojninsko reformo, je še dejala.

Izpolnitev tega, česar prejšnje vlade niso izpolnile

Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da je cilj predloga referenduma le rušenje vlade, nabiranje političnih točk in lastna propaganda predlagateljic, ne pa skrb za slovenske upokojence. Izpostavil je, da je pokojninski sklad nujno potrebno razbremeniti, saj bo sicer »crknil«. Opozoril je, da je Slovenija tretja na lestvici evropskih držav po staranju prebivalstva ter uvrščena med 10 najstarejših držav v celotnem svetu.

»Trenutna koalicija izpolnjuje samo tisto, k čemur so bile prejšnje vlade zavezane, pa tega več kot očitno niso bile sposobne realizirati,« pa je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Izpostavila je, da predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pomeni »jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno, hkrati se bo lažje zasledovalo skupne poslovne cilje, dohodki iz teh naložb pa bodo namenjeni sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, ter izvajanje ukrepov družinske politike«, medtem ko si predlagatelji posvetovalnega referenduma prizadevajo za »podaljšanje trenutnega statusa, razpršenosti upravljanja državnega premoženja, ki ne prinaša tistega, kar bi s tem premoženjem lahko ustvarjali«.