Zahodni strokovnjaki o scenarijih konca vojne v Ukrajini

Ukrajinski vojak počiva ob cesti po ruskem raketnem napadu na Kijev 17. oktobra (foto: Metin Aktas / Anadolu Agency Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Vojna v Ukrajini vihra že osem mesecev. Trenutno ne kaže, da bi se lahko v kratkem končala. Kakšen pa bi lahko izgledal njen morebiten konec? Mnenj strokovnjakov o njenem razvoju lahko na spletu najdemo ogromno. Tu si bomo ogledali nekatere. 

Večina strokovnjakov se strinja, da neposredna vojaška zmaga ene in druge strani ni mogoča. Ukrajina celotne Rusije ne more poraziti, tudi z zahodno pomočjo. ZDA, ki je pri podpori Ukrajini bistvena, pa tudi ni v interesu, da prizna poraz proti Rusiji. Konflikt bo tako najverjetneje trajal še kar nekaj časa. 

https://twitter.com/War_Mapper/status/1581803763324850176?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Etweet

Realpolitika


Začnimo s pogledom Henryja Kissingerja, nekdanjega ministra za zunanje zadeve ZDA. Kakršnokoli mnenje o njem osebno imamo, je dejstvo, da je izkušen diplomat. Kissinger poudarja, da se lahko vojna konča na tri načine.  

Prvi je, da Rusija obdrži trenutno osvojeno ozemlje. Kljub vsem izgubam bi za njih to predstavljalo zmago, intervencija zveze NATO pa tako ne bi bila bistvena. Druga možnost je, da Ukrajina Rusijo izžene iz okupiranih ozemelj, vključno s Krimom; v tem obstaja realna možnost nadaljevanja vojne z Rusijo. Zadnja možnost, ki naj bi jo sprejel tudi ukrajinski predsednik Zelenski, pa je, da bi se bojna linija premaknila na točko, kjer se je vojna začela. V tem primeru bi bila ruska agresija vidno premagana. Ukrajina bi bila rekonstituirana v predvojni obliki, ponovno oborožena in tesno povezana z NATO-m. Takšna rešitev bi obstoječe stanje za nekaj časa zamrznila in omogočila nadaljnja pogajanja.  

Putin v tem primeru za svojo agresijo ne bi bil kaznovan, zavezniki pa bi dosegli precejšnje dosežke; okrepitev Nata s pridružitvijo Finske in Švedske; Ukrajina bi imela največje konvencionalne kopenske sile v Evropi, povezane z NATO-m; Evropa pa bi pokazala, da je prodor ruske vojske skozi Evropo mogoče preprečiti s konvencionalno akcijo zveze NATO. Rusija bi tako morala sprejeti situacijo, v kateri soobstaja z Evropo kot entiteto, namesto situacije, kjer ZDA varujejo Evropo s svojim jedrskim orožjem.  

Evropski pogled


Slovenski politolog in obramboslovec dr. Bogomil Ferfila je v oddaji Faktor napovedal, da se bo vojna morala končati za pogajalsko mizo, saj ukrajinska vojaška zmaga ni mogoča. Situacija naj bi bila odvisna od Zahoda, predvsem ZDA, saj bi bilo brez njihove pomoči vojne konec v nekaj tednih. Pri tem poudarja razhajanja med interesi Evrope in ZDA; ZDA si želi vojaško oslabitev Rusije, medtem kot si Evropa želi diplomatske rešitve. Kot verjeten razplet predvideva zamrznitev konflikta z rusko vojaško prisotnostjo in nestabilnostjo v Evropi.

Britanski zgodovinar Niall Ferguson poudarja, da je kompromis med Rusijo in Ukrajino malo verjeten. Enako velja za trajen, stabilen mir. Sam kot verjeten razplet vidi situacijo, podobno tisti v Koreji. Tam obstaja premirje, kjer sta vojskujoči se strani dosegli določeno ravnovesje. Med njima obstaja demilitarizirano območje, vendar pa do mirovnega sporazuma ni nikoli prišlo. Konflikt je tako v določenem pogledu zamrznjen.

Ameriški vidik 


Ameriški politolog Ian Bremmer trdi, da se konflikt ne bo zaključil. Tudi v primeru konca spopadov bomo imeli nestabilen mir oziroma globalno ureditev z jezno, od Zahoda odrezano, Rusijo. Ta zaradi svoje velikosti in naravnih bogastev sicer ne bo postala nova Severna Koreja, vendar pa bo efektivno odrezana od Zahoda, ne pa tudi od preostalega sveta, ki bo z njo nadalje trgoval. Po njegovem prepričanju bo v prihodnosti ključen problem enotnost med ZDA in Evropo. Medtem ko mnoge evropske države podpirajo pogajanja z Rusijo, ZDA, Velika Britanija, Poljska in baltske države temu ostro nasprotujejo.

John Mearsheimer, politolog iz ZDA, pa meni, da je za končanje konflikta bistvena sporazumna rešitev. Ta bi predstavljala moralno rešitev, dobro za Ukrajino. Čeprav si to želi Nemčija, ZDA in javno mnenje nista na njeni strani. Po njegovem ZDA ne zanima nevtralna Ukrajina, temveč zmaga. Enako velja za Rusijo, zaradi česar se vojna najverjetneje še dolgo ne bo končala, saj oboji hkrati ne morejo zmagati. Ločitev Ukrajine od Zahoda naj ne bi bila sprejemljiva za ZDA, predaja okupiranih ozemelj pa ne bo sprejemljiva za Rusijo. V takšni dolgotrajni vojni pa obstajajo velike možnosti za eskalacijo oziroma vključitev drugih sil v vojno.   



Na temo aktualne situacije v Ukrajini je v oddaji Vroča tema na Domovini Luka Svetina gostil nekdanjega zunanjega ministra in diplomata dr. Dimitrija Rupla in predstojnico katedre za obramboslovje na FDV, dr. Jeleno Juvan.

Oglejte si oddajo:



KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Slab mir namesto dobre vojne?
Čeprav v trenutnem konfliktu Ukrajina dosega pomembne zmage, na dolgi rok njen uspeh ni zagotovljen. Vojaško in ekonomsko je popolnoma odvisna od Zahoda, kjer pa se že kažejo prve razpoke. Te bo nedvomno dodatno preizkusila prihajajoča zima. Kot poudarjajo številni strokovnjaki, Evropa v tem konfliktu ne igra odločilne vloge. Za rešitev konflikta sta bistveni Rusija in ZDA, ki pa si obe želita zmage, ne pa kompromisa. Brez njunega privoljenja do rešitve ne bo prišlo, pa tudi sicer se ta zdi odmaknjena. Najverjetnejši razplet je tako zamrznjen konflikt, ki bo na dolgi rok spodjedal svetovno ureditev in mir.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike